5. avgusta (Aufu«t 5), 1932 načrt brezna zavarovanja PROSVETA w „ . * # • v LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdnttkl Io apravotlkt HiT S. Lavrsdaio Av#> Offtoo of PubUcotlosi MIT South Lawodaio Aro, ToUpkeao, RookvroU 004 ŠTKV. NUMBER 184 . '»'——. »mu *mm m W »w a l»'l -———— Acopunc for motliag at at>^iall_r»W_o<_po«ug* provKloš far to .»ct.oo llOi. Act of O*-,*^'"?; a»thor„od oo M. '•»>■ Študira evropaka zakonodajo in ameriško osnutke za zavarovanje proti brezposelnosti. Na-(ri bo predložen konvenciji Washington.—William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, se je takoj po seji eksekutive, ki se je izrekla za zvezno zavarovanje proti brezposelnosti, lotil dela v zvezi z zakonskim načrtom, ki bo predložen prihodnji seji eksekutive v oktobru in konvenciji federacije v novembru. Študirati je pričel razne zavarovalne sisteme v Evropi in načrte, ki so bili predloženi v raznih državnih zbornicah v tej deželi v zadnjih par letih. Green je rekel, da bo izluščil najboljše očke in priredil tak načrt, da bo najbolje odgovarjal ameriškim razmeram. Največji pomen tega koraka federacije je v tem, da se je eksekutiva izrekla za zvezno zavarovanje, kar bo nedvomno potrdila tudi konvencija. Vsa dosedanja cija se je v glavnem vršila za zavarovanje po državah. Zaključek eksekutive pa je to akcijo spremenil in se bo boj za naprej koncentriral v kongresu. Poleg potrebe za splošno zvezno zavarovanje je eksekutiva naglasila tudi potrebo, da se zavaruje delavce pred diskriminacijo pri nakazovanju podpore in pred izrabljanjem zavarovanja za zniževanje mezd. Načrt bo vseboval točko, da v slučaju stavke ali izpora delavcev ne smejo siliti na delo ali pa pod nižjimi plačami kot je unij- Governer Pinchot odkriva koraptijo Načelnika državne javnonaprav-ne komisije je obtožil, da je prejel večjo vsoto od trusta e-lektrike _ Harrlsburg, Pa. — Pred sena tom državne zbornice je governer Pinchot obtožil člane javno-napravne komisije korupcije, predvsem pa njenega predsednika W. D. B. Aineyja, ki je v zadnjih petih letih vložil v banke $186,000, dasi njegova plača znaša le $10,600 na leto. Pinchot že dalj časa skuša reorganizirati to komisijo, katero ima trust elektrike "pod palcem" in katera "eksistira le v namen, da potrdi pretirane zahteve javnonapravnih interesov, ne glede kako so prizadeti konzumentje." Ti interesi so Alneyju leta 1927 plačali izlet v Evropo, poravnali njegov račun v bolniš- SENATOR BORAH URGIRA RAZOROŽITEV Evropa ee vnora razorožiti In šele pbtem bomo lahko govorili o črtanju dolgov, pravi senator. On bi takoj priznal Rusijo, aks bi bil izvoljen sa pred-sodnika prizadevanja 'in agita-!nicl J £000 In mu mogli do velikega premoženja Posredovalec med komisijo in temi interesi je bil Archibald Millar, tajnik Pennsylvanla E-lectric Ught asociacije. On je prejel $147,000 samo od pokojnega magnata cestne Železnice v Philadelphiji Mittena za "legalne stroške", denar pa izplačal v stodolarskih bankovcih in v "rujavih zavojih" Aineyju, po izjavi A. A. Chapmana, ki je bil privatni tajnik Mittena. Ainey je tajil te obdolžitve. V govoru pred senatom pa je Pinchot rekel, da je njegova la- Doaaiirtbtt Ii North Chicaga. — Po tritedenski bolezni ln operaciji na vnetem slepiču je tu umrl Frank Kirn, star okrog 22 let in rojen v Ameriki. Bil je član društva Ska lestvica kot pogoj zavaro j*va "mreU'1<41" vanJa. Na zadnji konvenciji federacije v Vancouverju je bila ta točka glavni ugovor proti zavarovanju. Unijski voditelji so poudarjali ta strah in svarili delegate pred nevarnostjo, ki (po njih zatrdilu) preti unijam vsled možnosti, da se zavarovanje izrabi za boj proti unijam. Izkušnje v drugih državah seveda pokazujejo drugače: da je zavarovanje v korist in ne v škodo unijam. Eksekutiva pa je končno spoznala, kot so spoznali delavci v drugih državah, da unijam preti pogin vsled brezposelnosti in ne radi zavarovanja. V resnici jih bo slednja rešilo pred razpadom prvič vsled materialne koristi, ki jo bodo delavci imeli od št. 668 SNPJ in zapušča starše in več bratov ter sester. — Ma-ry Grom, članica društva št. 14 SNPJ, se je zadnje dni morala podvreči operaciji na vratu. Is Joiieta. — George Stonič je zadnji torek stal pred svojo prodajalno, 816 N. Chlcago st Trije moški so prišli k njemu in eden ga je vprašal, če ima kaj dobrih čevljev na prodaj. Stonič jih je povabil noter in Um so mu pokazali revolver ter mu vzeli $6, 16 srajc, dve Mlnneepolts, Minn., 4. avg. — Senator Wllliam E. Borah je v svojem govoru v tem mestu ur-giral črtanje vojnih dolgov, katere so evropske države napravile v Združenih državah, toda to le pod pogojem, da se Evropa izreče za razorožitev. Kombinacija teh dveh stvari poleg rešitve reparacijskega vprašanja je podlegala za vrnitev svetov ne proeperitete, je rekel Borah. "Ako Evropa ne pristane na razorožitev, ne more biti govora o črtanju vojnih dolgov", je nadaljeval Borah. On ie potem predlagal, naj Združene države na vseh bodočih svetovnih ekonomskih konferencah Inslstlrajo, da se vprašanju vojnih dolgov, reparacij in razorožitvi po-veti vsa mogoča pozornost. "Rasorožltev je prvi pogoj za vrnitev zaupanja in proeperitete," je rekel Borah. "Združene države so in morajo voditi gibanje ia razorožitev, toda moja domovina ie ne more razorožiti, dokler tega ne store druge. Kon greš lahko sprejema rasne zakone, toda to ne bo uposlllo milijonov brezposelnih. "Korenine zla segajo giobo-kejše. Nemčiji je bilo naloženo težko breme reparacij, kar je resultiralo v gradnji carinskih sidov. Nemčija nI mogla plačevati reparacij potom povečane produkcije in. reduciranja de skega življenekega standa ker so carinski zidovi zaprli trge za njene industrijske produkte. "Ako bi bil jaz izvoljen ia predsednika, bi priznal Ruaijo naslednji dan." To je bil Bora-hov odgovor na stavljeno vprašanje. "Zavedam se, da je to veliko ekonomsko vprašanje, toda menim, da bi s priznanjem Rusije ubil komunizem v Rusiji." Borah je govoril v dvorani državne univerze. Krog pettlsoč ljudi je slišalo njegov govor, več tisoč drugih pa je moralo oditi, ker ni bilo zanje prostora v dvorani. Mladinska liga za industrijsko akcijo Nastavitve organizator ja, ki bo vodil delo med neorganiziranimi ln v stavkah. Naklonjena Rusiji • I Clevelend. — (FP) — Dele-gatje Mladinske eocialistlčne lige, ki so zborovali v tem meetu, so sklenili, da poaveti liga svoje energije tudi pri organiziranju delavcev v unije. V ta namen so kreirali posebni department, ki bo vodil delo na Industrijskem polju — v stavkah ln pri širjenju propagande med tovarniškim delavstvom. IZa načelnika tega departmen-ta je bil Izvoljen Arthur G. Mc-Dowell, bivši organizator socialistične stranke v Pennsylva-nlji, za tajnika lige pa George Smerkin iz Chicaga Nastavljenih bo tudi 10 potujočih organliatdrjev. Izmed sto delegatov lige, kl šteje 8000 članov v 69 postojankah ln 86 mestih, je bilo 10 izvoljenih v eksekutlvo. Liga prične izdajati svoje glasilo, ki prične liha jati v Chlcagu a pričetkom decembra. Liga je bila agrajena v lad-njlh par letih.. Pred raikolom je bilo mladinsko gibanje močno krilo socialistične stranke, po raicepltvi pa je šla večina s ko munisti. Zadnje čase se obnavlja rapldno, ker ae je tudi mla dlna pričela zanimati za socializem, kot je pokazala konvencija. Sprejeta resolucija o Rusiji pravi, da Je dolela sovjetov "e-dlna luč, ki iveti v morju kapitalističnega kaosa/' Obširna je bila tudi diskusija o vojni in vojnih nevarnoatih, nakar je bila sprejeta resolucija, ki poziva ameriško mladino na boj proti vojni ln v slučaju labruha pa na aktivno reitstenco. Sprejeta je bila tudi reaolu-cija za oprostitev scottaboršklh žrtev, MooneyJa ln BUllngsa ter proti terorlamu premogovnih baronov v Kentuckyju in drugod. RIDARJI SO SE UMAKNILI PRED MUtNIKI 1 I Bonusna armadam se bo vrnila domov Zupan Mc€loekey je obljubil veteranom prosto tranaportacljo ln živila ITALIJANSKI DIKTATOR BIČA PACIFIZEM Obleganje premogovnike, v katerem so se nahajali neunljnkl rudarji, končano Terre Haute, Ind., 4. avg. — Oseminsedemdeset neunijsklh rudarjev, med temi štirje ran jenci in ena ženska, kateri niso mogli iti is premogovnik**, ker ga je oblegalo krog štiri tisoč u nijskih rudarjev 48 ur, je bilo rešenih is rova po državni mili d. Rešitev se je izvršila na mi ren način. Ko so miličniki prišli na lice mesta igodaj danes aJu traj, niso tam našli nobenega piketa. Unijski rudarji, ki so o-blegali premogovnik, so se mašil na vse strani, ko so bili obveščeni o prihodu miličnikov. "Vrihod~milice je končsl situ acijo, ki je postala že nevarna, situacijo, katera je poviročlla la-gubo dveh življenj. Dva rudarja sta bila ubita tekom oblega nja, osem drugih pa je bilo ranjenih. Governer Leslle, ki je prejel številne spele, naj pošlje držav no milico, je končno ugodil želj I operatorjev ln krajevnih avtoritet, kl so ga Informirale, da niso kos situaciji. Prva skupina 960 miličnikov je te popoldne dospela v Terre Haute in se napotila proti Dixle Bee premogov nlku v bližini mosta Pimento. Kasneje so prispeli še nsdaljni oddelki, oboroženi s strojnicami ln bombami, pod poveljništvom polkovnika P. Siebcrlinga. zavarovanja in drugič se bodo obfeki, tri tucate nogavic in še delavci unij bolj oklenili vsled drugega blaga. V sredo nove ideologije in večjega ide- H j€ gpet ustavil neananec pred ln vprašal, če ima alizma. Ta korak federacije pomeni začetek konca "pure and aim-ple" t rade unlonlzma, takozva-nega bizniškega unlonlzma, kl -------- —--------- —, t ii — t Je sankcioniral taktiko, katera'fievfje. prodajalno kaj dobrih čevljev, toda Stonič je poklical policaja. Neananec je pa dokazal, da Je res kupec in — jezen je odšel drugam po Amnestija sa politične jetnike v Prosi Ji Berlin. — V državni zbornici jo bila stavljena predloga, de se vse tiste, kl so bili obsojeni v zapor radi političnih prestopkov ali pa so obtoženi Uh prestopkov, Izpusti ls ječe. Znaki kažejo, da bo predloga sprejeta. Kltajal oblajajo ilirsko maslo Japonska odredUa vojne ladje proti kltajeklm rebelem Tokio, 4. avg. — Poročila, ki so danes dospela semkaj Ii Muk-dena, se glase, ds je v Uku o-•tra bitka med janskimi pomorščaki in kiUJskimi rebell, kl oblegajo mesto Yingkow. To me-sto, kl ŠUje 200,000 prebivalcev, se nahaja na aevernovzhodnem koncu liaoUngžkega zaliva. Tri Japonske križarke, ki so včeraj priplule v Ylngkow, so pričele bombardirati policije, ki •o jih zasedli klUjskl rebell. Ja- Iamont podal rsnlgnacijo Washlngton, l>. C., 4. avg, — Predsednik Hoover je včeraj na snanil, da je trgovinski UJnik Robert P. Lamont reslgnlra) Ii kabineta. Kot varok M navaja, da Lamont nI mogel več dopri našatl finančnih žrUv, ki Jih Je zahUvala njegova poaicija v kabinetu. Dalje se naznanja, da je sprejel visoko plačano poalcljo pri neki veliki Industrijski fir ml. LamonU bo nasledil Roy D. Chapln iz DetroiU, načelnik ek sekutlvnega odbora Hudson Mo. tor Co. Johnatown, Pa.. 4. avg. — Člani bonusne armade, kl se je uta borila tukaj potem, ko so jo federalne čete na ukas predsednika Hoover ja izgnale ls VVashing tona, so sklenili, da se vrnejo na svoje domove. Veterani se zavedajo, da so poraženi, dasi govorniki, ki so jim svetovali, naj se vrnejo domov, niso tega dej atva omenjali. Dva vlaka. kaUre so zasedli čikaški in kalifornij ski veterani sU sinoči že odpeljala bivše vojake is Johnstow na. WalUr W. Waters, poveljnik bonusne srmade, ki je odredil raipustitev, je lijavll, da bodo veterani najlaglje dosegli svoj cilji ako se vrnejo v države, li katerih so prišli. VeUrane je nagovoril tudi župan Eddie Mcdoskey. Dejal je, da bo preskrbe! prosto vožnjo za vse tlsU, kl se hočejo na miren način vrniti v svoje države. 0-menll Je, da bodo odmerki živil postajali čedalje manjši, ako o-sUneJo veterani na svojem mestu, da bodo ženske trpele ln o-trocl umirali. Njegov govor je bil učinkovit ln prepričevalen. Ko je po-zval, naj vil tisti, kl se strinjajo i njegovo sugestijo, dvignejo roke, so to storili tudi rebelnl ve-Uranl, kl so par ur prej govorili, da se ne umaknejo la šotorlšča pod nobenim pogojem. MoCloskey je prlanal, da nI is-vršll čudeža proste tranaportacljo na svojo pest, toda povoda ti nI hoUl, kjo je dobil denar. Poincje ae je ivedelo la lanesljl vega vira, da je Betlehem Steel Co., kl ima tukaj velike tovarne, prealnfcela denar sa nakup žftlf ln prosto vožnjo. Oivll Ubartiaa aalja zavzala za vtterait Zahteva hitro obravnavo prati Koranom, ki jih avtoriteto drže v zaporih Pravi, da Je trajni mir nemogoč, vojna pa je plemenito stvar. Demokracija je režim bres kralja, a Je bolj tiranska ln škodljiva kot monarhija Rim, 4. avg. — Trajni mir je nemogoč in narodi razvijejo največje čednosti kot vojžčaki, pravi premljer Mussolini v članku, ki ga Je danes objavil Ust "Po-polo d'Itallja", Časopis, katore-ga je Muasollnl usUnovll pred sedemnajatlml leti v Milanu. Članek nosi naslov "Politična in socialna doktrina". Diktator argumentira, da Je socializem mrtev že od svetovne vojne in da je njegova lastna kreacija, fašizem, sedaj jasno oblikovan U-ko kot režim ln doktrina. "Z oilrom na bodoči raavoj Človeštvu", piše Mussolini, "in ne oilraje se na politične smernice fašizem ne verjame v motnost niti v koristnost trajnega miru. Pacifisem odklanja kot atraho-petstvo, ker se odpoveduje boju. Samo vojna dvigne Človeško e-nergijo do največje napetosti ln pritisne pečat plemenitosti na narode, kl se je ne ustrašijo. Radi tega je doktrina, ki povadlgu-je mir, tuja fašlamu." Po napadu na demokracijo, v katerem lanlka, da akuša fašizem posUvlt! svojega boga ln uničiti vse druge, kot to dela boljševliem, zaključuje Mussolini članek a slavospevom Imperializmu. 'Fašistična država stremi po moči ln Imperiju", pravi dlkU-tor. "Romanska tradicija je Ideja sile. Ta tendenca pomeni eks- pamljo naroda ln njegove moči In kaže vitalnost narodnega življenja." Glode demokracije pravi Muasollnl, "da Je to rsžlm bres kralja, toda Ima veliko drugih nekronanih kraljev, kaUrl so čeito bolj tiranakt In škodljivi kot e-den kralj, čeprav Je U tiran." ponski komul je poival Japonske prebivalce v okolici, naj m umaknejo v mesto, Doinava se tudi, da je Japonska vlada odre-dila nadaljnji dve vojni ladji proti KlUjcom. Neko poročilo se glasi, da bo Nobojošl MuU» Imenovan sa načelnika Japonske srmade v Kwantungu. Nasledil bo gene-raia Slgera Honja, kl bo posUl član vrhovnega vojnega eveU. Je prinašala koristi v glavnem ali pa izključno le dobro organiziranim strokam, InUrese delavstva na splošnem pa ignori-I rala. Bizniški unionizem je tu-| di omogočil razvoj raketlrstva v unijah, kateremu je eksekutiva |«edaj napovedala boj. Zavarovalni načrt federacije i bo tvoril njeno najvažnejšo aa-btevo v prihodnjem zasedanju kongresa in bo imel podporo j vsega organliiranega delavstva Poleg te zahtove bo pred kon-!grem>m tudi načrt železničarjev glede zveznih posojil brezposelnim. katerega je tudi eksekutiva federacije odobriU ln ga sklenila podpirati. "Thoma* for President" klubi na višjih šolah I Chicago. — Glavni stan socialistične stranke poroča, da je I dozdaj organiziranih 44 |' Thomas for Preeident" klubov N 11 univerzah in kolegijih. IZJTgsnizatortčnlm delom Iz Clevdanda. — Umrl je Anton Bukovnlk, aUr 66 let ln doma iz Tupatfč pri Kranju; v Ameriki je bil 26 let in tu zapu-šča braU. — Umrla je tudi Ma-ry Markovich, sUra 21 let in tu rojena; zapušča starše, dva brata in sestro. — SUršem Frank in Mary Zakrajšek Je umri dvanajstletni sinček Frank, i Is Indlanapollea. — Konvencija JSKJ je bila končana v torek. V glavni odbor eo livoljenl večinoma sUri odborniki. Tavželj. kl je Imel spor s Ujnlkom Zbaš-nikom, je bfl liključen ii jedno-U. Prihodnja konvencija bo v Clevelend u. ls Forost CHrJa, Pa. — Tu Je umri Bernard Gerdin, sUr 48 let. Zapušča ženo ln osem otrok. Odjemalcev nI Den ver, Colo. - Farmarju Cljrde Stonu Ii denverške okol -oe ni primanjkovalo odjemalcev. ko je nainanil. da bo radi ____________slabega tr» dal brezposelnim duaki in profesorji ee nadalju-ldva akra lelja ln eoUU. to je > Pričakuj« ae, da bodo tt klu- tistim, kl pridejo ln si samo po-w po volitvah funkcionirali kot magajo. Takoj je njegovo polje **i»li.tično poetojaake. oblegalo stotine breipoodsih. Draga stika Is HeevervIHe ob vadi, kjerkoli je že. Washlngton, D. C. — (FP) Unija ia ameriške civilne ivo-bodščlne je po svojem pravnem laatopnlku lahtovala od dt striktnega pravdnlka, naj takoj odredi Javno obravnavo proti veteranom, kl so bili aretirani, ko ao federalne ČeU navalile na njihovo taborišče. Dlitrlktnl pravdnlk Rover je naananll, da ne bo odrsdii formalnega sasll šanja, temveč bo prodložll evidenco velaporoti. Odvetnik Unije je lijavll, da njegovi IcHentl zahtevajo hitro In javno obravnavo, na kaUrl naj bi distriktnl pravdnlk pred ložll dokaae, na kaUrlh podlagi drži aretirane veterane v Ječi. Ker se obravnava ne more vršiti pred oktobrom ln Je d! striktni pravdnlk določil visoko poroštvo, katorega veterani n« morejo položiti, bodo morali o-sUtl v zaporu do obravnave, ako bo Rover odbil zahtevo za Ukojšnjo zaslišanje. Volili povodnj! v Mandžuriji llarbin, 4. avg. — Valed ali nih deževnih nalivov, ki trajajo že 21 dni, so vode v rekah In Jezerih nsrastls in prestopil« bregove. Voda Je poplavila polja In v nekaterih krsjlh je leti-no popolnoma uničila. Več sto ljudi je iigubilo življenje in na tisoče kmetov Je sedaj brez strehe. Skoda, ki so Jo napravile povodnj i, se ceni na več sto milijonov mshišklh dolarjev (mehiški dolar je vreden 21 centov), Harbin Je Isolirano mssto. Zeleinice so ustavile obrat. Po-I je, kl se rszteza od Harbina do Tsftsihars, razdalja dveeto milj. Je pod vofo Izgleda, da bo U poplava naprevtU še večjo Škodo kot povodnjl I. 1914, kl so bi-le naj katastrof alnsjle v zgodovini Mandžurije. Zatiranja ravolta v Bra- m Vlada odredila nadaljnje Mo proti rebelem v državi Heo Paulo Rio de Janešro, 4. avg. — Federalna vlada je poslala »veže baUHJone proti rebelem v državi Sao Paulo, da ojačl svojo silo, da bo laglje aatlraJa rabelno gibanje, kl Je ddbilo močan lamah. foročila, In io Jih prajele federalne avtoritoU a fronto, se glase, da so lojalne ČeU napre-dovale v ofonalvl proti rebelem v vinožju mantoguIrskega gorovja in da se kapitulacija vsta-šev pričakuje vsak Čas. „ Sao Paulo, 4. avg. — Veliki deževni viharji so lačasno ustavili bitke med rebell In federalnimi četami. Vstašl zanikajo vesti o napredovanju federalnih čet in latrjujejo, da šo vedno vidržujsjo svoje pozicije. Pravijo, ds so doslej uspešno odbijali vss napade, kar dokazuje dejstvo, ds federalne četo š« niso prodrle v državo Sao Paulo, kjer Je I »red enim mesocsm Izbruhnila revolU. Illller je vrl lahlevajo večjo Berlin, 4. avg. — Glasilo nemških fašistov "Angrlff" selitev* od vlad«, naj ponovno raiglasi iijemno sUnJs, da Uko konča prelivanja krvi v političnih bitkah, raspuat komunistične strank« in oborošiUv fašistična "armade", kl naj bi po-sUla del policijsk« sile. Dalje tahUva. da vlada liročl vrhov-no oblast nad to silo v roko fašistom. Pri včerajšnjih isgredih v raznih m«stih so bile Štiri nadaljnje osebe ubito ln več drugih ranjeoifct' J milijoni sredstva, ki so |jvj m-r-7 v • • rri TtV^mOT^ PROSVET* PETEK. ». AVGUST^ 1 prosveta TBS iiN L 1(111 T EN MENT » rsas!? »M Nmhii>*sak PROSVETA IHf-M Sn* UnSb Aw. OT THS It rtprifc krajev vidi, ps ie več'bodo, ako jim bo delavetvo stalo ob etrani in bo zanje volilo. Vaa je pa odvisno od delavstva samega. Ako hoče pošteno administracijo mora' kVw5Tki sta oddaljeni od tu|dl voUti za poštene kandidate, krog 200 milj So«raI je mladi ki jih je najti v vrstah aoe. .......1 Stranke. Da ao rea pošteni, se Z obleka po Wtaeoaetai Wsst AlMa, Wia. — Dne 2. julija zgodaj zjutraj sem se podel a mojo družino in prijatelji proti mestecema Krivite in m Frank Medle, » katerim je bila tudi njegova mati, kl tU tla na lahko vsak dan dokaže z njihovim delom. Kjerkoli ao bili v njpči, ao vselej polteno delovali za ljudske interese in pravice. JJ^I Ljudstvu ao prihranili že mno- bprov- go denarja. ** 4 Kar ao atorili aocialiatični de- ■lh po- oblsk v omenjeni naselbini k svojim prijateljem. Potovali amo v njunem avtu. Frank QM» je zagotovil, da bomo v cilju ter da bomo že la! niče nabiraji, avežega-- da nam tudi ne bo manjkalo. Tu- U v. W zastopnik pri nektar di ribe da bomo šli labkp »ovit roeatnih vtedah, to bodo tudi p (MM v karat M M*i rudnina. r«M Ml »vta vru pum—l. 4m w »IU J* pravodaan. m Um* m. MM). 9** « MISIIM sa—-i s^ai a, 4m M u* a M, In vse to ds bo brezplačno. Kdo IM M bi šol! Ponudba je bila takoj m delavstvo pnli- ne sprejete In pogodbe podpisana. I Prijatelj ml je dal t .teboj nekaj "mazila", kl človekt napravi vt« j Krepki srednji stan! Den je bil prijeten in vožnja je bila dobre. Mra Medte te jt čudile, ker aem bil tako veael, pa ona nl vedele, da ae* imel pri s<*bl "mazilo". Neša prva, postaja je bile naaelbina Waaaukl. Tam amo te ustavili, pri družini Mrzel, kjer amo ostali otem dni. Moja nejlakrenejša zahvala sa prljaznoet. Namenili amo te tudi k Bmll Trčkanu, pa amo pri- V ameriški aradnji stan spadajo manjši trgovci in podjetniki, kl še niao kapitalisti, pe razni profaaionisti: odvetniki, zdravniki, profesorji, tehniški inženirji ln cela vrsta pUar-nižkega sloja, kl so sami svoji bosaje. Tak je ta sten, kadar sije solnce prosperltete. Kje je danes srsdnji stan? Zdi ae, da je nekam Izginil. Pa no da bi kdo sumil, da je srednji sloj laglnll na vrh med kepltellate! Ne, ne. Vas kaže, da ja padel na dno med — proletarce. Bankrotne trgovine, banke ln mate tovarne, katerih je na tlaofe, ao .pustile na avojih razvalinah na stotisoče brezpoaelnlh alromakov s "belimi ovratniki", kl danea trkajo na vrata dobrodelnoatl, atoje v krušnih linijah ln "bu-majo" j)0 deželi. Bivši upravitelji, denernl-čarJl v bankah ln uradniki vseh vrat se nič ne razlikujejo od navadnih "bumov". Tudi profaaioniatl ae nič ne razlikujejo. Ve- I »tiielo pri Jasna ln se rada žali iikomestni časopisi so polni depieov b veliki ta. stiski« kl je sadela advokate. Cltamo, da ea Krog polnoči, ko je Mlo vae aretirali odvežntke, kl je brst dovoljenja (IU Uivahno, sem se sporni t aleds-cence) prodajal blago na ulicah, ftt več tega Umi zakonaklml dvojkami: Rua, čitaš, če pogledaš v glasila odvetnikov. Tam Malnik, Tršek, Kadunc, Lanlch, vidiš, da odvetniki prosijo sa delo vsake vrste. Blagovšek, Mesar ln ie a par Odvetniška abomloa v New Yorku ja lansko drugimi lt Waaauka ter t Kam-leto prejela tritlaoč prošenj tt nameščanje, to- nikoviml It Krivltza, Treba je da le psššiee teh je dobila alužba. Tudi odvat- | priznati, da ao ntšl tamkajšnji niki v velikem »tevllu pohajajo krušne linija ln lu>, da to dejansko pokažejo. Za to naj se delavstvo pripravi, da bo trdno prepričano, da je njegova rešjtev le v delavski stranki ki je socialistična stranka katera je postavila svoje kandidate za mnoge javne urade, katere se bo volilo na prihodnjih volitvah v novembru.—Frank Bosich, član društva 104 in kluba 180. pcSDog, da se mU zgftdi spome- aL> ' . Jednota bo Imela pri vseh dru. žtvih svoje tajne lauppike, ki bodo v slučaju simulaatstva ob» vestili gl- urad o zadržanju in resnični bolezni bolnika. Član, ki je pasiven tri mese- ------- . . ■ .prejme nazaj brez zdra- ra plačati, bi šla še davno na bo- Resna doba zahteva resno—delo »varna aa p*oločen čas te ae feo »pranja in da holl rešiti na i zde U* k i'a- Nsvsa JEine delsvce P*rok * <**nea, de je vzrok avetovne b*! In teroflUriuo ter iika- gospodarskega značaja. Produkcija in ^ nirajo. da garajo za mizeraoi aum nistav aoglaaju, zato ja treba napravi« mezde- Ce bi bilo rea, da kom-1 gospodarski fiksni načrt, po katerem * ^ panlja nima namočil in da ne mo- vršita produkcija in kontu«, to je, isdsla ^ ™ - - ' 1 aa toliko blaga, kolikor ae ga rabi in razdelit* blaga naj aa organizira po svetovnem trgu t*, ko, da bo konsumentom povsod na razpolago. ce, se vniške preiskave, tko pa je pasiven delj časa, se mora podvreči zdravniški preiskavi, ter poravnati vse zaoatale asesmenta, iz vse mš i asesmenta ta bolniško podporo. • Vsi člani, kl ao bili črtani ra, d i neplačan ja saesmentov, juni-ij* ter suče. Mnog? imovine m ja in julija, se sprejmejo naaaj lastnine je že prišl^ n^kant. Pri v jednoto, če prestanejo tdravni- tem ae pa vedno nekateri okuri-ško preiskavo in plačajo zao- gtljo. In spet se bo Igra po»pvl-stale ateamente. Cat ra to ae do- Ig, spat bodM postali nekateri bo-ločl do prvega septembra. Lgnti in bogatejši, ker so umčili , Prihodnja konvencija se bol druge. vršila v Clevelandu, Ohlo. I;, jg^ Be ponavlja — v kapita-Odbor za prošnje in pritožbe i^tični družbi, ki jo odiralaki si-poroča o svojem delu. VeČina | Btera> v Jo^repi trpe tlaoči in strada in stvari za na«»razpolago v to avrho. |n pa lumpe, beračev pa je Oklene ae. da jednote plača za vedno več, ki žive na rpčup pe- g konvencije JSKJ IndianapoHa, lnd. — Včeraj, to je bilo v nedeljo, je bil sku-». i ^ s^ „i pon piknik delegacije in tukaj-lliprepozno, ko \jf |nje ^vente naselbine, kl je MfeMote. bil prirejen na Mrvarjevl farmi, nuje kakih osem nallj od Mrselo- M]g V€jika In ^^ imenltna. Prva reč na pondeljkovi seji t rJ^ hni nSI bik> rušenje prejšnjih akle- Tiati večer pe iunoW i na l- ^ penilo se je, da ae lah- tovenju Mrtelove Wark«i *anr, ru4j Mvad večino odda- ^ ^SfA nik glaaov. Prvo porušenje je Ekhrard Studer, doma iz_ Mil- a ' .ainimgA ^Z - as waukeeja. Oba mlada spremenilo tajniško plačo z $200 na $206 mesečno. Drugo poruše-nje je apremenilo {Me nadzor nega odbora od |120 za predasd nika ki po $96 letno ze ostaU* nadzornike, na $76 predaedniku ln po |60 letno ostalim štirim nadzornikom. Tretje zrušenje je apremenilo plzčo blagajnika s |d0 na |76 mesečno. Četrto in le poskusno rušenje sklepa, ki ban ln bi obesili napi* na tov«fr j no 4*Tovarna ne prodaj". Vse pa _ ____ kaže, da gre kompanlji le za do- To je jako prikiy>ljiv načrt* če bi se produkti, larje, kl jih iztisne iz delev«w. } j^ in <^itov blaga ozirala na konsumente vgk. Bili so slabi čaal, ko sem prllo- če. Kapitalistični gospodarski načrt pa ^ maatil v to obljubljeno deželo, pa nima tega cilja* marveč miali pri tem »voje« ae je malo popravilo in spet še- na^u vedno lena konaumente ki lahko kup* ter suče Mnoap Imovine in \* jejo, kl imajo denar ali vsaj blago, da ga ^ menjajo z drugim blagom. Kapitalistično ^ SPOdaratva v današnji obliki dela z dobičkom boje delati z dobičkom, zato se more ozirati W na4 one konsumente, ki morejo ta dobiček ustvarjati. u, Gofippdtfska in socialna krite sta pa v t<*ni vzročni zvezi. Gospodarska kriza je nastak ker gospodaratvo nima dovolj kupno zmož&il konsumentov in kupno nezmožni konaumenti so nastali, ker nimajo pomočkov, s katerinj bi si nabavljali potrebne življenske pomoči^ ker jih je goapodaraki aiatem izrabil in ijb® is svojega prooeaa. Načrt o gonpodarstvu M p-uv«. ^ ^ p^vn..sfltftsksras STUtS tg ^ » katerim « p. glavnem tajnik* br. Jcepfa Pi-1' • " - »hicrja, «e vnne v pretre«. Od- VMg» tajJoaeph ^rflti potapljajoč ladje. dukdjfl » ""«« ^-Jf * erja, « viame v pretre«. Od- V p^k KroH. ' pnn-rna hoU^pa blaga in dodal«, vsem ko* bor predlaga, da ae priana dalo »fumentom, tuv*qje, da ae ovrže oaenmajati anpepd-ment, da ao aprejme "American Ezperience" tabela, da ae otroški oddelek podaUlt^do 18. leta. da ae na Elyju zgradi jednotin dem, de ae ne sprejema kandidatov, ki ao oatali dolžni pri dhi-glh podpornih organizacijah,5^ sa Is blagsjne plačuje aaesmente ta taka člene, ki nimajo nobenih sredstev, da gotove točke novih pravil stopijo v veljsvo s prvim septembrom, da ae konvencija sahvall lokalnim članom za postrežbo sa časa konvencije, da se naj povaod, kjer ao druživa JSKJ, ustanove takozvane federacija in da ao naj združijo jednote ln svete. Sklenjeno, dt se opusti asesment mladlnekemu oddelku v novembru ki decembru 108fii Konvencija je dela prfamanje pokojnemu tajniku bratu Pisk* lerju sa vzorno poslovanje na Mbfcvu Jednote, odklonila pa je prošnje in £rit<*be sprejme. ** »*>* in ^ Proti je glasovalo 18, nevtral- «^)- . - 1, V Croweburg, Kans., je umrla Mary Bernik, članica društva fo ^S« ^fBBl manišl dil UoJSSZ m na prihodnji seji podili ga žtlri alnove domaJn no izjavo, če aprejme to ka< dva v Detroltu, Mlch., ter Vi Anni, Kane. Prizadetim mpje lih ds je bilo 2jl glasov. Dve | ženski ste ob zaključku glasovanja spremenili glasove z "nev-L , ,T _ tralne" v "da". Brat TaužeU to dni sa rakom. Zap atva ia njegs sistema utegne odpraviti ne k takogvano krito, marveč krito človeike družbe sploh. V Razglašeno gospodarstvo po načrtu torej po-1 voljnega uspeha ne more doseči, kjer bi se ur* dila z njim pač produkcija in konsum za kupno zmožne, ne pa za celotno družbo. Nič novega nismo povedali. Opisali smo le današnje stanje, iz katerega lahko logično skk. pamo, da je treba proti navideznemu stremi j* nju po odpravi krize postaviti tezo revizije g* spodarskega sistema. AU teza sama pomeni le malo. Revizija gospodarskega sistema je svetovno pofitični problem, ki ga bo treba Ue itvoJevati z dobro organitiraoim delom mns ' Hc, ki so že ali pa Žele postanejo žrtev sedanjih razmer in ostanejo žrtev, če se izvede gospodarstvo po načrtu gospodarskih avetovnih sil, kakor smo rekli zgoraj, ker bi po tam načrtu imd iking Co. v Fronte-1 > Organizacija vseh kupno nezmožnih in ti-stih, ki utegnejo še to postati, je najnujnejii poetulat današnje dobe. . ; Joka Sultr, i . I V tem ozlru imajo zlasti delavske svobodne strokovne organizacije glavno nalogo. Stro-t kovne organizacije imajo svoje svetovno nazi-ranje, to je, n^ih program vsebuje probles ureditve človeške družbe. Njih naloga je, d» pernno&e avoje vrste ter da popularizirajo svoj program, avoje stališče. Skrbeti morajo pred-▼aem za temeljito Izobrazbo avojih članov; avoje delovanji morajo raztegniti na vae p»-nege delavstva ln nameščenstva, Tako postane bodo prisiljeni zapreti -tukajšnje | priliki pozdravljam mojo ta ' njih problem, njih cilj last vaeh organiziranj papirnice za mesec ali dva. AIi| večo drt&ino in eicer moja aino-^|< flanov in ideologija nar^. ki trpe socialM- Vse gre na ka«t Monroe, Mlch. - V tukajš-1 naW njih tovarnah še vae šopa po malem po svoji poti brez ciljsu Na vsej črti pa se še ni prav nič ottenilo na boljše s delom in tu- N d< ne z mezdo. Kompenlje še jo- letnem ktjo ln točijo krokodilove solze, deMi ee podajam ▼ rojstni k da nimajo naročil in kvačejo, de v Javor pod Uubljano. Ob bodo prisiljeni zapreti'tukajšnje priHki pozdravljam mojo ta v tej obljubljen* H to Je le metanje peaka v oči nevednemu delavatvu, da a tem odvrnejo delavsevo od dlja, da tt ne zdrami ter organizira v unije. Zato tako bobnajo, da ae ali-fti vsak den ena in Ista pesem n j thov#Mfcerske namere. Za to imaje neatavljene rasne vohu** pri vzaM kompanlji i In take ae koatpealja priprav Antona v Sheffieldu, Pa., v Clevelandu, O«, in hšte v Ambridgu, Pa., in hova družine, žene in ter njihove otroke, posebno težko sapustil ter I njih za vedpo poalovil. Brat-[1 pozdrav tudi i Na le moja atroka, ne le blagajna organizacij«; -*eo niao glavne žtvari. Glavno je, da se raztoi krog organiziranih somUljenikov, ki poznajaj •probleme delavakega gibanja ter imajo volja da ga zastopajo, Apatija, mlečnost ni na n*-; fl' atu. Agilnost ln akcijsks inlcijativnost v kulturnem in organizacijskem zmialu je naia nalaga, da končno ne ostanemo na cedilu, kakor mmm et cir- društva št; 10$ KBKJ in član-1 rimski narod, ki je zahteval "panemBlB Istvu samostojnega društva "So4 «onaoa" (kruha in iger), kl pa ni vedel, kaj M počel, ko je dobil svobodo in — propadel. Mmio- no. T * oa !n in ve, in I ■ ■ jrwga lja ns nedelj he redukcije moa-jkpl," katerih član aam bil dolge I de, da odpili po 10 do Bled j jet. Končno pptdvatija*; *ae r^l' „ , . . . , . . Vodi. delavce ao raznesli govorico, da jake v W. Alfaauippi in okolici R**voj je napredoval, zato imamd lahkot ----- --v "T - 1 nes pred seboj — jasne probleme. — D. r. ki mojim odhodom v staro domovi* t^,*™'tote ml vtl.v prijetnsmi t—Bartol Hablč. in il ili ffcijh' Vsakdo ai že-razvedrila In si želi naravo, tako sta klub,Št. 2t ln njegov ja eldenlla, da se po-v prosto naravo dne 7. - 'MočilnikarJevo farmo, mo Nekoliko naše kri-vti na piknik. Vte^ j sa želodec in grlo. bodo se}mvaH z zbra- Vojno bi bila jako želeti imi, taki žal kdor o da nobene-se bo udele-Zer^e vee kličete ven . Takole piše glavno glasilo norveške kos«* |*ivativne atranke "Morgenpost": "Ali pride na vzhodu do vojne? Morda if«i to brutalno, toda zaradi konjunkture bi we vojno jako teleti. Svet ni danes nič druga« kakor je bil prej. Vojna bo povečala potrale | vojne tonaže, risiko prevažanja blaga aa bo r večal, cene bodo tudi poakočile in s njimi povečala špekulacija. To pomeni izpremem« v zunanji trgovini v prid nevtralnih deiei » , dvig naročil sa druge Induatrije. VeaavetiJ' tleduje zaradi tega s nestrpnostjo razvoj £ 1 godkov v Mandžuriji. Tako blagovni trg » ' V borze regietrlrajo vae, kar ae dogajaj poštene resnost, tedaj bo pomenilo to ogrom«" Anten Vekar. ■t1 < York. — Mednarodna obramba Mroža, da sel ' Vsak misleč človek ve danea, kako - areteeU delavskih agi- uničevanje vrah vrednot Pfintla vojna povečalo v meetcu ju-1 dtiele aveta bolehajo na posledicah ave^ sveta uunwjv i* - ^ Za vojna hujakads ja pa »vat tak Sred vojno. Veerakonjimkžuro.P^ laeno, kako bo pptem. Ritiko no^r drugi. Delavstvo pa danse ve, da ^ im meeecem, PoU, Jf bQ pred vojpo. ■mk fl^aFI lisi so bili tlaroti-1 nova ________ _ «0 ved« aH pa.spda. je še mogoča PO vssh grozotah vojns ^ prt demonstracijah brez-1 sledkah! BesUjl se hoče aamo krvi, krvi. poaelnlh delavčev. si napolni svoje blagajne. 06 drugi. Delavstvo pa danes ve,« — vojna «rU^--Taka mls^t ksp MAiVA^a m .aak MAtih volne in •T Vesti iz Jugoslavije [ (Izvirna Ljubljana, 19. jolija. thj ud Ruš je napeljana 16 km daleč v pohorske vrhove riža za souščanje lesa. Zgrajena ja iz £aVVodi po dolini Lobnice, kjer se pogosto vzpenja ved metrov nad skalnato strugo. Ta riža ie nekaj let nl v rabi, ker je trgovina zelo slaba, za*o lesna -- ... I)a jo zelo radi uporabljajo kovaksi Pohorja za povratek od Ru^ke koče v dolino. In ta pot je bila za tri mariborska islet- nike usodna. V nedeljo 17. julija je odšla v ix)horske hribe med drugimi mnogimi izletniki tudi trojica dijakov: 18-letni Milan Favaj. letni Mirko Ctovatič in lMffoi joie Grabnar. Popoldne ao vračali preko Šumnika RQ tako zvani Glaserjevj riži prpti Ru: Httm v dolino. Kor pariže že eii v slovenjgraškl bolnic i. J I*a "peklenska stroja** pri Ljubljani. — Koncem junija je j nekdo položil nekako razstrelilno napravo ns okno spalnice šolskega upravitelja v Ddlu pod Ljubljano. Okrog 2. ponoči je priAlo do eksplozije, kl je raztr-vala okno. Učiteljevi družini se "i pripetilo nič hudega. Domnevi". ds gre tu za nagajivost polit ičnih razlogov. Podoba* pri-*e je dogodil 16 jul. zvečer n* Onučah pri Rogovllčavl go- IMill Iz Jageaiaežja) etre j" ter razbil šipe, drugj pa je eksplodiral na tleh pod oknom in ni naredil nobene škode. Ker so bili ti peklenski stroji tako nedolžni, nikakor ne gre govoriti o kakih atentatih, kakor govorijo in pretiravajo ljud-dje in časniki. Uboj v Bohinjski ftetrki. V nedeljo zvečer sta bila v gostilni Grobotka v Rohinjski Bistrici med drugimi pivci tudi &4-letni gostilničarjev hlepeč Valentin Mlekuž ter 6&-letni mizar Kunsterle iz Podbrda. Ko jo starec odhajal, ga je spremil iz hiše mladi Mlekuž. In tega so našli kmalu nato mrtvega, več krat zabodenega z noiem v prsi in vrat. Nedaleč od nJega je ležal vinjeni raisar, ki je v pijano-ati povedal, da je op hlapca zaklal. Pri njem v žepu so našli tudi nož. Vendsr pa orožniki vodijo preiskavo, Še v drugo smer, ker je težko verjetno, da bi bil starec napadel in zmogel krepkega hlapca. ; Samomor, -i- V Zemunu pri Beogradn si jel vzel življenje Slovenec, zasebni uradnik Vinko Kunej, po rodu iz Zagotja ob Bavi. Pognal si je kroglo v sence in je bil takoj mrtev. Zakaj se je ubil, ni znano. Umrli so: V Trbovljah Roza-lija Žagar, rudarjem žena, stara 50 let, Anton BlažiČ, upoko-en rudar, star 79 lat, Franc Ko-Šeo, star 66 let, v Ponikvi 38-let-na kmetica Antonija Vrečko na porodu, istotam progovitf čuvaj Martin Zatler, star ai let, v Starem trgu pri Slovenjgradcu 16-_ _ Ivan Ferarič, v Mariboru ag-letni trgovec z usnjem Hugon Stark. , I Fvstirežfapaki letaki se širijo po vsej drš^vi. Vsako toliko pridejo od bogve. kod celo množice etakov, kl jih po voej državi ali Za dsnea naj zadostuje. Pozdravlja Draga Posveta! Veleporpta je obtočila A. Bernsteina, bivšega pomožnega blagajnika elevelandske občine, republikanskega pogovarja M;. Maschkeja, koncihnerja Fthkle-j* in še štiri druge "odlične" glave elevelandske repubUkan* ske politične mašlne sleparskih mabioacij in poneverb občinskega denarja, ki presegajo vsoto pol milijona dolarjev. In dič-ni koncilmen Ftnkle, ki trdt (ka-kor njegovi tovariši) da je nedolžen (kakor Lahov koš,,k! je aedem let tatvino nosll^previ, da je ta obtožba — nesramnost. Jaz sem p]rav radoveden, kal bo porota smatrala kot večjo ne* sramnost: tatvino ljudskega denarja aH odločitev velepOrote, da morajo tudi veliki tatovi priti pred sodbo. Nafta lokalna Enakopravnost je začela obračati hrbet pri zadnjih županskih volitvah poraženim republikancem bal b pra vem času, Presneto nerodno bi bilo zanjo zdaj, ko ze največje glave elevelandske republikan ske mašine pod obtožbo sleparij in poneverjenja ljudakega de* nmrjfzagovarjanje bi bilo presneto klalo jabolko, ob krča* nju pa bl jo utegnili prevzemati salamensko grenki občutki . . • (Ker ša omenjam B. taj povem še, da zem zvedel, da večina v direk toriju E, zahteva, naj list v letošnji volilni kampanji zastopa stališče "tretjo stranke", Protivila sta sa baje samo dva člana diraktorija, ki jima ropu« biikansk* »odle očividne Še ne prepada. Ali bo po volji, v^lne aU manjšina ne vem, Viš, tudi v glavah naših repuUii jaani .-r- odkar je & dvoriti ■ mu ženinu, je i« lika moro svojega "kredita" med deveUndakimi rojaki, kar se posebno pozna v prazni blagajni.) Mr. Marian Pfeifer, ki ga jo pripeljala v Ameriko posebna misija, "zbliževanja", J# ztoril v Včeraj (81. 7.) sem bil na socialističnem pikniku na PlntarjevP farmi. Obisk jo bil dober vzltc dejstvu, da je Istočasno Imela svoj piknik na sosednji Goriškovi farmi Slevanoka zadružna zveea; sicer pa ao ljudje vas čas hodili z enega piknika na drugega ln dali izkupitl tako prvim kot drugim. Nastopilo lo nekaj govornikov, mod njimi tudi Martinek, naši Zar-jani so zapeli nekaj poami, bilo je nekaj tekem sa otroke, Itd. Vreme lepa. Manjkalo pa je tista neprisiljene vesolostl piknikov prejšnjih let — vse jo bilo nekam posili veselo. Krize, Človek, ki ga tale krita prav grdo mrcvari že nekaj let, je težko vesel. v oe srt vsaj v eni pokrajini hkrati Isto noč razdelijo. Tako je pred nekaj I mežiškim Slovencem strašansko dnevi mariborska ln ljubljanska| veliko uslugo: v Glasu Naroda okolica ter mesto bilo kar saeu-I s letaki protlrsžimsko voebl to ne, Ker govorijo letaki tudi o de-monstreeljaklh dogodkih zsdnjik dni, sklepajo oblasti, da so bili letaki natisnjeni doma. Policij ski upravi v Mariboru ln Ljubljani sta izdali na javnost pro-glaa, v katerem zahtevajo, naj ljudje letake zažigajo ali jih izročajo policiji* naj o vsebini letakov molče ter je ne raznašajo, sicer bodo občutno kaznovani. Ljudje pa, ki vedo, odkod pri jo prodatavil širnemu Svetli kulturno ln gospodarske "veličine" dične metropole ameriška Slovenijo: A. Grdlno, ki si je pridobi nevenljivib zaslug za amerišk dal slovenskega naroda s izkopavanjem dragih rpjakov, prodajanjem razne robe milim rojakom, z pisanjem "poučnih člankov ln z "repreaentlrenjem predrago ameriške Slovenije, mu je tako grozno pri eneu, stari domovini; J. Grdlno, kl prodaja molke, molHvenlke, sve- hajajo letaki, so dolžni, da sto-1 te podobe, itd., Igra Kristusa ter rilce prijavijo policiji, kl bo kri- \H navdušuje za vero, domovino vce aretirala ter poslala v beograjske zapore. Smrtna nesreča. —V Orošju pri Smarjetl na Dolenjskem so jo dogodila smrtna nesreča. Ko-maj 26 let stari posestnik Frana Macedon Je snežil svojo lovsko puško, nl pa pogledal, ali je nabita. Med sneženjem se mu je puška nenadoma sprožila in posestnik 00 je zgrudil vez v krvi. Naboj mu je prestrelil pljuča ln jO v nekaj minutah umrl. ■ Proces v Blhaču proti demon stran tom na dan volitev 8. novembra lani se nadaljnje. Glavni obtoženec, bi v(l večkratni poslanec Hasan Miljkovič je Izpo. vedal, da nl ščuval množice, kakor pravi Obtdžnica, marveč jo e celo skužal pomiriti. Na razpravi se Jo dognalo tadl. da so se pri volltveh vržlle slepsrije, ker jo volljni odbor napsčno zapisoval oddkns glasove, hotač s *m zagotoviti zmago kandidatu, kl gs Je volilni odbor prote-tiral. Zato So tudi člani volilnega odbora vsi obtoženi. Z zaall-šsnjem MUJkovIčs je bilo končano zasliševanje obtožencev. Zdaj zaslišujejo priče, nakar bo sledila rszsodbs. Strela ubils starko. — Zadnje dni pogoeto pridivjajo nad Slovenijo hude nevihte, kl so zsMe-vale že nekaj smrtnih žrtev in več požsrov: V soboto je prihrumela nevlhtk tudi nad Velenje, kjer je trežčtlo v jsbUn, poleg ksters Je stala 704etne JersMa-kova, ki Jo je zračni pritUkvr-gal ob tU, kjer >o mrtva obleia- U Psžlg V 2aps*ji vsoL—V Zu-psčji vssl na Dravskem polju Je nekdo zsžgal kolsmico fttefans Sagadlna. Ogknj ss Je ***** razširil tar uničil skedenj. IUt- in kralje, kar mu je priborilo meoto v vrsti "odličnih rodoljubov"; mr. Plevnika, odličnega rodoljube in finsnčnika; in še druge "veličine" iz vrat naših oHišni* rodoljubov, "predstav nikov" clevelandzkih Slovencev ln "borcev" sa naša narodna ln drugačne koristi. Kakopak. 2 leti bl bilo, da bl mili rojaki metropoli poslali posebno depu točijo v New York k mr. M RfeiferJu, da bi oe mu dostojno in kakopak v imenu celokupne amerilke slovenske metropole zahvalila sa njegovo ve&ko delo. In pa lep šopek cvetja td mu morala pokloniti ter zlato medaljo "za zasluge", ms "O ekonomskih razmerah ne bom izjavil ničesar, vsaj ne sa publikacije," jim je odgovoril Mellon, kl jo pred odhodom v Anglijo napovedo**! povratek prosperitete vsakih At trinajst dni. Ko so ga opomnili na ta dejstvo, jim je le odvrnil, "sedaj nimam ničesar povedati.** It novih seeisHettfnlh klubov Chieago. — Zadnji teden je bilo glavnemu stanu socialistične stranke prijavljenih 12 novih klubov v devetih državah. Število novih klubov v tem letu je 249. Vesti s Primorskega SMRT ZNAMENITEGA TRKIOLOGA, HA*. Prisiv prod dosmrtni kazni, Poore sopet prod sodiščem Harlan, Ky. — Na apeletnem državnem sodišču je bil vlolen prisiv proti doemrtni kazni W. B. Jonesa, tajnika rudsrsko u nije v Evartsu. Njegov slučaj bo prišel pred sodišče najbrže na septemberskem zasedanju. Pripravo oo v teku tudi sa prisiv proti enaki kazni v«elučaju W. M. Hightowerja, predsednika evartake rudarske unije, in Elzle Philllpsu. Vsi trije so bili kaznovani na dosmrtno ječo v tekoči terorlotlčnl kampanji proti kentukišklm rudarjem. Zadnja slučaja, prideta pred prlzivno sodišče najbrž v decembru. Prizive imata v rokah odvetnika Golden ln Robinzon, kl sta prevzela zagovoimištvo rudarjev v začetku proceaa. Rudar Chester Poore, v katerem slučaju se Še dve poroti nista mogli zedlnltl na pravorek, pride zopdt pred sodišče, Ako prosekutor tudi v tem slučaju ne bo doeejfel svojegs cilja, o-bramba upa, da bodo umaknjene obtožnlbe proti ostalim rudarjem, kl čakajo na obravnavo Že nad leto dni, ( Na Dunaju je nenadoma u-mrl prof. Rudolf Kraus, kl si je ustvaril v svoji stroki, bakte-jriolugljl, veliko ime. 2e zgodaj eo jo začel baviti z to snanostjo ln prav kmalu je odkril, kar je njegovo nedvomno največjo odkritje, da se v pre-cedkih becilnih kultur kolera in legarja pojavijo močni sesadki, če so tom kulturam doda serum konja, ki so mu opetavano v brizgnili bacilov kolei« oa. ti fusa. To Je bilo izhodišče za izredno važen napredek nauka _ imuniteti. Prof Kraus se je t>avl! zlasti z zatiranjem kužnih bolezni ln so ga baš zaradi tega v srbeko-boignrski vojni pozvali v vojno ozemlje. L. 1912. ga je argentlnzka vlada pozvala v Buenos Alros, da uredi tam državni bakterlo-oški zavod ln je tam ostal tudi med vojno. L. 1021. Je odšel v brazilsko mesto Butantan, kjer jo postal vodja znanega zavode sa proizvajanje seruma zoper kačji pik. Tam Je ostal dve leti. na kar ae vrnil na Dunaj. priprave za protestne demon st racije v kapHol« Washlngton, D. C. — Tukaj js bil organiziran poseben ko* m i te j, kl namerava organizirati protestne 'demonstracijo proti "kozaškenta terorju" predsedni ka Ifooverje in generala Mac-Arthurja, kl sta K» izvajala, ko so federalho čete požgale šotorišča bonusno armade in Izgna lo veterane Washingtona. Pr va soja, na kateri oo bil! prodlo-ftonl zadevni načrti, oo je vršila v uradu zveznegs senatorja Cut-tlnga, Hoover ln nekateri pristaši njegove administracijo so že namignili, da bodo preprečili vse take demonstracije. Mellon oo naučil modrosti VVaahington. — Ko so repor-torjl obkolili bivšega zakladnic čarja v treh adminiatracijah ln sedanjega poslanika v Anglij Andy Mellona ln ga vpražali kaj misli o ekonomskih razmerah« AMEMKAN8KK M0HUUI lORAIJOCE Je bil Andf drugačen človek kot______ , so £A poznali kot zakladnlčar-1 izbirčni — vzamejo Je. de celo moralni Amerikami navadno no odklanjajo dobrega vinca in tudi ne bodo odklonih — če čutljp v žepu dovolj denarja — male hazardne igre. Alkoholne pijače se smejo pM Izven dvanajstlmlljeke cone, udajatt so prepovedani Igralski atraatl pa že v oddaljenosti treh milj. Kakor so Amerlkancl trgovsko iznajdljivi, so si kmalu izmislili pravi izhod, tfajelfso ms-le lične pamike aH jadrnice ter jih preuredili v igralnice. Poeor-no pa pazijo na to, da no prekoračijo ob času igranja določene jim oone. Krmar ladje "Rosa lole" Je v ovoji brsabrilnooti za-vozil par sto metrov preko določano jim meje ln takoj sa Jih u-stavili obmejni organi. Za kazen ni smela tri mesece ia priotanlš* ča, Tudi potnike so nekoliko prl-vlli, a škodovalo Jim ni doatl, kor so bili sami premožni trgovci in zasebniki. Na teh ladjah Igralnicah se navadno poslužujsjo "rouletta", Igrajo pa tudi "bac" in "poker", Igra so samo sa bajno veote. Pogostokrat pa se primeri, da mi-lljonarji zaigrajo ves denar, ki 90 imajo pri sebi Ko Jim smanj-ks getavine, pridejo na voeto š« uro, pretani in a briijaatt pooo-Jani gumbi Na teh ladjah nlao ie, kar | predstavlja vrodnoet. B, Rl. »i»et"tak^nedolžen "pekWnekli^ z"zavarovaln»no n Jak. kolamico, ^ke«s mno- ^^ ^ ^ ga zaloge sena. js *> | ^^^ aŠlsSav, levi) Is ri Odkod strelivo atentatorjem? — V Itejlji se dogodi mnogo a-tentatov, tudi v Primorju jih jo bilo Že precej. Pa so se primorske oblasti strsšno zanimal« za to, odkod dobivajo atentatorji eksploslve, ker ima nad vso to produkcijo država sama kontrolo. Pa so Izvohali, da so prav primorski Slovenci tisti, ki imajo cele magaslne dinamlta in drugih eksploslvnlh snovi, Faši-sttčni listi so sagpall vik ln krik glejte jih Slovence, z dina-mltom zalagajo atentatorje, Odkrili so namreč, da ss nahajajo velike množine razstreliva ns Tolminskem, Eden teh magazi-nerjov je 31-letni Štefan Leban is VoK pri Tolminu. Pa so poslali lz Gorice tja detektiva, ki je kupoval pri Ubanu smodnik. Leban se je ugodil a nJim, da mu dobavi 60 stotov eksploslvnlh snovi. Detektiv je poslal po smodnik tovorni avto, in ko so jo Leban pripeljal z avtom v Oo-rlco, da bl mu kupca plačal račun, jo bil seveda aretiran. Na dalje so bUI v tej zvesi aretira* ni tudi Ivan Grbec, Ivan Kenda in Alojzij Hvalica. Fašistični list je razglasil te sretiranoe za tiste, kl zalagajo a vsakovrstnim strelivom atentatorje. To dni pa oe je vršila pred goriškim sodiščem razprava, kl je blamlrala gonjo fašističnih) listov. Dokazano jo bile namreč, da gre tu za eksptoslvne snovi, nabrane na soški fronti. Obtoženci so jih prodajali,vsakomur sa raaetre-ljevanje skal pri dolu na polju ali v vinogradu, Leban in Qr-beo sta bjla obsojena vsak na 9 meseoev zapora in HKM) lir globo, Hvalica jo bil že poprej la-puščan. Ksnds pa je bil na pro-cesu oproščen. Velik pašar na Hran«. — U-ni Ja bil 17. Julija velik požarg Štrenah. Kdo Je zanetil, na va* do še zdaj. a gasiti domačini ni ao ameli, ksr so jim to branili fašisti. Letoe pe Je bil spet podtaknjen na Velikem Ubeljskem toožar, kl,je uničil devetim pooe-stnikom vsa poslopja, desetemu m lospedarzko poslopje ln hlev Požar Je bU v noči od 8. na 4, JulUa. Pri olenJu sta se smrt no ponesrečilo tudi dva mlada moška, ko n Je na nju vaulo go-reža tramovje, Pošar Je nastal v hiši Jakoba SentUa, v kateri pa nihče ne prebiva. To jo požiga* lec pač vedel, Ubral si je tudi vetrovno noč, ko so se hišo naglo v nemalo ena za druga. Tako jo bUo tudi lani v Štrenah. Cela skupina hiš, kl Je bila blizu V ve, Je pogorela. In koga so oblasti zaprla T Pogoreloa San-tljs, čsš, da je najbrž on zanetil. Tega pa seveda nihče od va* žčanov ne uarjame. Huda je škoda povoraleav. No stanovanja nimajo ne prostora, kamor bl lahka spravljali zono In drugo. Za-dolšani so še tako in tako večini vsi primorski kmetje, ti pogorele! pa so izgubili še sad nje, kar oo imeli: streho nad glavo. Oba ponesrečenca sta v postojnski bolnici nsslednjegs dno podlegla hudim opeklinam Preti svetnikom. - Mnogo sil potrosi fašizem v borbi proti malenkostnim stvarem. Na pri mer: lani eo v Brju pri Rihom bergu zgradili novo cerkev ter Jo poovetlll svetnikoma sv. Ctrl lu in Metodu, kl veljata sa slovanska svetnika. In zdaj Je tr-šaškl fašistični Ust "Plecolo" zvedel sa to hudo neoramnoet. V dolgom člaoku zahteva, da je treba tadve svetnika spraviti Iz briJSke cerkve, kskor tudi tržaško sodišče ne dovoljuje, da bl se otroci Imenovslt po teh dveh slovanskih svetnikih. Izam Primaren. - Primorski Slovenec VIncenc BandetJ, kdanjl učitelj slovsnžčlne na goriški gimnaziji, je pred dve-ma letoma seotavii nov tip tur bine. Prediošll Je izum višjemu forumu v Rimu, ker ga Je hotel dati patentirati. Te forum Jo priznal zdaj BendJJevemu Isumu praktično vrodnoet. f l*tah na Vlpensfcem Je lz bruhni! oaenj v hiši Krletine Na-bergoj. Stanovanjsko In gospodarsko poslopje — obe sta pego-rsll do tal In Ima pogorHka o-krog 60,660 lir škode. Kake je poftsr nastal, ne poročajo. V Trsta i dML - Fašiotičnl krogi skrbno brigajo sa Treš. Stalno nam rs* tošljo, kaka sslo število rojstev v mestu, ea maja se je rodilo kot je pa Ja bilo ^evllo rojstev lo za 11 dušo večje od števila smrtnih primerov. Povprečno se je rodilo v Tretu meje 10 otrok, junija pa 8 otrok, pred v<*jno pa jo vsak dan bilo v Trstu povprečni 15 rojstev. Fašistični "Plcco-lo" i>ozlva Trftečanke, naj se bolj potrudijo ... S fašističnim ponosom naj rode druga za drugo in kolikor mogoče naglo naj se otroci vrstijo. Zakaj — Trst je fašlatično obmejno mesto, njegovo zaledje nl zanesljivo, zs-to Tržačanke: Rodite, rodite t (Kdo bo otroke in kdo bo Trst preživljal, tega ne povedo,) Čudežni zdravnik Jetike. — Poleti 1926. leU se je po Prlmor-ju razširilo ime škedenjskega u-rarja Ljuba Zoplča, čaš, da je iznašel in zmešal skupaj čudovito mašo. ki zdravi jetll* la to na ven moč uepašno in zanesljivo. Njegovo ime sa je razširilo la Znplš je prejemal mnogo oblakov ln tudi nekaj denarja sa avojo čudežno mašo. Seveda so ae čutili zdfavniU ogrožene, pa so brž preiskali Zoptševo mašilo, ga preglasili u ničvrednega, nakar Je eoveda policija prepovedala Zoplču prodajati mazilo, Toda Zopič nl mogel pomagati — ljudje so Že vseeno zaupa)i v njegovo maallo ter prihajali ponjo ln Zopič Je bil tudi toliko potreben, da Jo jo prodajal sa dener- co, čeprav nl Imel nohonege dovoljenja. Pred kraškim je moral zaradi tega pred sodnlks, kl so ga obaodlti na IMO Ur (pogojno) na 8006 Ur denarne kasni In na povračilo sodnih stroškov. Rna-ko je bile keenovane njegova pomočniea Marija FOecaai. Sodi-Ače ga io obsodile, ker Jo kot ne-zdravrtlk ia neobrtnlk ašravll ln prodajal sdravlle. Uto dai jaše Je dobil Franc Krallč, Star 41 let, ki ga Jo ob* sodilo tržaško kazeneko sodišče zaradi zasramovanja italljanzke ti-obojnloe. Na dan fašističnega praznika 21. aprila Je bil pijan ter ja sramotil italljanako sestavo, Policista sta ga aretirala in malo Je manjkalo, da niso postavili Krellča pred Izredno rimsko sodišče. TVŽaško sodišče ga je obsodilo na l leto Ječe ln 260 lir globo. ■ieradt 6oga čes meja. — Sodnik v Ajdovščini Je obeodll mno-go Slovsnsev, ki so sbežali čez mejo. Na 4 msssco Ježe. 8000 Ur globu 240 Ur ln ne denarne kasni po so bili obsojeni: Viktor Kerbec, Alfonz Hesednjsk, Drago Kodrič, Rafael v Humar »n France Mlhelič iz Rlhomberga, Lojze GorJup, Tono Mohorčlč, Marija Cehovlnova in Andrej Kodele lz Vipave, iozlp Sakzidz lz Hkrllj, Janko Vldic Iz Dola-Otlice, Andrej Jejčič s Brsolja, Alfonz Rovtar od Sv. Križa na Vipavskem, France Maro ln Josip Mere iz Budenj ter Ivan Časnik z Dolgo poUsno. Obsojena Je bila pogojno na tri meeeee Ječe, 9000 lir globe ln 240 lir de-name kasni 9T-ietna Albine Pust (eli RustT) ia Sanabora. Ta se je lani skrivaj preselila čes mejo, ko pa sa ja pred nekaj časa vrnila, so Jo aretirali, W UCT BMCZ iPANJA Nekdanji policijski uradnik VVIre v ameriškem meetu Ha-ckanstownu nI baje oeilh dvajset let zaspal niti za trenutek. Njegova nenavadna bolezen so Je pojevlle ob priliki, ko Je treščilo vonj. Tokrat Jo tudi po-polnoms oglušel, a tsga so ga ozdravili. Nenličnosti pa ga niso mogli rešiti, Celo noči Je romal po mestu ln okolici, po. dnevi Je malo legel, ds si odpo-čljs, s ni pri tam nikoli saprl oči. Neka šslesnlšks družba ga jO sprejela sa nočnega čuvaja In mnoga let Je opravijo! to aluž-bo. Najbolj čudno Je to, da Wl-rea nespečnost kakor Je vee kazalo, nl šla na šlvee. Počutil ee ja vedno dobro. Pred kratkim Jo težko obolsl In tudi msd boiesnijo ni nikoli* satisnll očesa. Boleeen sa js konžsls s smrtjo, toda po vasj priHM ni bila v nsbsni zvsal a njegovo prve čudna boisealjo. -— — • čsau sra- nl- P Uplon Sinclair Za Prosveto prevel Buri Miriam Jankovlčeve ni bilo doma. Nažel je le njeno mater. Bila je *elo ^b«rjena ker je Mirtam zvedela, da jetnike mučijo, vsled če-Ur ae je Mala v valnice." Hotela je vzpodbuditi radikalce k takojšnjemu delovanju in dejanjem. Peter Ji je sledil ter jo našel med kakimi pet in dvajee-tLTiocieJl in pacificati. klen bilikardivji nad povzročeno krivico in naailjem. Mlriamje korakala po aobi gori in doli ter obupno ekle-pala roke Videti je bilo kot bl vez dan prejo-kala. PeUr ae je -pomnil avojega eumničenja: Miriam ljubi Maca. Vprašal je po novicah. Maca ao vrgli v luknjo, Hendersona pa ao po nekem zasliševanju odpremili v bolnico. Miriam mu je pripovedovala poMmatiJ* Peter se je zgrozil. Predobro ae je še sporni-„jal zasliševanja "tretje »topnje. Ni je skupil pomiriti. Stopal je kraj nj.po .obi ln ji opisoval, z kakimi občutki ae prisostvuje mu-čenju-ko ae zapoglbajo prati, ]»P*»»uje petje. Pripovedoval še, kako vlažno ln grozno je bivanje v luknji. S svojim govorjenjem jih S pripravil do skrajne divjosti in upal da l^j ukreneio kar si gotovo želi tudi McGlvney. Zakaj ne bOiapadli jetnišnice in oavobodUi ne- dolžne žrtve? MaU Ada Ruth nl bila istih miali. Trdila je, da bi bil to nesmisel. Ako al preskrbe za-ttave ln se z njimi uprizorila povorka okoli jetnišnice in bi ae na ta način VroiMn^pro-ti mučenju nedolžnih ljudi. Razumljivo, da bo policija ustavila in napadla povorko, najbrže ji bo>emagala še množica -- nekateri todo ranjeni ali celo pobiti, a nekaj se mora ukreniti. Donald Gordon je bil mnenja, da v«w to bi stvari le škodovalo. Kar je potrebno in u-člnkovlto — je le aUvka. Razposlati se morajo na socialistične čaaopise Ulegraml ter zbrati denar in v treh dneh se bi moral aklicat apk>-ian socialistični eeetanek, pozvati vae delavske organizacije in jih pripraviti, da se udeleže generalne stavke. Peter ja razočaran zapustil lokal, ae vrnil k McGlvneyju in mu sporočil Izid sestanka. Mc-Givney je kljub temu trdil, da je vse v naj lepšem redu. on že ve, kako ln kje mjbho prijelo. Peter je v čaaoplaih čltal o nef i l o na ti, a stvari ni vzel resno. Bojišče j« daleč (n Peter še ni videl nemškega zlata, o kater« m so toliko govoril L Rdečkarji eo bili zelo ubožnl, odtrgavall ao ai, da so lahko denar prispevali v propagandne svrhe. 8edaj pa je McGivney z vso resnostjo zatrjeval, da se v American Citvju nahaja kraljevi agent. Vlada ga je skoro zvabila v avoje mreže, a McOlvney ga namerava aretirati šele tedaj, ko bi Izročil denar v svrho delavske propagande. Petru nl bilo potrebno posebno povdarjatl pomen tega načrta. Ako bi ae lahko dokazalo, da j<* agitacija za McCormlcka in oatalih jetnikov financirana z nemškim denarjem, bo ljudstvo odobravalo vsako poatopanje. Ali Peter ne bi vedel imenovati kakega nemškega aocialiata, kateri bi ae dal pregovoriti, da stopi v stik z nemškim kraljevim agentom, katerega bl proail za denarno podporo v svrho generalne stavke v AmericanCltyju. Mnoge tovarne eo ee preuredile ln proizvajale le munl-cijo in sovražnik bl s atavko le pridobil. Guf-feyjevi ljudje so dolgo brezuspešno Iskali Nemcev, kl bi bili voljni gmotna podpirati Gooberjev branllnl komitej. Sedaj je priložnost vsem bolj ugodna. Peter se je spomnil tovariša Apfela, kateri je bil naj radikalnejši socialist in zagrizen pacifist, kakor so Nemci večinoma. Apfel je bil ualužben pri nekem peku, njegov obraz je bil sivkastobel kakor teeto, katerega je gnetel. Vedno pa ga je oblila rdečica, kadar ae je ogla-ail in obdolževal socialne patriote, ki ao pripomogli do angleške nadvlade. McGivney je dejal, da bo takoj nekoga poslal k Apflu in mu svetoval, naj se sporazume s kraljevim agentom. Peter se je sam ponudil, a mož e podganjim obrazom mu ni dovolil, ker dozdeval ae mu je predragocen, da bl ee izpoetavljal Apflo-vemu sumničenju. 66 Peter je prejel kratko 'Nelllno pismo, z katerim mu sporoča, da je naetoplla novo službo ln bo v kratkem sporočila o nadaljnjem delovanju. Peter se je zadovoljen podal na avoje določeno mu delo. Kljub natančnemu nadzorstvu neštetih uradov se je socialistom poerečilo mnogo pridobiti. Na čaroben način ao ee pri vsakem socialističnem eestanku pojavile cele kope letakov, katere eo odneell ln razpečali predno se je policiji poerečilo to »braniti. Vsak večer so v delavskem templu govorniki do hripavosti razglabljali McCormiekov alučaj. Da ee Je vae še poslabšalo, je neki zakoten ča-sopis American Cltyja, ki Je že od nekdaj ekri-vaj simpetlzlral s proletarcl, pričel nenadoma trditi, da Je vea bombni atentat podtaknjen. Rdečkarji eo tudi opaalll, da ae njihova pisma odpirajo ali celo ne dostavljajo, valed čeear eo zagnali krik: "Svobodno mišljenje je še vedno dovoljeno r' Ta večer bi se moral vršiti vseobči sestanek. V 4 Ti mesu" je bil objavljen uvodni članek, kl je zahteval prepoved skupščine. Nad njim je bHo z velikimi črkami natisnjeno: "Doli z rdečo zastavo!" Peter je o tem govoril tudi z McGlvneyjem, kateri mu Je odgovoril: "Bomo že storili, kar je prav, aamo počakajte nekoliko." In rea, popoldne eo objavili časopisi vest, župan American Cityja je sporočil lastnikom dvorane, v kateri seje nameravala vršiti skupščina, da PROSVETA pordečila divan in zid. V zadnjih trealjajih gibajoče ae telo ae je povzpelo na okno; tu je o-mahniio; glava nagnjena preko zidu, levica na praih, desnica iztegnjena v noč in vihar, kakor da bi hotela priklicati iz mrakov vaaj en eolnčen žarek. Srce Je krvavelo — pred u-gašajočlm pogledom pa eo za-zevali tedaj prepadi vekov, val oškropljeni a krvjo: Z boji in krivico napolnjene dobe ln razdobja. Obaorja tisočletij prepletena..f ' sovraštvom , pohlepnostjo, sebičnostjo. Prepadi brez solnca. Clpvek — zver, opaaan z mečem, oborožen s puško, lz teme besneč V temo PETEK, 5. AVGU8TA Kaj ae vae Naša ljuba mati zemlja nosi toliko različnih plemen a tako različnimi okusi, da skoro ni stvari, katera je nekaterim plemenom nadvee priljubljena, drugi aea studom Obračajo proč. Ta razlika je najbolj očita pri izbiri hrane. Tako na primer večina južno in vzbodnoafriških zamorcev ter nekateri prebivalci prednje Indije ne zauživajo ribjega mata. Mongoli in Indijanci z Guyane ae ne lotijo perutnine. Splošno znano je, da je Judom in mo-hamedancem prepovedano zauži vanje evinjekega mesa. A tudi Irci ia Angleži / MM S potapljajoče ae bdje so "L ^tL^l^*?9 reš i 1 ina samote n otok le štirje«?** tajj* v kraj in ki nimajo potniki, dva med seboj neznana U^r obsUnka ^e imenujejo E*a in dva prav Uka Angk*a. H** Ali.mi **> Irce ste se tako) rfprU, step- TOSTL. ln eden drugega pobila do| »lužkinja, g(J- snec v temo. vnnj« aviiijMca« « Od lastnih strasti izjeden člo- Jakutom, Laponcem in mnogim .u Tmii jftnc#m i« svinietina zooer- ceearstva. vek. Razbita Razbito V noč zaviti vekovi-- Na pragu življenja ln smrti | je vzplamenel ugašajoči pogled: Žarek! Iz teme rijoča jadra ao vzblje-nlla, obrazi pod njimi »o ee posvetili, upognjene postave ao ae zravnale. Žarek Je ujraenit. Noč. Žarek Je zopet poevetil. Žarek eveti. Žarki, žarki, žarki) Od obzorja do obaorja sami žarki. Zlatoeorje! ' V svetlih lokih utolažene vo- V svetlih lokih na njih razpeta jadra. V svetlih lokih pod razpetimi | jadri bleščeči obrazi, bleščeče roke. Nov človek! Ii Na svetlih lokih utolaženih vod ljubezen. Na avetUh lokih, od vzhoda do zahoda, od juga do severa enakost, bratstvo. smrti. Angleža pa ata ee sprehajala po obali in potrpežljivo čakala na tretjega, da bi ju medseboj no predstavil in seznanil. ko- Nadobudni sinko "Prineeite vrček piva in zarec limonade." "Ne — prinesfte raje tudi za papana vrček piva!" Indijancem je avinjetina zoper-na. Kitajcem, Paraom in plemenu Hindu pa se govedina naravnost studi. Mnogim avatral-skim zamorcem eo kače prava slaščica, drugim zopet debeli in mastni črvi, hrošči in kobilice, ne Izprana čreva. Gnila jajca pa ao delikateaa prebivalcem v Burmi. Kitajci smatrajo kravje mleko kot odpadek in ga ne »porabljajo za hrano, prav tako tudi Dajaki is Malajd. Mnogim E-vropejceii pa ne prija kobillno in oslovsko mleko. Preobrne ee jim želodec kakor nekaterim plemenom po zauživanju vina. V Ugandi žive tfcikole4bMmn, kateri se umivajo z maslom in ilovico, ker voda ee jim studi, ka- iTTflb&tit nom. Pleme Odoo reeMraiiH^a- frtki si pere evoje telo z urinom kamel Z njim ai žene namakajo laze in z njim izpirajo mlečne vrče. Se celo v sedemnajstem in oaemnajetem stoletju eo si prav to vodo—tekočino, in ni bilo ravno potrebno, da je bila ravno živalska.—izpirali usta Angleži, Nemci in Madžari. Kot taborno uetno vodo pa eo jo poana-starem Rimu, v Hispani- — Zložil aem pesem na notico svoje izvoljenke fn včeraj sem ji jo izroča. — In kaj je rekla? — Dejala je, da ji je noga pri tem zaspala. apod učitelj. Mina je bila prvič v gledališču. Po predstavi jo vpraša go. japodinja, če ae ji je dopadlo. 'Oh, da! Posebno igralka, ki | je imela krasno obleko." "Ali je imela kaj aplavza?" "Ne, zelena je bila." Odvetnik A: "Kako vam gre tovariš?" Odvetnik B: "Se ne morem pritožiti." Odvetnik A: "Torej slabo." POJASNILO Valed ki Ja krize, Trgovski potnik — No, kolega, ste imeli mnogo važnih stikov. — Potolažite se, tudi jaz nisem ničeaar prodal. Oče teh« — Kar izbij ai iz glave misel, da bi mogla vzeti tega fanta. Saj zasluži komaj par dolarjev na teden. ^ — Toda, pftpa, en teden tako hitro mine. 0 *2* ■ f\ ' ■; Pri — Zjutraj na tašče morate popiti kozarec mlačne vode. — To že dolgo dejam, gospod doktor, samo da privl moja gospodinja temu kava. rVM ■ ' in ogromne tudi naš« naročnike na-šega Usta Preeveta, ja potrebno, pojaanimo tajnikom In zamikam Preavete, da lahko vsaaaajo ad naročnikov za list Preeveta naročnino tadi aamo za pol leta In kjer pi drugače tudi aan* za četrt leta. Vzemite kar aa dobiti da, kar razmere zahtevajo to. Liat Proaveta je zelo prizadet v ti krizi in zato apeli-nuno aa tajnika ia naročnike, da aknšajo kjerkoli mogoče e. braniti narocalke na dnevnik. ___ , la naj če le mogoče poravnajo avojo naročnino la če nl mogoče plačati celoletno plačajte polletne naročnino, samo da ae ohrani liat še nadalje kot dnevnik. Pku Godina, upravitelj. UROČITE SI DNENK UST PROSVETA Bvttnvui i a« «n unbivvisa mvi rnvvvaia Po prištela tri Rame Is eae so odgovorni za vse puntarake ln ščuvalne be- kl bodo U večer izgovorjene ' dvoran . iztegnjena Nadalje je bilo meščanom prepovedano^zbiraU gfcte žarek, se na cestah, pred dvorano pa bo ojačen po-licijski kordon, kl bo ščitil red in poetavo. Pod takimi pogoji lastniki niao hoteli dati dvorane socialistom na razpolago. Peter Je hitel v pitamo ljudake poevetovalnice ln tam našel vr-večo množico. 8oclalleti eo zaman skušali najeti drug lokal Od čaea do čaaa ee je Peter podal v telefonsko celico in govoril z McGiv-neyjem, kateri Je obveščal Guffeyja. Ta Je zopet pozval tajnika trgovske zbornice, ln last-niki lokalov ao bili telefonlčno pozvani ali od ravnateljev bank, kateri ao Imeli na hiši kako hipoteko, ali od ravnateljev f »harmoničnih društev, kl so pri njih uprizarjali koncerte. Tako so preprečili, da se U večer ni mogel vršiti napovedani sestanek vseh socialističnih strank, fte mnogo naslednjih večerov ae nl mogel vršiti. Med tem časom Je Guffeyjeva agentura razkrila nemško šplonašo, ln na ta dan je bila naslovna stran v "Timesu" polna razburljivih razkritij. Neki Kari von Stroemc, agent nemške vlade ln nečak nemškega kan* elerja, Je bil včeraj aretiran v American CityJu. (Dalje prihodnjič.) ■— i 1| V BUUCin miini| v Na svetlih Jakih do neba, do U [n t||d, fe^i. Mnoga mongol-zvezd, do eolnea vriskajoče pea-1 |k| p^men* izpostavljajo avojo kuhinjsko posodo pred vrata, da jo obMkjo pel in tako temeljRo oanažijo. Plemenu SomaH pa je tuj pljunek prava slaščica .. 9. Ri. ZLATOZORJE t mmmmmm**— (Spisal Zvonitnir Kosem) Vso noč so grgralc vode, is dalj gomazeče. temne, neutolažljive. Vso noč so plahutale pod grmadami oblakov gu ga joče se vrste jadei1, čriie verige so rožlja-le in rilci bark so žalostno šklompotali ob kamenitih naši-pih. In vso noč so se izpod Jader atrmeči obrazi sivi in razorani, dvigali in nagibali, k<»ičenc roke ao se iztezale, omahovale in padale — Kakor takrat, ko se Je prvič poslovil od doms in je butalo morje pred njim Uko skrivnost, no . . . Brezxv«**dnata noč — lz teme rijoča jadra, pod njimi sklonjen« mračne i»ostave. Začetek in konec njegove poti . . . Samo da j« takrat pri njegovem odhodu zraatel iz teme bel cvet In ga sladko božal |m> obrazu; bel cvet lz okna njegove žene — solze al je brisala s lic. ko jI je segel za slovo v roko in stopil čez prag; ln šele j»olem. ko so ae napeta Jadra visoko dvignila in epolzela ' pod oblaki v daljavo, je apoizel iz tem« navzdol tudi beli cvet in utonil v morju . . . Zdaj ni bilo balega cveta nikjer, nikjer vonja ljubečega erca, vaa okna ao bila temna. Kakor v Tiho je odpri črna vrata ln atopll na dvorišče. Tu, kjer ee( je Igral nekoč kot otrok, kjer so ga pozneje kot mladeniča dan za dnem arečavale njene oči, ga pozdravljale ln vabile, Je zinil lz kota pramen svetlobe. "Gospod kapitan — vi ate se vrnili?" Glas se mu je zdel znan, zato je obsUl. "TI al. Mile? Zakaj ne greš »pat?" V prahu na tleh Je ob slabi leščerbi napol ležal, na-|K)I aedel dečko in ae Igral a to-varlšem karte. "Se to noč poj-demo na morje —- aamo da se vihar nekoliko poleže . . . Ej, gospod kapitan, tudi jat se ne Imjim zdaj morja nič več!" Sklonil se je in pogladtl s dlanjo dečkove zlate lase. "Kako si zraatel. Mile! Takrat, ko smo ne vozili skupaj po morju, bi te bil človek lahko vtaknil v žep kakor kanarčka ... in še is žepa bl bil žvrgolel. Mile!" Nad le-Ačerbo se je dvignila ogorela konična roka. "O, kdaj je že u-tihnil kanarček, gospod kapitan! . . . Toda. gospod kapitan, vi ne veste •—" Ni ga slišal več; hitel j« po stopnicah navzgor — svetloba pod njim je ugasnila. Pa je vzpiapolala pred nJim sveča. MVl doma, gospod kapitan? Po tolikih letih T' Ob majhnih vratih na hodniku Je stala stara Mare. "Tudi Mile trn je Mil, Mare — vae se čudi . . . Prezgodaj sem se vrnil, vem — nikomur Preko hodnika je zažvižgal veter ln ugaanll svečo. "O gospod kapitan, da bl vi vedeli —" In vrata so ee odprla ln zaprla — po hodniku pa ee j« cvileč podli samo veter. On pa je vedel vae, prej nega dečko ln starka, ln zato nl stopal nič hitreje po stopnicah navzgor. Samo uatnl je tesno stisnil In posegel v žep, kjer je otipal hladno želo na pik pripravljene jeklene kače. Ze zdaleč je zvončkljal lz so-be njen smeh, ob njem vesel moški glas; na mefcto belega črn cvet — pozdrav njemu, prihajajočemu. Ko ao ae zaklenjena vrata nenadoma odprla ln Je stal na pragu on, Je napolnil vso sobo lahen vzkrik; l« vijoliča- levlca je zdrknila a prsi, glava obvlada ob zidu — arce je izkrvavelo. — , V zlatozorju novega Jutra se Je bliskalo e ekalnih obronkov do morja zavijugano mesto belo in smehljajoče. ,' 4 I*" ■ KAKO JE PAPEŽ NAPOVE- DAL VOJNO •_. 1 Pariški "Jaurnal des Debata*' Je priobčil besedilo papeževe bule, ki Je bite izdana pred eto leti, in a katero Je pepež kot vrhovni poglavar papeške države napovedal vojno. Iivlmo besedilo te zelo nekrščanske bule se glasi v doslovnem prevodu ta-kole! "Gregor XVI., papež, v večni |spomin te zadeve: prisiljen! I smo, čeprav g žalostjo, da potegnemo meč, ki nam ga je Bog dal v naše roka «a obrambo vere in pravice. Izjavljamo, da ao Izobčeni iz cerkve val oni naši državljani,, kl eo povzročili vstajo v Jakinu in onečaftili patri-monij ev. Petra. Dano v Rimu, pri sv. Petru, pod ribičevim pr-stanom, na dan 21. junija 1882., v drugem leta naše vlade. Gregor XVI., papež." Za Zšraž. iriave la 1 U4attc m,......./i.... S tednik« ls V Grčiji eo ae iiifladje rešili na čudovit način. Finančni minister je e svojimi ostrimi škar jami odrezal vsem drahmam četrtino gornjega dela bankovcev. Vsled tega je iagubil vaak ban kovec četrtino svoje vrednosti. Tisk: 100 Drahem je še dobro viden, njegova vrednost pa znaša samo 716 drahem. V Bavarski se lažje izmenja dolareki bankovec kakor bankovec lastne emisije. V Pruelji pa se lažje izmenjajo egiptovski funti in nasprotno menjajo Egiptu vaak bankovec, pa vseeno dobro žive. B. Ri. 'Prasveto' ?T5i!ljU avaj Hat pa llaal fts plačajo pri to prištela k adfračalni. Ml prištajaa* k ari naročnini. Tor«J a«daj al 8. N. P. J. Ust PjrasVSU Je v vsaki MM aahša, U bl rad tital da as ta« TI aaročlt« aa daevalk Preavete. la k «sfe aH naRaaa UM u nta |1 JP ss taislk, dva ali tri Asm Ig » )• liat pre-U getov« )« __. Tmej sa*s) testa Ona lista ProcveU J*: ■tTJI ltm Ml im te rf aceeAto Pepeeejjfc IMl M le vaip Pa|asaWet—VaslsJ kakor hteo kateri tek članov preaaha bl« ilaa SNPJ, aH če se presoli proč ed drvžlae ia bo ssbtoval sam avoj list tednik, bode moral tisti dan ls dotttno družino, ki jo tako skapao aaročoaa aa dnevnik Prosvoto, to takoj nasnsniti nprarnUtm lista, la obeaom doplačati dotike vsoto lista Prosrota. Ako tega ae etoro, todaj mora npravnlltvo snliatt datum ss to vsoto naročnikn. Državo. ___;-Stav aSreNft Ustavite todaflk la ga pripUMo k mofl aoročalai jCl TELEFON ROCKWELL «904 81, 1888), TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA 1 -viT,. • j.\fi.......A____ »m^fm ..^i..... ^ tiskarsko obrt spadajoča klobčič zvita ogromna kača Je.......................... počivalo s skalnih obronkov do nisem nič apomčil. kdaj pridem, »orjs zavij ugano mesto. 'tudi njej m .. ." | te ga na len . pkuu aa vedite tiari In nev! i s tega polmraka lesketajoča se I_________________ gola laket, ovita okrog vratu Ndtt aaetefnlM fa val dm-moškega, pa ae nl premaknila, I štvenl tajniki In dnS«i aaaUpnl. tudi potem ne, ko Je zaporedo-1 ki, pri kaUrili lahka pialate ma počilo troje strelov. Dvoje f VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SifPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI telea ae Je v objemu zrušilo « dlvana na tla. Na pragu ee je zgrudil on. Okno je bilo odprto naatežaj. Na pragu zrušeno telo ee jel zganilo in ae premaknilo, med-1 tem ko eo zunaj na zapahnjena vrata predsob« zaman butali u-darci in ao ee razlegali po hodniku prestrašeni kriki: levica ae je oprijemala pral. Is katerih je brizgala kri, desnica pa je veslala po tl«h proti divanu, proti oknu. Preko aobo začrtana aled krvavih lla Je ovila trupli še v smrti objetih i rdečo vezjo la 8T.8^ pel Ma UK sa Ha- repe ataae aa pel Isto vas isto pa UJ«, ».Ii. '' i alatt Upravaištra "PROSVETA" Mftl S. Uwais|i Am, pojaaaila daje pedatvo i smaraa, aaljakd delo pi s. n. p. j. printery 1 Jf ^kauk 2667-69 So. Uwndale Avenoa CHICAGO, ILL. ' W ' ' jff*' TAM 8« DOBE M A ZELJO TUDI VSA USTMEMA POJASNILA