62 let ČASNIK OD LETA ] KTECNIK G08eNI3C íPTá TOREK, n. AVGUSTA 2009 leto LXII, št. 63, cena 1.35 EUR, 19 HRK Odcovorka tjft£i>nîca: Mahiia Volčtak izhaja ob toxkîh in ob fbtkih NAKIADA: 22..000 IZVODOV vi-ww.coefin sklglas.sl Nova gripa zarote? Pomanjkanje prostorov in zbolevanje zdravstvenega osebja v prinieru pandemije nove gripe bi bilo tudi v gorenjskih zdravstvenih ustanovah lahko največji problem. suzaka P. Kovačič vanje v primem pandemije novi gripi HiNi, v nobenem ..................................................................ali hujše epidemije gripe. V zdravstvenem sistemu ni Kranj • Du včeiaj dupoîdne so začetni fazi pandemije bi bol- mogoče zagotoviti vseh po- potrdili 177 primerov okužbe nike nameščali v skJadu z trebnih apaiatur, pripomoč- z viiusom nove gripe v Slove- izolacijskimi priporočili, da kov, kadra. Verjetno bi bil niji.akot je opozoril predstoj- bi jih toiej ločevali. To ravna- največji problem ob hujši ob- nik Klinike za infekcijske bo- nje bi ob večanju števila ho- liki pandemije zagotoviti za- lezni in vročinska stanja v spitaliziranih prilagajali raz- dostno število zdravstvenega Ljubljani prof dr. Franc Str- meram. Bolnišnica je oprem- osebja oziroma preprečiti le, dr. med. to še ne pomeni Ijena za normalno delovanje, "pregorevanje" tistih zdrav- nujno, da je tO dejansko Števi- zagotovljene so osnovne re- stvenih delavcev, ki ne bi !o obolelih. Vodja Laboratori- zerve za primer pandemije, zboleli in bi verjetno morali ja za respiratomo mikrobio- načrtovani so ukrepi, kako delati presežno število ur. Ic^jo v Bolnišnid Golnik dr. ravnati pri daljšem trajanju Večji problem bi bilo tudi Viktorija Tomič, di. med, je pandemije. Vedeli pa mora- "iskanje prazne postelje" v povedala: "Vse slovenske bol- mo, da v primeru zelo čm^ primeru zasedenosti razpo- nišnice imamo pripravljene scenarija, za katerega me- ložljivih kapadtet bobiišnice." S načrte za ukrepanje in delo- nim, da se ne bo zgodil ob ^ 3. stran V ljubljanskem Kliničnem centru so se že odločili za omejevanje obiskov. / fc"« t^^ dom Pomembna ekološka pridobitev V Naklem so v petek odprli nov, sodoben center za ločeno zbiranje koristnih odpadkov. MATTAŽ C RÍ GORIČ Naklo • S petkovim odprtjem novega sodobnega zbirnega centra za ločeno zbiranje koristnih odpadkov so v občini Maklo rešili enega večjih ekoloških problemov, saj so prejšnjo staro In slabo urejeno zbiralnico zaprli že pred letom dni. Nov zbirni center je v južnem delu industrijske cone in meri okoli 1300 kvadratnih metrov, občina pa ga je uredila ob sodelovanju Dinosa, ki bo na tem Nakelski župan janež Štular z gosti na ogledu nov^, v petek odprtega zbirnega centra, območju gradii svoj center, in Komunale Kranj. Kot je oddati 24 različnih vrst od- ste papirja, folije in plasten- čanem odvozu komunalnih povedal podžupan ivan Me- padkov, med drugim steklo, ke ter tudi kosovne odpadke, odpadkov. Nov zbirni center gUč, jeobčina zDinosom za- barvne kovine, odsluženo Oddaja do pol kubičnega jeodprt ob torkih in sobotah menjala zemljišča, ureditev elektronsko opremo, gradbe- metra odpadkov je brezplač- med deveto in dvanajsto in centra pa je stala j6o tisoč ni material, plastično emba- na, občani morajo pokazati ob Četrtkih od Šestnajste do evrov. V centru bo mogoče lažo, les, gume, različne vr- le odrezek s potrdilom o pla- devetnajste ure. Znižali smo cene za najem šefov. www.gbkr.sř Gorentska ^Banka Tragičen konec tedna ft « * » Simon Subic njo. Dan kasneje se je v goz- ........................ du pri Prtovču v občini Žclcz- Kran) - Minuli kcnec tedna niki smrtno ponesrečil 48- na žalost ni minil brez tragjč- letnik iz okolice Železnikov, nih smiti. Policisti so sporo- ki mu je med spravilom lesa čili, da so v petek zjutraj na na glavo padla smreka. O predelu Snežeta nad Gozd- smrtnem primeru pa poroča- Martuljkom našli mrtvega jo tudi iz gora. V Poštarskcm moškega. Kasneje se je poka- domu na Vršiču je v nedeljo zaio, da gre za 58-lemega lov- nezavesten obležal planinec, ca, ki je šel ponoči na lov, ki mu kljub hitremu posre- med vračanjem pa je nesreč- dovanju reševalce^' ni bilo več no omahnil v manjšo kota- pomoči. VeČ na 8. strani. 63 KRONIKA Zloraba bankomata tudi na Gorenjskem Pred tednom dni so tudi na enem od bankomatov r\i Gorenjskem odkrili posebno skimming napravo. O po drobnosti kriminalisti zaradi i preiskave ie molćljo. Pred dvema ie-toma so neznano na podoben način zaslužiti m tisoč eviov. n ZDRAVJE i LEPOTA Nevarni skoki v vodo Poikodb zaradi nepremišljenih sko-kovna glavo v vodo v Sloveniji na leto ni veliko, so pa posledice zelo hude. Do poikodb največkrat pride, ko se družba mladih, večinoma moikih, za« bava ob vodi. Alkohol )e prisoten v pofóvici takrh nesreč. 9 EKONOMIJA Cok)r bo po novem letu le blagovna znamka Medvolko tovarno barv, lakov sm»l je recesija kar precej prizadel vendar so gibanja in napov«di ugc»< ne, zato pričakujejo, da bodo leto z ključili brez izgub. Z novim letom bodo pripojili k Heliosu. 1 ZADN|A -ranjev 88S. vzpon na Triglav Sobot ni vzpon legendarnega gornika f ranj a Potočni ka Iz Mojstrane na Tri* ^avje hi I ve-glasji GORENJSKI GLAS torek, 11. avgusta 2000 Tržič Počastili padle pod Storžičem Slovesnost ob dnevu spomina paďiK pod Stc^ičem je bila tudi letos dobro obiskana. K spomeniku prvim žrtvam okupatorja v občini Tržič so položiii vence in se spomnili tragič» nega dogodka Izpred 68 let» ko je okupator pri Verbičevi koči presenetil skupino partizanov in je padlo pet fantov m tri dekleta. Med NOB je sicer padlo 331 Tržičanov. Slavnostni govornik Tine Tomaiin» dobitnik zlate plakete za življenjsko delo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, je poudaril, da na Slovenskem od Trubarja dalje ni bilo pomembnejšega dejanja od N08 In boja za osamosvojitev Slovenije. Kot pravi, bi se v krizi morali pogumneje vrniti k vrednotam obeh bojev, to je razumu, pogumu, samozavesti, pra* vemu domoljubju in solidarnosti. "Nihče ne zanika, da so se med NOB in po vojni dogajale tragične napake, predvsem zunajsodnt poboji, in da bi krivi in nedolžni morali îmetî možnost obrambe. Pri odkrivanju množičnih grobišč je potrebna pleteta, ne pa da se uporabljajo za politične manipulacije, kar je moralni zločin," je dejal. Tudi tržiški župan Borut Sajovic je poudaril, da si žrtve druge svetovne vojne na vseh straneh zaslužijo spoštovanje in pieteto. A. H. Tine Tomasin, slavnostni govornik na slovesnosti ob dnevu spomina padlih pod Storžičem arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjskt Glas ; Avtokarto prejme LADO PEČAR iz Kranjske gore. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Na Cubčevi ulici v Kranju živi žestinsedemdesetletni Oskar Martin Preisínger. Pove, da se v Sloveniji edino on in njegova brata tako pISejo. Nenavaden priimek je ded prinesel Iz Avstro-Ogrske, ko je z železnico prišel v Slovenijo. Oskarje ženo spoznal med služenjem vojaškega roka na HrvaŠkem In jo izgubil pred nekaj meseci. Preden je umrla, je dve (etl negibna bivala v Domu za ostarele, kjer jo je vsak dan obiskoval. Imata štl- Oskar Martin Preisinger ri hčere, sta si želela tudi sina. ga vprašam. Odgovori, da sta že imela dve hčerki, potem sta se jima rodili še dvojčici. Spominja se, da jim je bilo v finančnem smislu najtežje, ko so tri hčerke hkrati študirale v Ljubljani. Z ženo sta se večkrat spraševala, kako sta sploh zmogla. Vse tri so doštudira-le, ena je končala srednjo šolo. Zdaj so vse na svojem in imajo družine, doda Oskar, ki Ima kar pet vnukov, dve vnukinji in dve pravnfkinji. Večkrat ga obiščejo in ne mine dan, ko ga ne b\ kdo poklical In ga vprašal, kako se ima. Po poklicu je strojni ključavničar, zaposlen je bil v Iskri in Planiki, bil je tudi poklicni gasHec. Čeprav ima težave s hrbtenico in težko hodi, vse opravi sam. Najraje pa sedi na balkonu, bere In uživa v skrbi za rože - njegov balkon krasijo bujni tirolski nageljni in živobarvne surfinije. Ker še vedno vozi avto, mu bo avtokar- ta Gorenjskega glasa prav prišla. Njegova strast so križanke. politika pa ga ne zanima preveč. D. K. Proti SI ove n cev Na Vodiški planini nad Kropo se je na spominskem srečanju ob 68. obletnici ustanovitve Cankarjevega bataljona zbrala množica obiskovalcev. Mateja Rant "Vrednoti, ki smo ju Slovena okrepili med NOB, sta tudi upornost in ponos. In ti vrednoti sta tudi temeljni sestavini razvoja višje ravni inovativnosti in udarnosti sedanjih generacij Slovencev. S tako naravnanostjo se bomo tudi iz sedanje svetovne družbeno-gosp odar ske krize prebili močnejši, kot smo vanjo zašli," je poudaril slavnostni govornik na spominskem srečanju ob 68- letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona Blaž Kav* jev gorenjski partizani s svojim odporom sredi poletja 1941 močno pretresli nemški okupacijski sistem na tem območju in k odporu spodbudili tudi druge okupirane pokrajine. "Tak odnos do lastne narodne identitete, bojevit in pogumen, nas je pripeljal tudi do končne tiado- nalne samostojnosti in nam omogočil odločanje o lastni prihodnosti po svoji podobi in željah." Poglobljen pogled v preteklost nam po njegovem omogoča tudi razgaljanje majiipulativnosti nekaterih teženj hrvaške politične dč. Spominske slovesnosti, Na slovesnosti na Vodiški planini so se spomnili ustanovitve elite, ki poskuša "uresničeva- ki jo je pripravila Zveza bor» Cankarjevega bataljona. / cenirf ^ve« cev za vrednote NOB Radov- ti že za časa NDH in prej oblikovanega geostrateškega d- Ijica, so se udeležili tudi tri- simbola partizanstva na Go- ne pristaja na vsiljene pogoj- Ija prodora HrvaŠke do Tr- je še živeči borci Cankarje- renjskem. Poudaril je. da je v nike, kot je redmo partizan- sta". Prav tako naj bi bile iz vega bataljona. tisočletni zgodovini poraja- stvo da, revolucija ne. Taka tega razvidne tudi "italijan- Po prepričanju Blaža Kiv- nja slovenske državnosti ob- stališča so po njegovem dol* ske ambicije po ponovrii za- 6ča, ^ter^ oče in njegovi dobje NOB izjemnega in goročno škodljiva za sloven- sedbi slovenskih področij do bratje so hûx prav tako bord celo usodnega pomena, ski nadonaJni interes, saj Rapalske meje - če ne s for- CanJcarjevega bataljona, si je "Osnovna opredelitev s!o- vnašajo nepotrebno razdva- malno prestavitvijo meje, pa občina Radovljica prav zaradi venskih patrintov, Vi so v v sodobno slovensko z nakupom Banke Koper, nmožične mreže upornikov, partizane, je bila opredelitev družbo ter tako jemljejo pozidavo Krasa in podobno ki so jo zasnovali rodoljubi za svobodo in dostojno živ« prostor in čas za soočanje z Zato seje zavzel za odločnej- Krope, Jamnika in celotne ljenje • da bi preživeli kot po- vprašanji obstoja in razvoja Se in bolj državniške ukrepe Upniške doline, upravičeno samezniki in narod ter po sodobne slovenske države. slovenske politike za zaščito pridobila čast enega prvih osvoboditvi zgradili boljšo Spomnil je še, da so po slovenskih nacionalnih in- pokroviteljev mogočnega družbo." Zato, pravi Kavčič, oceni nekaterih zgodovinar- teresov. Opozorili na promet Organizacija Cipra Slovenija je tudi letos pripravila akcijo Ogenj v Alpah, pri čemer so letos izpostavili orobiem orometa. MatîtaRaîjt pra Slovenija. Tako so tudi v nična. V tem tednu je postalo cestnine za tovornjake in soboto zvečer simbolično tudi uradno stališče, da Slove- zgolj navidezno giadnjože- Ljubljana « V okviru akcije prižgaii bakle. nija ne bo izpolnila obvezno- leznic "Večina slovenskih Ogenj v Alpah so tokrat v Aktivisti Gpre so letos opo sti Kjotskega sporazuma in mest nima izoblikovane pro- ospredje postavili problem zarjali predvsem na narašča- da nas bo v prihodnjih štirih metne politike, kaj šele, da bi urbanega, še posebno pa to- joč tovorni tranzitni promet, letih to stalo skupno osemde- bila ta usmerjena trajnostno, vomega prometa v Alpah. Z nepravično cestninjenje ter set milijonov evrov. Kot glav- gorski turistični kraji pa so akcijo sicer drugo soboto v probleme, ki jih prinaša ne- ni razlog je minister za okolje prepuščeni samí sebi pri avgustu vsako leto že 23 let trajnostno usmerjen mestni navedel problem naraščajo- iskanju rešitev urejanja in opozarjajo na probleme so- promet "Že več let opozarja- čega tranzitnega prometa," umirjanja prometa v točkah dobnega časa, ki ogrožajo mo na prometno zablodo, ki so opozorili pri Cipra Slove- povečanega obiska, kot so alpski prostor. "Tedaj ognji ji nelateri rečejo tudi sloven- nijaindodali, dasmovSlove- deli zavarovanih območjih in zagorijo na grebenih, vrho- ska prometna politika. Vsa niji v zadnjih letih sprejeli alpske doline." še dodajajo vih in dolinah Avstrije, Italije, Nemčije, Švice. I.iechten-Steina, Frandje in Slovenije opozorila strokovnjakov in nevladnih organizadj ob sprejemanju ključnih odloÔ- precej napačnih odloâtev, ki pri Cipra Slovenija in na pod- so glavni krivec za sedanje lagi tega predlagajo vrsto razmere. Med te uvrščajo po- ukrepov, ki bi lahko privedli ter postanejo simbol varos-a- tev dovenske prometne poli- spešeno gradnjo slovenskih do bolj trajnostno naravnane nja Alp, " so poudarili pri Ci- tike so se žal izkazala za res- avtocest, iivedbo vinjet, nizke prometne politike. lju6l|ana Varčevali bodo tudi pri državnih proslavah Pred časom seje vlada seznanila s predlogom koordinacijskega odbora za državne proslave, ki je že za letos predlagal zmanjšanje števila državnih proslav ter prilagoditev počastitev trenutni finančni in socialni situaciji Slovenije. Vlada je ob. tem predlagala, da v letošnjem koledarju državnih proslav ohranijo vse predvidene proslave, prizadevali pa naj bi si za racionalizacijo stroškov pri njihovi zasnovi in izvedbi. Koordinacijski odbor za državne proslave bo tako število državnih proslav smiselno in mednarodno primerljivo zmanj» šal ra prihftdnj? leto, vladi pa morajo predlog predložiti do konca oktobra. M. R. L^UBgANA Ljubljanska univerza seje vzpela po lestvici Po mednarodni ocenjevalni lestvici, ki zajema 17 tisoč visokošolskih izobraževalnih ustanov z vsega sveta, se je Univerza v Ljubljani uvrstila na 63. mesto med evropskimi uni* verzami, kar je precejšen vzpon v primerjavi z lanskim 124. mestom. V svetovnem merilu se je uvrstila na aoi. mesto. Pri razvrščanju univerz sicer ocenjujejo spletno prisotnost, aktivnost in vidnost univerz ter druge zanesljive indikatorje njihovega pomena in prestiža, uvrstitev pa odraža učinkovitost univerze in odseva njeno predanost k posredovanju zranja v Širšo družbo, so še sporočili z Univerze v Ljubljani. M. R. v' m J 4 W GORENfSKI GLAS torek, 11. avgusta 2009 i KTU Á LNO mfi>(3>g-^.si 3 Nova gripa: realnost ali teorija zarote? 4 f. stran sa nove gripe. I2 niiiiisUslva Di. Franc Strle je že pred Ijo jeseni, v Sloveniji bi ga za zdravje so v zvezi s tem v časom za Gorenjski glas ko bilo z& začetek dovolj za četr- "Običajna sezonska gripa sporočilu za javnost napisali: mentarje na forumih označi tino prebivalstva. Pa se bo se v večjem številu pojavi k> 'Teh navedb kol tudi ostalih z besedami: "Če bo prišlo do cepilo tudi zdravstveno oseb- nec decembra oziroma janu- navedb, ki sodijo med teorije okužb večjih razsežnosti, bo je.' "Zaposlene v Splošni bol- arja, a se bojim, da bi nova zarote, na ministrstvu ne v resnid hudo. Seveda drii, nišnid Jesenice bomo spod- gripa lahko izbnahnila že moremo komentirati, kot pa da bi takrat fennacevtske bujali k cepljenju, ko bo ce- prej. Prvî kazaiec bo čas, ko nam je znano, za to nc ob- dnižbc lahko prodale vse, pivo dose^jivo. saj-bomo s se bodo odprla šolska vrata," stajajo nikakršni trdni doka- kar bi hotele, in da to niso tem pomagali pri zajezitvi je poudari] dr. Strle. Direktor zi. Ker je naravna lastnost vi- božički, ampak podjetja, ki Osnovnega zdravstva Go- rusov gripe, da se spreminja- delujejo na profitabilen na-renjske Jože Vetemik je po- jo, so strokovnjaki že nekaj dn. To. da so farmacevtske med zaposlenimi in s tem širjenja gripe, hkrati pa bomo preprečili obolevanje >5 lože Veternik / ^«to: rm^ oou Franc Strie / pow thw ooh vedaJ: "Vsak nal zdravstveni let napovedovali možnost družbe izzvale novo gripe, vzdrževali kar se da normal- dom mora pripraviti lasten oziroma skoraj gotovost, da so pa izmišljotine. Čc ^cda- no delovanje zdravstvenega obrambni načrt delovanja v se bo virus gripe spremenil mo nazaj, so bile pandemije sisiema," je povedala stro- primeru pandemije, strokov- na način, da bo pridobil last- že prej, pa ni bilo "zadaj" far- kovna direktorica Splošne bolnišnice fesenice Sandra TuSar, dr. med. no bomo vse načrte pregle- nosti, ki jih ima danes. Ge- macevtsklh koncemov." dali v začetku septembra, netska sestava novega, pan- Gre za različne ukrepe: od demskega virusa gripe je po- Ukrepi tudi postavitve razkuževaJnikov, membno drugačna od tistih y gospodarstvu zaloge mask do tega, da se virusov gripe, ki so krožili v bolniki, okuženi z novim vi- prejšnjih sezonah. Ljudje se V Poslovni skupini (PS) dom moia pripraviti lasten rusom, ne bi srečevali 2 dru- z njim srečujemo prvič, in Sava zaposlene tudi prek svo- obrambni načrt delovanja "Vsak naš zdravstveni gimi bolniki." ker ga naš imunski sistem jega internega glasila že ves v primeru pandemije. Gre Pred dnevi je tudi biseHa ne pozna, je zelo verjetno, da čas obveščajo o virusu nove ^ različne ukrepe* od po- Marolt Meden iz Službe za bomo po okužbi zboleli. Iz gripe in imajo pripravljena odnose z javnostmi iz liul>- zgodovine poznamo pande- navodila za ravnanje pri tej stavitve razkuževalnikov, Ijanskega Univerzitetnega mije španske, azijske in bolezni. "V Savi smo julija zal<^e mask do tega, da se kliničnega centra opozorila, hongkonške gripe. Najbolj ustanovili posebno skupino bolniki, okuženi z novim naj nosečnice ob sumu, da resna z največ žrtvami je bila sodelavcev, ki pripravlja Irô- virusom, ne bi srečevali z so zbolele za novo gripo, ni- kaj ne hodijo v porodnišnico, ampak: Tudi za nosedii- pandemija španske gripe v ne ukrepe v primeru izbniha Jnigimi bolniki," je pove- letiii 1918/4919. " pajidemije, v Sabini dejavnem ^ Vetemik. Posebno pozornost na sti Turizem pa imamo izde- Nekatere bolnišnice, kot je ce veljajo splošna priporoči- ministrstvu namenjajo ob- lan poseben Program obvla-la, da naj ob sumu na novo veščanju javnosti o situadji v dovanja okužb, ki ga sproti gripo najprej pcJdičejo svoje- zvezi z novo gripo in koordi- dopolnjujemo, glede na ljubljanski UKC, so se odloga izbranega osebnega zdravnika." niranju zdravstvenega siste- nove razmere. Akdjski načr- čile za omejevanje obiskov, ma, ki bo nosil največje bre- ti za obvladovanje oziroma nekatere bolnišnice še ne. Namerno sproščanje novega virusa? mc morebitne pandemije. Pripravljajo nacionalno omilitev poslcdic morebitn "Splošno sprejeta politika pandemije bodo naravnani obiskov v bolnišnicah je, da kampanjo Ustavimo gripo. tako, da bodo poslovni pro- na obiske hodijo le zdrave še pred jesenjo bosta na vo- cesi potekali neovirano in da osebe. Vsem priporočamo Na spletnih straneh, po e* Ijo tudi brezplačna telefon-pošti krožijo informacije o ska številka in splema stran s namernem sproščanju viru- celovitimi informacijami. "Redmo, da bi šlo glede na simptome za razmeroma bodo posledice čim manjše. Ti načrti so sestavni del celo vitega upravljanja s tveganji v P^ Sava. Pri wlikem obse- redno umivanje in razkuže vanje rok, saj so roke najpogostejši vir okužb. O prepovedi obiskov v naši ustanovi gu vplivov zaradi pandemije še ne razmišljamo, saj se za-tako pri dobaviteljih, kupcih vedamo, da je pomemben blago gripo, ki bi prerasla v pandemijo. Pri pandemiji ^ p^ ^^^^ sodelavcih ob- stik pacientov s svojd. V pri- lahko zboli v nekaj tednih 10 do 50 odstotkov prebival- ^tgja možnost motenj v po- irieru paiideiiiije nove gripe stva. Recimo, da bi jih od štirih milijard zbolelo 25 od- slovnih procesih, kot so na pa bomo primorani prepove-stotkov. To je milijarda ljudi. Pri običajni gripi umre od primer povečanje bolniške dati obiske," je povedala po-o 1 odstotka do 1 odstotka ljudi' Če bi šlo za o i odstot- odsotnosti, motnje v dobav- močnica direktorice za poka, bi umrlo miUjon Iju^ Si predstavljate, da bi umrlo ^ ^ ^^ ^^ ^ f^^í^ ^ J obsežen program upravlja- kranjski bolnišnici Lea Ah-nja s tveganjem, povezanim čin in dodala: "Sodelujemo v nekaj tednih milijon ali pa deset milijonov ljudi? Saj jih re bi imeli kje pokopati, sesule bi se službe, pa ne . s pandemijo," je povedal Ja tudi z Epidemiološko službo samo zdravstvene, tudi druge. Težave bi bile s preskrbo nez Fabijan, direktor Kom- Zavoda za zdravstveno vai-z energijo, hrano... To so hude in resne stvari in jih ne petenčnega centra Varstva stvo Kranj, skupaj z njimi gre zlorabljati," je ob pojavu nove gripe za Gorenjski glas povedal prof. dr. Franc Strle. Sava. smo pripravili ustrezne pro-Po napovedih naj bi bilo tokole in ukrepe za primer cepivo proti novi gripi na vo- nove gnpe Za šmaren bo slovesno Osrednji dogodek bo v soboto. 15. avgusta, dopoldne pred Marijino baziliko na Brezjah. ložE KOŠNJEK petek, 14. avgusta. Ob 19. uri ..............................................................................bo maša v Marijini kapelici Kranj • V soboto, 15. a>^usU, na Kredarici. Ob 19.30 bo na bo praznik Marjinega vne- Prlmskovem v Kranju, kjer bovze^a ali veliki šmaren, ki je župnijska cerkev posveče- mu pravijo tudi velika maša, na Mariji vnebovzeti, sloves- šmamo ali gospojnica. Od no mašo v počastitev 280- leta 1992 naprej je v Sloveni- letnice sedanje cerkve vodil ji veliki šmaren tudi dela ljubljanski nadškof Alojz prost dan, sicer pa ga kristja- Uran. Ha Brezjah bo ob 19. ni praznujejo že od 6. stolet- uri maša» nato pa procesija z ja dalje in je zato eden naj- lučkami. V soboto, 15. avgu- vjčjih in najstarejših krščan- sta, bo tradicionalno šma« skih praznikov. Veliki Šma- rensko romanje na Brezje, ren je spomin na Marijino kjer bo ob 10. uri slovesno smrt in njen odhod v nebesa, somaševanje vodil nadSkof To versko rpjsniro je íple leta Alojz Uran. Iz ljubljanske 1950 razglasil tedanji papež nadškoSje so tudi sporočili. Pij XII.. čeprav so bili že prej da bo ob 10. uri maša pri ka- vemiki v katoliški in pravo- peli Marije Snežne na Jase- slavni Cerkvi prepričani, da je bilo Marijino telo po smrti njah nad Gozd-Martuljkom, ob 11. uri na Kredarici in v čudežno preneseno v nebe- kapeli Antona Puščavnika sa. V Srbski pravoslavni Cer- na Goreljku na Pokljuki in k>-i pravijo temu prazniku ob 17. uri v Lescah, kjer bo Velika gospojina, v drugih romarski shod, ljubljanski pravoslavnih Cerkvah pa Ma- nadškof Alojz Uran pa bo njmo zaupanje. Za veiiki šmaren bo slo- bl ago slo vil obnovljen ollar. Na Primskovem bodo ob 15. vesno tudi na Gorenjskem, uri posvetili obnovljeno zu-Nekateri dogodki bodo že v nanjost cerkve. Medvode Hofer bo gradil v Medvodah Občani Medvod si že dlje časa želijo, da bi imeli v svojem kraju ie kakšnega drugega trgovca kot Mercator. Sedaj je jasno, da ga bodo dobili. V Medvode prihaja Hofer, svojo poslovalnico bo gradil na območju, kjer je bilo doslej podjetje Sora Medvode. "Odprtje poslovalnice v Medvodah načrtujemo v prvi polovici leta 2010. Vrednost investicije bo okrog 2,4 milijona evrov. Zaposiili bomo od deset do petnajst ljudi, od tega dve poslovodji," so novico potrdili tudi iz oddelka za odnose z javnostjo Hofer trgovine, d. 0. o. M. B. Gorenjski Glas ODGOS«DRNA UREDNICA Maiv Vol^k NAMÊSTNIKAOXOVORNE UREDNIŒ Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žtebir UREDNIŠTVO NOVI NAR] i-UREDNI K BoS^an Bo^i.Al«nb Brun, Igor Kaváč, Suza na P.Kovađč. Urša Petemel, Maisja Rane, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šutnc. Cveto Zaptodik. Oan^ca ZavH Žjebtr, šteftn Žar^; Stalni sodelavd: Marina Ahadč. Maja Bertoncelj, Ma^až Cregonč, Ana Hamnan, )ože KoSnjek, Milena MiklavSČ. Miha Ns^ič. jasna Paladin, Marjeta Snxinikar, Ana Voi^k OB U KOVNA ZASNOVA jemej Strrtar, IlovarStritsr d.9.0. TEHNHÍNI UR€DNIK Gre§d FUjnik FOTOCRAFÍJA Tina O0W Corazd KavťK LEiaORICA Mar€ta Vozlič SODJ A OCIAS N EGA TRŽENJA Mateja Žvižaj C0ftEN)$KI GLAS (kSSN registrirana bl4gavna In storitvena znamka pod 977^9^^ P^' Uradv RSu ir^teleklualne la^mr)», Ustenovilelj in iadsjaalj; Gor«njsV( glas. d.e.o » Krinj / Direktonca Maríja VâlQak I Naslov: Blerwâsova cesu 4. 4000 Krar^; / Tel.: 04/20^ 4J 00. 04/20' 42 mai In osmmice; tel.: 04/201 4:2 4/ / OvJuviii Caa. vO >MuieiJ«1|k4 do n«prebi njen« od 8, do ur«, petek od 8. do 16, gre, n«del|c In prazniki uprt«. / C»r«n|ski glas poltednik, IzKjja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / priiogei Mo)a Gorenjska, leiopis C^renjsb« (enkrat Ipno) in devet iobhlh pHlog / Tisk: Ori>ck Carinthla CmbN I. MG. Sc Veit/Clđn (St. Vid na Glini), Av^UiJa / Nsroinm»: tel; 04/20) 42 41 / Cena irvoda: t,^; SUft. letn» na» rozina; 14040 EUR; R^o» pl»2nfk) imajo 10 % popusta. aoikMn» 96^ popufta. ietnk23% popusta: * c»ne Je vračunari DDV po stopnji %; narofmfla upošteva od letoce nevU-iie časopisa do preklic«, k« velja 9d začetka nasledn|ep obračunskega oMo^td Oglasna storitve: po ceniku: oglasno trterqe: tel.: 04/ 20142 4a. i \ V 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, 11. avgusta 2009 že drugič najlepša Valvazorjevd ulica v krajevni skupnosti Rečica je že drugič najlepša ulica na Bledu. Mateja Raki hiže, zato smo priznanje po- ..............................................................................delili vsej iilid," je pojasnila 8led • Turistično diuštvo Vanja Fiber. Pri ocenjevanju Bled je tudi letos pripravilo upoštevajo tako urejenost ocenjevanje najlepše ulice hiš kot njihove okolice in na Bledu, pri čemer je že tudi ceste, čeprav na to sta- drugič slavila Valvazoqeva novalci nimajo vpliva. 'Seve- ulica. Ob podelitvi naziva da pa najprej pritegne po- so minulo soboto pripravili gled cvetje/ je priznala Va- prdzaovanje, na katerem se nja Fiber. Prepričana jc, da s ponavadi zbere kar vsa uJi- tem in na splošno z akcijo ca. Prav vsak namreč pripo- slovenske turistične organi- more k osvojitvi laskavega zacije Moja dežela, lepa in naziva, na katerega opoza- gostoljubna pripomorejo k rja napis nad označevalno temu. da ljudje bolj skrbijo tablo in korito z rožami, ki za svojo okolico. Obenem pa jim ga pravtako podari turi- je to tudi priložnost za dru- stično društvo. ženje, je še dodala Vanja Fi- Ocenjevanje je po besedah ber, saj ob razglasitvi najlep- tajnice Turističnega druStva še ulice stanovala vedno pri- Bled Vanje Fiber letos pote- pravijo slavje, na katerem se kalo že šesto leto zapored- laliko srečajo prav vsi, kar 'Do tega je prišlo povsem drugače skoraj ni mogoče, spontano, ko smo ocenjevali "Včasih se vsi niti ne p<^na- urejenost hiš. Ugotovili smo, jo med sabo in je to tudi prida so v Rožni ulid, Id smo jo ložnost za medsebojno spo-za najlepšo ulico razglasili znavanje." je končala Vanja prvo leto. urejene prav vse Fiber. Za najlepšo ulico na Bledu so že drugić ra^asIN Valvazorjevo ulico. kranjska gora Župan obiskal devetdeset letnike Kot vsako leto je tudi tokrat v dneh pred občinskim praznikom kranjskogorski župan obiskal vse občane> ki so ali še bodo letos dopolnili devetdeset let. Gospo Antonijo Vole, sicer doma iz Rateč, je obiskal v domu dr. Franceta Berglja na Jesenicah, na Dovjem pa se je pomudil kar pri dveh čilih devetdesetletnicah: Tereziji Perdirnik In FranČilk» Mertelj. Gospod Oswald Wollrab je sicer po rodu Bavarec, a si je Slovenijo izbral za svoj drugi dom. Nekdanje vojni pilot, ki jesen življenja preživlja v mirnem Gozdu Martuljku, je bil vesel obiska župana, ki je na koncu poklepetal Se z devet- desetletno Ano Pečar iz Podkorena. M. A. Župan Jure Žerjav j« obiskal tudi Ano Pečar Í2 Podkorena. kresna v noc Na Kresni nočir dvodnevni prireditvi v Bohinju, je bilo okrog dvanajst tisoč obiskovalcev. Mata Biftonceli Ribčev Laz - Dvodnevna pri> redite v Kresna noč predstavlja vrhun(:c poletja v Bckhinju. kar se je pokazalo * tudi tokrat. Bohinj je bil namreč pretekli konec ledna poln obiskovalcev iz različnih koncev Slovenije, manjkali pa seveda niso niti tuji gostje. Organizatorji iz Turističnega društva Bohinj so poskrbeli za psster dvodnevni program, tó se je začel v petek z drugo revijo narodno- zabavnih ansamblov. Gorenjsko je zastopal ansambel Ejga, ki je osvojil drugo me-sto. zmagal pa je ansambel Florjan, Sledila je Vražja žurka z ansamblom Zape- Tradicionalni ognjemet na Kresni noči v Bohinju 1 m,» sodj« Ijrvke. Tradicionalna Kresna r»č pa je potekala v soboto, psmu vremenu. Ponosen zabavne glasbe, drugi pa s Tradicionalna pa je bila V programu so nastopili: sem na letošnjo izvedbo tradicionalnim programom. tudi gostinska ponudba na skupina Dežur, Godba Bo- Kresne noči v Bohinju," je Na letošnji Kresni ncči je prireditvenem prostoru Pod hinj. žonglérská skupina povedal Jure Sodja iz Turi- bilo v obeh dneh skupaj Skalco. Največ od obiskoval-Čupakabra in Nula Deren- stičnega društva Bohinj ter okrog dvanajst tisoč obisko- cev se je ustavilo na voiu, ki so da. Večer so tradicionalno dodal: "Prireditev je name- valcev, od tega jih je biîo ga pekli fje od óesefe ure rto- popestrili z ognjemetom, r^ena v prvi vrsti obogatitvi okrog deset tisoč v soboto. poldne. Bil je še težji kot lani kresom in spuščanjem svečk tur^čne pontidbe in ponu- To je bila prava kresna noč. in dal 320 kg mesa, Obisko* iz jajčnih lupin. "2 obiskom ja dva zabavna večera. Prvi je Na jezero smo v jajčnih lupi- vald torej niso bili lačni, tako smo zadovoljni in prireditev alpsko obarvan, namenjen nah spustili okrog osem ti- da so zdržali pozno v noč. ko je uspela, zahvaljujoč tudi le- vsem ljubiteljem narodno- soč lučk," jih je zabavala NuŠa Derenda. Cehi odkrivajo Jesenice Veliko tujih turistov se pripelje z vlakom, prenočijo pa v jeseniških rovtih. Ogledajo si Jesenice, Vintgar, se povzpnejo na Triglav... u rž a Peternel • bolj redki, v spominu pa jim je ostala neka Ekvador-ka, ki je preteklo zimo v spremstvu Nemca prišla na jesenice z željo, da bi prvič v živo videla sneg. Odpeljali so ju na smučišče Španov vrh in ekvadorska gostja ni obisku Slovenije. "Nekako Ker se Jesenice (še) ne mo- mogla verjeti» da imajo de-....................................... polovica je mladih, ki potu- rejo pohvaliti z mladinskim , set minut iz mesta - sneg... jesenice - "V zadnjih dneh jejo z nahrbtniki, druga hotelom niti z veliko preno- Gostje poleg zanimivih in- so nas preplavili Čehi, sicer polovica pa so starejši turi- čišči, večina tujih gostov formacij in nasvetov v iese- pa pride največ Belgijcev, sti, ki si Slovenijo ogleduje- prespi na kmečkem turiz- niákem TIC-u lahko dobijo Britancev in Nemcev," na jo v skupini," ugotavlja mu ali v apartmajih v jese- tudi razne zemljevide, ttui- vprašanje o tem, kakSen je Maja Klinai. In kaj si ogle- niSkih rovtih. zlasti v Plani- stične vodiče, kupijo spo- turistični obisk Jesenic to dajo na (esenicah? Najbolj ni pod Golico. Navdušeni minke, brezplačno brskajo poletje odgovarja Maja Kli- so navdušeni nad muze- so nad prijaznostjo nekate- po internetu ... Posebnost nar iz Turistično informa- jem, kjer si ogledajo žele- rih lastnikov apartmajev, ki TiC-a Jesenice pa je tadi v cijskega centra (TIC) Jese- zarsko zbirko, zelo radi so jih pridejo z avtom iskat na tem, da je prisoten na Face- nice. Kot pravi, se veliko go- podajo v Vintgar. mnogi se Jesenice. Pa se na TlC-u booku, kar pomeni dodatno stov pripelje z vlakom, Jese- odpravijo v Triglavski oa- ustavijo tudi gostje iz kakS« promocijo jeseniške turi- nice pa so jim bodisi vmes- rodni park, Čehi in Belgijci nlh bolj eksotičnih držav? na bodisi zadnja postaja na pa se povzpnejo na Triglav. Maja Klinar pravi, da so stične ponudbe zlasti pri mladih. Protestniki ob Aljaževem stolpu Člani združenja Prijatelji Triglava in somišljeniki so v soboto protestirali proti prestavitvi Aljaževega stoipa. Simon Šubic povsem dobrem stanju in bo zagotovo preživel ne samo nas» temveč še koga drugega. Prava sramota bi bi]a, da bi Aljažev stolp s Triglava odstranili Slovenci, potem ko to ni uspelo ne Avstrijcem ne Italijanom, čeprav no sto naključnih obiskoval- nije, da se Aljažev stolp zara- jim je stolp zagotovo šel pre-cev, in kar smo se z njimi di dotrajanosti prestavi v Sfo- cei v nos." pravi Zlodej. Mojstrana • Na sobotnem pogovarjali, so vsi preoriča- venski planinski muzej, Id Pobudo za prestavitev protestu proti prestavitvi ni. da mora Aljažev stolp ga bodo prihodnje leto odpr- Aljaževega stolpa, če se bo Aljaževega stolpa v muzej se ostati tam. kjer je," je po- liv Mojstrani. "Ozadje pobu- pokazalo, da ga je treba zara- je na Trigla\'u zbralo več kot veda! predstavnik združe- de plaiiinske zveze, ki je tako di slabega stanja zaščititi, je flanov rivilnegfl združe- nja Prijatelji Triglava Igor aH tako povsem v razsulu, je letos podala Planinska zveza povsem komercialno, kar je Slovenije. Kot je pojasnil Protestniki so znova izra- jasno vsakomur. Prepričani predsednik PZS Franc Ekar, protestnim shodom je na žili svoje nasprotovanje po- smo. da mora Aljažev stolp bi v tem primeru na Triglavu vrh Triglava priSlo še približ- badi Planinske zveze Slove- ostati na Triglavu, saj je v postavili njegovo repliko.. nja Prijatelji Triglava in nji- Zlodej. hovih somišljenikov. 'Med ij GORENJSKI GIAS torek, 11. avgusta 2009 GORENJSKA 5 Zadružni dom Občina Tržič ja lastninsko pravico nad kovorskim zadružnim domom prenesla na Krajevno skupnost Kovor, kar so proslavili na sobotnem krajevnem prazniku. Ana Hartman Kovor • Praznovanje krajevnega praznika v Kovorju jc bilo minulo soboto še posebej slovesno, saj je tržiški župan Bomt Sajovic predsedniku Krajevne skupnosti Kovor (KS) Janezu šteru simbolično preda) ključe kovor-skega zadružnega doma. Po ^ dolgih letih prizadevanj KS je biJa namreč minuli teden naposled le podpisana pogodba» s katero je občina lastninsko pravico nad domom prenesla na KS. "Na območju zadružnega doma je bila nekoč ena od kovor- 2upan Borut Sajovic je simbolično predal kl)uč zadružnega doma predsedniku KS Kovor skih kmetij, ki je bila med |anezu Steni (desno). Pol^ njiju sta dobitnici priznan} Irtna Lipovec (levo) in Jožica Spendal. \'ojno požgana, na pogorišču pa je z udarniškim delom bo občina lastninsko pravico koČ prostor našel tudi kak- vor, zahvalo pa je prejela Jo- kmetov zrasel zadružni nad njim prenesla na KS. šen obrtnik," je dejal Janez žica špendal za prizade\Tio dom. ki je kasneje prešel v '"Združeni dom je za kra- Šter ter dodal, da si v bližini delo pri vračanju vlagarj v last lonetijskih zadrug Križe jevno skupnost izjemno po- gasilskega in zadružnega telefonijo. InTržič, podenadonalizadji membna pridobitev. Doslej doma želijo urediti družabni Srečanje ob krajevnem pa tudi v last Občine Tržič. nismo imeli svojih prosto- center Kovorja, v katerem bo prazniku, ki sta ga pripravila Dom je zdaj znova v rokah rov. gostovali smo v gasil- morda tudi manjša dvorana. KS in PGD Kovor, se je zače- krajevne skupnosti, ki je bila skem domu. Objekt, v kate- Na sobotni prireditvi pred io s krajšim kulturnim pro- ves čas moralna lastnica, od- rem sta zdaj dve stanovanji gasilskim domom so prizna- gramom pred obnovljenim slej pa tudi pravno-formal- in trije poslovni prostori, si v nje za izjemen dosežek po- spomenikom talcev, na pri- na," je poudaril župan in prihodnje želimo sanirati, in delili podružnični Šoli Kovor reditvi pred gasilskim do- spomnil na veliko vlogo ko- če bo možno, urediti tudi in njeni vodji Irnù Lipovec motu pa sta za dobro vzduŠ- vorskih kmetov, ki -so se že rwše klubske prostore. Upa» za prizadevno raziskovanje je skrbela ansambel Igor in pred desetletjem obvezali, da mo, da bo dom polno zaživel zgodovine kraja in pripravo zlati zvoki ter humorist Marse bodo odpovedali domu, če in da bo morda v njem ne- knjige Nekdanja obdna Ko- jan Šareč. Brez gradbenega dovoljenja za dom Kranjski Gradbinec Cip še vedno ni pridobil gradbenega dovoljenja za dom starejših občanov v Šmartnem, ki ga mora zgraditi do julija 2010. Simon Šubk teka roka samo še sbbih Tabcr (oskrbovana stanova- vem mnenju še vedno iz- enajst mesecev, imajo tre- nja, bivalne enote za invali- vedljivo, čeprav priznava, Cerklje • V skladu 2 lani po- nutno v rokah le gradbeni de, bivalne hiše). Prvotni da imajo zaradi trenutno deljeno koncesijo za ir^titu-donalno varstvo starejših dovoljenji za gradnjo komunalne infiastrukture in dovo- projekt iz leta 2003 je zaradi nove zakonodaje doživel siabe kondicije finančnega trga precejšnje težave mora Zavod Taber, ki sta ga za s premostitvenimi objek- tudi nekaj sprememb, tako pri pridobivanju denarnih ustanovila kranjski Gradbi- ti,nepatudizanajpomemb* da naj bi obe vodilni mapi sredstev, Celoten projekt nec Gip z çi-odstotnim last- nejši objekt • dom starejših pripravili do konca avgusta. Taber naj bi sicer po zad- niškim deležem in Občina občanov. Zanj bodo po bese- napoveduje Mihelič. njih ocenah stal od 23 do 1$ Cerklje z 4Ç)-odstotnim dele- dah vodje projekta v Grad- Če nameravajo še ujeti milijonov evrov, samo dom 2em, do 1. julija prihodnje bincu Gip Gregor^ Miheliča koncesijski rok (če je lo starejših občanov s komu- leto v Šmartnem zgraditi gradbeno dovoljenje pridobi- sploh Se možno), morajo z nalno in cesmo mfrastnik- dom storejših občanov s 150 vali ločeno od preostalega gradnjo začeti najkasneje turo pa od enajst do trinajst posteljami. Čeprav je do po- kompleksa Naselja brez ovir jeseni, kar je po Miheliče- milijonov evrov. Stari vrh poškodovane ceste Na Stari vrh bo iz Selške doline kmalu vodila obnovljena cesta. V teh dneh namreč obnavljajo odsek lokalne ceste od križišča Ro\t do meje z občino Gorenja vas • Poljane, ki je bil poškodovan v predlanskih poplavah. "Na posedenih in poškodovanih odsekih bo zgrajen nov zgornji ustroj ceste in plitve drenaže, urejeno bo odvodnjavanje in zajem zaledne vode, ki je zatekala v cestišče. Hkrati 2 izgradnjo manjšega podpornega zidu bo izvedena stabilizacija nasipne brežine ceste na območju poškodovane jeklene varnostne ograje. Nazadnje nas čaka še asfaltiranje, takrat pa je predvidena tudi popolna zapora ceste." so pojasnili na Občini Skof}3 Loka. Izvajalec Cestno podjetje Kranj naj bi z deli končal do konca avgusta. Vrednost investicije je 135 tisoč evrov, financira pa jo rïiinistrstvo za okolje in prostor, saj je vključena v sanacijski program odprave posledic povodnji. A. H. Cesta na Stari vrh naj bi bila obnovljena do konca meseca. Dobili bodo tudi inšpektorja Zupana občin Bled in Bohinj sta minuli petek podpisala sporazum o ustanovitvi skupnega medobčinskega inšpektorata in redarstva. Mateja Rant nega inšpektorata bodo zdru- ....................................... žili redarski službi obeh ob- Bled • Občinska sveta ob- čin in tako racionalizirali nju-čin Bled in Bohinj sta pred no delo, je po jasnila direktori-Časom sprejela odioka o ca bohinjske občinske uprave ustanovitvi skupnega med- Bernarda Resman. V Bohi- občinskega inšpektorata in nju imajo ta čas zaposlena redarstva. Župana obeh ob- dva redarja, ki se jima med čin sta mintili petek na pod« glavno turistično sezono pri- lagi tega podpisala spora- druži še eden. Tri redarje zum, v katerem so podro- imajo zaposlene tudi na Ble- bneje opredelili pokrivanje du, od tega enega začasno. stroškov skupnega inšpek- Največja prednost pa je po cijskega organa in njegovo mnenju Bemaide Resman organiziranost. Skupni in- pridobitev inšpektorja, ki bo špektorat bo pomenil tudi poskrbel za večji nadzor tudi prihranek za občinska pro- pripobiranjuturističnetakse, računa, saj bo polovico stro- plačilu katere se zdaj mnogi škov za njegovo delovanje izogibajo. S podobnimi teža- pokrila država. vami se kot turistična občina srečujejo tudi na Bledu, je pojasnil direktor obânske uprave Boris Malej. Skupni inšpektorat naj bi po pričakova* njih začel delovati že v začet-saj bo polovico stroškov ku septembra, kmalu pa naj bi izšel tudi razpis za vodjo inšpdctorata. "Računamo, da bi tdso oktobra oziroma najkasneje novembra lahko za- S skupnim^edobČinskim^ posUB inšpektorja, ki bo tudi inšpektoratom nay bi zagotb-" vodja skupnega oi^ana/' je vili ačinkovitejše, racional- napovedal Malej, Sedež skup- nejše in gospodarnejše izvr- nega medobčinskega inšpek* Sevanje upravnih in prekr- torata bo na Bledu, za njego-škovnih nalog na področju vo ddovanje pa bosta morali delovanja občinska inšpdc- občini zagotoviti okrog 170 ti-djskega nadzora in občinske- soč evrov na leto, pri čemer ga redarstva na območju jim bo država povrnila pri- ustanoviteljic V okviru skm- bližno polovico stroškov. Skupni inšpektorat bo pomenil tudi prihranek za občinska proračuna, za njegovo ddovanje pokrila država. vi d-0.0. Kranj fiSgPBŮ^B igPS Sodelujte v nagradni igri od 22.7. do 18.9.2009, ki poteka v paplmid in fotokopimlcl Karun v Kranju ter se potegujte za privlačna nagrade BiC. Six Kspihljivs žoga GIC 1 Dv Pošns UPS eiQ ÍWX ?íhapyaakB BiC Več o nagradni Igri si lahko preberete na spletni strani wvsw.arcsî în v trgovini íCarun. OfinnUBa v« 4 • i k 6 :::: » tm II I vilma. stancvn i Je GORENJSKI GLAS torek. 11. âvgusta 2009 Rekordno proti Ludnam Mednarodno gorsko hitrostno dirko Lučine je zaznamoval 42-letni Ljubljančan Vladimir Stankovič. M Al A Bertoncelj mi sekundami, ob boljših .............................................................razmerah, z novimi guma« LuČine - V oi^anizadji Moto mi, a ta konec tedna ni bOo kluba Buhc je na štiri kilo- potrebe pretiravati. Zmage s metre dolgi progi od Todra- takšno prednostjo sem vesel. ža do Lučin potekala medna- Z Waldyjem imam v avstrij- rodna gorska hitrostna dirka skem prvenstvu nenehne Lučine 2009. Dirka je stalni- dvoboje in veJja za enega naj- ca v slovenskem gorsko- boljših voznikov v Evropi," je hitrostnem prvenstvu» letos povedal Madimif Stankovič. pa je prvič Štela tudi za av- 42-letni Ljubljančan, ki je na strijsko drfavno prvenstvo. zaviti cesti proti LuČinam dr Na vseh sobotnih uradnih vel s povprečno hitrostjo treningih in v treh nedelj- okrog 117 kilometrov na uro. skih tekmovalnih vožnjah je Za točke državnega prven- bil iiajhitrciši Vladimir Stan- alva je vozilo le sedemnajst kovič, ki je s formulo 3000 dirkačev. V najmočneje divi- postavil tudi nov rekord pro- ziji 111 je bil najhitrejši Sašo ge (2:10,17) ^ najbližjega tek- Horvat, v diviziji II je slavil meca, Avstrijca Hermanna Aleš Prek, v diviziji I pa Fra- Waldyja v treh vožnjah prehi- njo Merkač. Izmed domačih tel kar za trinajst sekund. tekmovalcev si je v diviziji IIÎ "Zadovoljen sem s tem, kar v tretji vožnji tretje mesto pri- sem pokazal v Lučinah. Ta boril 254etiii Angel Oblak, proga ne ustreza našim hi- doma prav iz Luân, ki sicer trim bolidom, tako da je bolj nastopa ie na gorsko hitrost« matranje s œhniko in kar fi- nih preizkušnjah: ' Zadnji žični napor za nas, voznike. 2:29,36, je bil kar zado- Mislim, da mi je, sploh na voljiv. Ob normalni, vsako- teh tehničnih delih proge, dnevni vožnji so za to progo umelp iz dirkalnika potegniti potrebne kake štiri minuté. " to, kar je bilo potrebno za ruga polovica državnega* zmago in seveda za nov re- prvenstva bo potekala v tuji- kord- Rezerve pa pri Času se- ni, naslednja dirka bo konec veda so. Dalo bi se peljati pod avgusta v Simonhoheju v dvema minutama in deseti- Avstriji. Vladimir Stankovič • brez konkurence na ovinkih Iz Todraža proti (jjčinam Gorenjski GÍás jřR ckrcalivccsi j t I I I } ] 1 Kranjskogorska 10-ka 10.000 m Sobota. 15. avgusta, ob 18. uri. Kranjska Gora Info: Samo Židan, 041/367 765. sdmo.zidan@gmail.com www.klutKtrm a sti h.s i Prve tri točke \ř Šenčur V prvem krogu druge nogometne lige zmaga za nogometaše Carmin Šenčurja in poraz ekipe Triglav Gorenjska Maja Bertoncelt Kranj • V neddjo sta prvi ligaški tekmi v novi sezoni odigrala edina gorenjska predstavnika v drugi slovenski nogometni ligi. Nogometaši Triglava Gorenjske so prvo tebno odigrali doma z Belo krajino. Pred tristo gledalci so doživeli poraz z o : t. Gostje so edini zadetek dosegli v 25. minuti srečaaija. V gostehpri Lis'aiju iz Ivančne Gorice pa so zmagali nogometaši Gannin Šenčurja, novi drugoli^ši. Edini zadetek na teknil je v 55. ixtinutí dosegel kapetan Ladislav Stanko. Po lepi podaji Dragana Ovčine se je sam znašel pred vrataçj eov in uspešno zaključil akdjo. Dolžan v skoku v eni izmed akcij pred gostujočim "Ocena ne more biti pozi- saj nam je nekaj težav povzro- Na lestvici po prvem odig- ko tekmo," ie napovedal Beši- tivna, ni pa ta pone katastro- Čalo igrilČe v IvanČni Gorici, ranem krogu vodi Primorie, rovič, Bevc pa: "Mura je řáv<> fa. Usmeritev v klubu je takš- ki je nekaj krajše in ožje od Senčurjani so četrti, Triglas-a- rit. Po neiâterih napovedih na, da se vključuje čim več do- naš^a. Sem pa zadovoljei s ni pa deveti. V drugem krogu nam sledi le izlet v Mursko mačih mladih fentov. Manjka pristopom igralcev in seveda se bodo nogometaši Garmina Soboto. Kljub vsemu se jim nam kvaliteta v zaključku na- z rezultatom. Zasluženo smo Šenčurja predstavili pred do- bomo skušali postaviti po pada, kar se je pokazalo tudi osvojili tri točke. Tekma je po- mačimi gledalci. V petek robu in iztržiti vsaj remi." toteit Gol smo dobili izedi- kazala, da smo konkurenčni, bodo gostili Aluminij (začetek Konec tedna se začenja ne priložnosti, ki jo je imel VeseJi, da dobro igrajo tudi tekme ob 19. uri), Triglav Go- tudi tekmovanje v 3. SNL. nasprotnik, v uri in pol, v ka- mladi fantje, pri čemer je tre- renjska pa bo v nedeljo gosto- Razpored za gorenjske klu- ten smo imeli kar nekaj pri- ba omeniti mladinca Košni- vala pri Muri 05. In napoved? be, ki igrajo na Zahodu, je ložnosti za zadetek, pa ga nis- ka." V ekipi ni bilo poškodo- "Aluminij kroji vrh druge naslednji: KaJcer Vodoterm : mo dali," jc povedal trener vanega Robnika, pa tudi ne lige. So favoriti, vendar se mi Roltek Dob, Sava Kranj : AH Triglava Gorenjske Slane Duriča in Bobnarja, ki sta ne bojimo nobene ekipe. Će Mas Tech, Jezero Medvode : Bevc. Boij zadovoljen je bil zbolela, v Šenčurju pa upajo, bo pravi pristop, če bomo ig- Karrmik, Kranj : Adria in So- Suad Beširovič, pomočnik da se bo iz Tri^va vrnil Kr- rali tako, kot znamo, se ne bo- bec Lesce : Tolmin. Vse tek- trenerja ekipe Garmin Sen- dč, ki je bil zadnji dve sezoni jim za končni rezuitat Gre- me bodo odigrane v soboto z čut "Igia nam sicer ni stekla, pri njih kot sposojeni igralec mo na zmago, lako kot v vsa- začetícom ob 17.30. Plavalci poskrbeli tudi rekorde Od četrtka do nedelje je v radovljiškem bazenu potekalo odprto državno prvenstvo v plavanju, na njem pa so nastopili tudi vsi naši reprezentanti, ki so se izkazali z osebnimi in državnimi rekordi, pa tudi neuradnim svetovnim rekordom. MkA Vilma Stanovnik Mankoč). Ta je postavila neuradni svetovni rekord 1:38:18, " Radovljica • "Pri pripra\i îe- je ob koncu nedeljskih obra- tošnjega tekmovanja Mobitel čunov povedal športni diiek- aoo9 nismo posvečali po tor PK Žito Gorcnjka Radov- zomosti nastopom tujih pla- Ijica in vodja tekmovanja Ciril valcev, saj je naše državno Globočnik, ki je bil vesel tudi prvenstvo že po svetovnem novega uspeha radovljiških prvenstvu. Lahko pa smo iz- plavalcev, saj so prav donači redno zadovoljni, saj je veii- telonovald csvojili največ koko število gledalcev, ki je vse lajn, čeprav je drugi dan tek' štiri dni spremljajo obračune movanja na dopust odšla Sara za nasiove državnih prvakov v fsakovič, tretji dan pa sta na absolutni, rnkdir^ská in kadet- svetovno vojaško prvenstvo v ski konkurenci, lahko spran- Kanado odpotovala še Anja Ijalo nastope vseh naših naj- Rlinar in Luka Turk (poleg Radovljiški reprezentant Robi Žbogar je bil na najvišji boljših. Prišlo jih je okoli §tiri- njiju še [emej Godec). Tudi stopnici zmagovalnega odra kar sedemkrat, v disciplini sto iz vseh slovenskih klubov, najboljša posameznika prven- loo metrov deřfin pa je premagal Emila Tahiroviča in veliko jih je izboljšalo svoje stva sta bila domača plavalca Gašperja Šenico. osebne rekorde, kar nekaj je Robi Žbogar s sedmimi in bib postavljenih novih držav- Nina Cesar s petimi zlatimi premagal klubskega tovariša Sem pa vesel, da je rekordna nih rekordov, višek pa je bil medaljami. rezultat svetovne razsežnosti. Marka Milenkoviča. Marko je znamka ostala pri Tri^vu. Med zanimivejšimi disci- bil namreč v tej disnplini ne- Bomo pa še videli, kako bo ki ga je odplavala moška šiafe- plir.ami prvenstva gre ome- premagan že od leta 1992. pozimi: če se bo Marko še od- ta 4 X 50 metrov mešano niti tudi tekmo na 400 m "Zmaga mi veliko pomeni, ločil plavati, se bova pomerila (Robi Žbogar. Damir Dugo- melano za moške, v kateri je saj sem prvi, ki je po šestnaj- še enkrat," je povedai Jan Ka- njič, Jernej Godec, Peter Triglavan fan Karel Petrič stili letili preuugala Marka. rel Petrič. GORENJSKI GLAS torek, 11. avgusta 2009 REKREACIJA m iroslav.cyjeticanin (S>g'glič. Prehitelo jo je med tekom sploh ni Mdela. skem teku," je povedal Se- za užitek." je pojasnjeval vsegašestnajst moških. "Pri- Za njo je bila v cilju Petra bastjan Zamik s sinom Lu- Kamničan, ki je za nagrado čakovala sem čas pod 45 mi- Race (46:32), tretja pa je bila kom v naročju in ob boljši dobil tudi bon za športne co- nutami, tako dobrega pa res Spela Kržan (47:39). Lucy Koroškega Mirosiav Braco CvitllCANIN zato redri bralci včasih ben* timo, da preveč kolesari in premalo piše. Lucija je staJ- Lucija Petavs je diplomi- na članica slovenske kole- rana novinarka, soproga, si- sarske novinarske repre- nova mati» hči. sestra, do* zentance in je naša naj- bra prijateljica in kolesarka. uspešnejša novinarka kole- Dela kot urednica neodvis« sarka, saj se je že večkrat nega strokovnega Časopisa okitila s srebrom in bro- za zdravnike, zobozdravni- nom. Zlato medaljo čaka-ke in farmacevte • Medicina mo vsi in prav v Luciji vidi-danes. Časopis informira mo edino možno kandidat- bralce o domačih in tujih ko. ki bi se lahko oblekla v dogodkih v zdravstvu, pri- mavrično majico kot simbol naša ncvice, pomembne za najboljše kolesarke novinar- Lucija Petavs /^«» Awswe njihovo delo ter jim svetuje ke na, svetu. V športu se je in pomaga pri poslovnih in najprej zaznamovala kot nastop na svetovnem novi- njen hobi, ki ga skušata "za- zasebnih odločitvah. smučarska tekačica in bila narskem prvenstvu pred virati" le sin Rene ir. mož KoroŠica preseljena v ena najboljših mladink v nekaj leti v Veroni. Nastopi- Stane, ki je prav tako novi- Ljubljano je najprej dobra Sloveniji, potem je prese- novinarka in potem šele ko- dlaia med gorske kolesarke la je na dve številki prevelikem kolesu in v dve številki nar kolesar in se na vse kriplje trudi biti hitrejši od lesarka..Svoje članke objav- in kasneje pod "prisilo" Pri- prevelikih kolesarskih čev- Lucije. Kot najlepši in naj- Ija tudi v specializirani kole- moža KaJišnika, urednika Ijih Simona Špilaka. Njena zgovomejši član slovenske sarski reviji Bicikel, v Poletu Poleta, pristala na specialki. ljubezen do specialk se je reprezentance pričakujemo, in v Playboyju. Njeni članki Njena prva vožnja s special- zgodila "na prvi kilometer". da bo septembra v Kranju so vedno izredno branje, ko in prva dirka hkiati je bil Pisanje in kolesarjenje sta imela tudi največ navijačev. Svetovno novinarsko prvenstvo v cestnem kolesorfenfu 2009 septembra 2009 v Kranfu, Slovenija OOOQ uci KRAMJ Kr an] GIBAJTE SE Z NAM Miroslav Braco Cvietičanin Dvajsetkrat mimo gostilne VcUjaje samostalnik ženskiffi ki sc počasi odlcča o vdaji si>oji spola, zato je p k edini mzlog, biv5 mzvadi, ali pa nekega. Id bi da se sredi poteine^ dneva, ko bi semvsaknaánradodž^alinto moral bid nekje ob vodi v ^oboH nc 3 hozartem vode. a nima de-senci, potim na sedežu koksa. Temperatura je preseda tride- nara. Po desetem vzponu sem obu-set stopinj plusa po Ceîzyu, roke paL Moči so me izdale, ne vdfo, sosepotile na krmilu, pogfedoval da nebo pomote. Prislonil sem sem nazaj, prepričan, da seje kole ob gostíno, se usedel v hlad-sonce usedlo na moj hibet. potem no senco ^xtiln^kega vrta in na- pfiêe v omilit, prepričan, da se vo- ročii prvo ... brezalkoholno, Birt zim po lepSu. Dvajsetkrat bi seje zarsžal na ves §as,jaz pa U prevozil klanec v Seniàtem? In vedno nisem upal sneti oČal in Če-tosamo zaio, da bi bil konkuren- lade. "Ko kod^, pojdi vedno do čen na novinarskem prvenstvu? konca. Spomladi do rožne aeti-Načrt treningu je zaU), da m iz- ce, poleti do zreie pšenice, je^ pclnjujem. Po^ud sem se v s^mi- do polne police, pozimi do snežne no, ne da bi pcmidil na sr^ in- kratice, v do zadfye vrstice, forkt, mazffmàegn sem kot opd- v èi'Àjenju do prave resniu, v srfjt jo in aherTvitivo izJ^učil že zdav- do rdečke čez eno \n drugp lia. A rtaj. Res bom presenečen, če bom Če ne pridd ne prvič ne dru^i do podlegel uirebrova^kuliÀmemu krovu tn prave^ kova poskusi: insultu. Po meje je to isto, kot da vncMČ m zopet in zncrva. " E, mej bi se ti pokvaril avto... ti pa avta Pavček, lahko ti teoretiziraš, sploh nimaš... dobro pa bi bilo, prakticirati je malce tene tvoje dabigx imel, samo potem bi tve- Oil, da bi se mi pokvaril pesnitve... Brezalkoholno pivo niti ni tako slabe. Človeka osveži Najveâa ironija pri mojem tre- inre poneumlja. Nič ne grize. ning^ je bila ta, daje potekal po Zvečer, ko se mi je vrnilo tnde- cesti, ki pelje mimo ^stilne, set odstotkov moči, je našo hišo Dvíyseikrat naj bi se peljal mimo obiska/ boter mojega prvorojer^a. gostilne in bijo^edd nalevistn> Dotg> ga ni bilo. Prišel je posedat m, ko Use vzpetyal, in dvojseí^ ^^ kréčcncain nckcytíaple- krat na desni, ko bi se spukal, toSnjega Toura. Nisem mu raz- kar pomeni, štiridesetkrat bi se lagfd o mojem t^ingu, ker spo- pelial mimo gostilne Pri Bajdu in štujem botrovo rmost, prav tako štiridesetkrat bi verjetno parnu nisem upal ponuditi ode' žvenket steklenic ali kak podoben vite, ker se pač re spoddi, da bi ZK^ oz. signal ki bigfi moral ig- se dva odroda moŠka dadkala. norimti. Ševe^a ironija je ia, da Na mizo sem dal buteljko bekgri mi Je ta gostilna zdo všeč. Resni- in v moji roki je hil odpirač, ki ga cajepatudi, da mekarnekajIju- nisem spustil izrtkvsedo dveh di v Seničnem pozna, vk^učno z zjutraj. Da, grešil sem. Toliko. birtom Pri Bc^du, zato sem nabil kot sem tisto noč spil v litrih, ne na nos najvei^a sončna očala, decliirih, bom za kazen na svekar jih imam in potegmi čdado tovnem prvenstifu zaostal v mi-čez čdo in Jasno, rúsem si upal nuiak Upam, da ne za več, ker nadeti dresa Gorenjskesi dtm, to hi bilo že res sramotno. kerbi utegnil kdo pavzovati ceio Jîrmo s trapastim posamezni' kom. Gledano iz zraka na kde- saria, ki dirica gor in dol mimo Tura za danes je za vse tri dai-pine enaka: Krar^-Druloika-Ma v čiče - Z b iljc -Valbu rga -Vodice^martruhRašica^Šmart' gostilne, bi lahko pomenilo» da noTacen^Smkdmk-VatimTga gre za ozdms^eneaa alkoholika, Trhqje-Krwý. » • I • f / ^ t ■ i * ^ 8 K o simon. subie® s-àas si GORENJSKI GLAS torek, 11. avgusta 2009 Vozniki so pihali osem ur Pri Sebenjah se je ponesrečil motorist, ki je bežal pred policijsko patruljo. Simon Šubic je v Sebenjah zgodila tudi ............................................prometna nesreča. Ko je po- Tržič • Gorenjski policisti so lidjska patrulja, ki je voznike v petek popoldne in noâ na kontrolirala na lokalni cesti soboto na območju občin Retnje-Zadraga, okoli 2245 Radovljica, Bled in Bohinj iz- nameravala ustaviti 354etne' vedli poostren nadzor pro- ga motorista h Cegelnice, se meta po metodologiji Pro- je ta mimo nje odpeljal s po- mil. V osmih urah so kontro- spešeno hitrostjo. Nato je, liraii 268 voznikov, od kate- tako so sporočili s PU Kranj, rih jih je sedem vozilo pod namerno zapeljal z voziiČa vplivom alkohola, med njimi na travnik, kjer pa je po 22 pa so enega tudi pridržali čez noč. Petim so začasno od- metrih vožnje padel in se hudo ranil. Policisti bodo zo- vzeli vozniška dovoljenja, per motorista napisali obdol» preostala dva pa sta vozila žiinj predlog in plačilni na- motorno vozilo, ne da bi log zaradi nepravilne strani sploh imela veljavno vozni- vožnje, vožnje motornega §ko dovoljenje. Devetnajstim kolesa brez ustreznega voz- kršiteljem so izrekli globe in niSkega dovoljenja, nere- izdali plačilne naloge, enajst gistriranega motornega ko- voznikov pa so zaradi blažjih lesa, vožnje brez ustrezne kršitev samo opozorili. Med varnostne čelade in vožnje izvajanjem akdjc Promil se pod vplivom alkohola. VrSič Planinec padel v nezavest s kranjskega regijskega centra za obveščanje so sporočili, da je v nedeljo dopoldne v Poštarskem domu na Vršiču umrl plariinec. Kmalu po pol dvanajst« je padel v nezavest, zato so posredovali reševalci Helikopterske nujne medicinske pomoči na Brniku, ki so s policijskim helikopterjem prileteli na Vršič, kjer so skupaj i. ie$evalci nujne medicinske pomoči na Jesenicah in v Tolminu oživljali nezavestnega planinca. Kljub hitri inten/enciji in naporom )e moški un^rl. S. S, OBČINA ŠENČUR Kranjska cesta 11 4208 ŠenČLT OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA ODDAJO DVEH PROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Obveščamo Vas, da je na spletnih straneh občine Šenčur www.sencur.si objavljen razo is za oddajo v najem dveh profitnih stanovanj v mansanji Kulturrtega don^a v Voklem. Šenčur, 10. svgusta 2009 Župon Miro Koželj Smreka na Med spravilom lesa je na 48-letnika iz okolice Železnikov usodno padla smreka. V Gozd-Martuljku je nesrečno umrl lovec. Simon Šubic zažagal in podrl spodnjo ......................................................................smreko, pri tem pa je smre- Prtovč, Cozd-Martuljek • ka, ki je na njej slonela inje Policijska uprava Kranj po- imela že nagnito in slabo roča o dveh smrtnih nesre- vraščeno deblo, izgubila čah, ki sta se v gorenjskih opoio> tako da je padla na gozdovih zgodili v zadnjem klečečega 4&-letnika. MoSki koncu tedna. Na Prtovču se je pTÎ tem dobil tako hude je pri spravilu lesa smrtno rane na glavi, da je takoj ranil 48-letnik iz okolrce umrJ. Posredovali so reševal- Železnikov, v Gozd*Mar» ci Postaje GRS škofja Loka tuljku pa je v manjšo kota- in r^cvalci iz Službe za nuj- njo nesrečno omahnil 58- no medicinsko pomoč iz letni lovec. V soboto zjudraj sta 48-let-nik iz okolice ŽeJeznikov in X H % OuJ e.t Škofje Loke. V petek okoli 7. ure pa je dežurni operater Regijske- njegov 40-letni znanec, prav ga centra za obveščanje v tako iz okolice Železnikov, Kranju prejel obvestilo» da 4S-letnilc iz okolice Železnikov se je smrtno ponesrečil med na južnem pobočju gozda, so na predelu Snežeta nad spravilom lesa (slika je simbolična). znanega pod imenom Lom, Gozd-Martuljkom našli mo- pri Prtovču podirala drevje, škega, ki ni kazal znakov vrha. Uplenil je srnjaka, ki manjši kotanji. Zdravnica iz 48-letnik se je pripravljal na življenja. Kriminalistična ga je očistil, nato pa ga je zdravstvenega doma v posek smreke, ki je z de- komisija je v kasnejši pre- skušal spraviti do svojega Kranjski Gori je odredila sa- biom podpirala delno izruva- iskavi ugotovila, da je 58-let- avtomobila, ki ga je parkiial nitamo obdukdjo. Policisti no smreko, ki je rasla nekoli- ni domačin večer prej odáel ko višje. Z motorno žago je na lov na območje Malega na pašniku. Pri tem je omahnil in obležal mrtev v so tujo krivdo za lovčevo smrt že izključili. Zloraba bankomata tudi na Gorenjskem Pred tednom dni so tudi na enem od bankomatov na Gorenjskem odkrili posebno skimming napravo. O podrobnosti gorenjski kriminalisti zaradi interesa preiskave še molčijo. Simon Šubic daj so biie različne banke ....................................... oškodovane v shipnem zne« Kranj • Tako kot na območju sku 122 tisoč evrov, občani • Policijske uprave Ljubljana uporabniki plačilnih kartic so tudi na Gorenjskem pa pri tem niso bili oškodo-prejšnji teden na enem od vani. Policisti nadaljujejo bankomatov odkadli napravo zbiranje obv«til s dljem izsleditve storilcev/ je še razložil Horvat Pri zlorabah bankomatov za odčitavanje magnetnih zapisov z bančr^ kartic oz. t. i. skimming napravo, so na naše poizvedovanje odgo- storilci ponavadi uporabijo vorili s Policijske uprave Kranj. "Kriminalisti Sektorja . napravo za odčitavanje magnetnih zapisov in mini ka- ťf I toiminaiistične polidje Poli- mero za spremljanje vpisa s djske uprave Kranj so 4. av- osebnega gesU (PÎN kode). | gusta obravnavali kaznivo V zadnjem primeru na ob- " dejanje uporabe ponarejene močju PU Ljubljana je bilo Napis proizvajalca bankomata ne sme biti prekrit, prav tako bančne, kreditne ali druge nad monitorjem vgrajeno ne sme bKi bele žičke v ustju reže za kartice (zgoraj). kartice, saj je bUo ugotovljeno. da so neznani storilci na dodatno ohišje, v katerem je bila skrita mikro kamera z enega od bankomatov na ob- oddajnikom. Polidsti opoza- ni avtomat mora izgledati kot celota brez dodatnih opozarjajo na polidji. Poleg tega svetujejo, da vnos oseb- močju PU Kranj namestili rjajo, da lahko nameščeno predmetov (škatlica za re- nega gesla oz..PIN kode sldnmaing napravo. Ker tre- napravo prepoznate po ohiš- klame, dodatna ohišja, luk- vedno opravite tako, da s nutno intenzivno potekajo ju, ki prekriva znamko banč- njice nad tipkovnico ...). Če prekrijete dru različne polidjske aktivnosti nega avtomata. Pol^ tega je nam bančni avtomat ne go roko, s katero odtipkale v predkazenskem postopku iz ustja reže za kartice mož« vrne kartice oz. je kartica geslo, v zvezi z navedenim kazni- no opaziti belo žičko, na vidna v reži in je ne more- vim dejanjem, vam zaradi samo lastje pa je nameščeno mo s-zeti, priporočamo» dâ o sta interesa preiskave več infor- še dodatno ohišje, v katerem tem takoj obvestite banko rih madj ne moremo posredo- se skriva naprava za "branje" lastnico bankomata ali pa mc Nekateri bankomati so p> ivlieni v posebnih prosto- le tako. da karti vati," je pojasnil Anton Hor- magnetnega zapisa. Naprava polidjo na številko 113. Poli- co potegnete skozi režo âtal vat s PU Krani. je z žičko povezana s spre- cijo obvestimo tudi takrat, Pied tem so se gorenjski jemnikom, ki se skriva pod ko nam bankomat kljub kriminalisti z namestitvijo obvestilom "pravi položaj odobritvi izplačila gotovine vratih» ki se nato Če bi kakršnakoli Ic ]ia vratih od vas skimming naprave srečali v kartke". ne ponudi skozi za to na- htevala osebno geslo letu 2007, ko sta bili napravi Polidja svetuje, da banko- menjeno režo oz. se gotovi- ampak nameščeni na dveh avtoma- mat pred dvigom gotovine na pred izhodom iz n«na- takoj obvestite banko oziro-tih v trgovskih centrih- Te- vizualno pregledate. "Banč- nega razloga 'zatakne'," ma polidjo. Gorenjski Glas Zdravje 6 lepota te priloga časopisa Gopeniski (ïlas Urednica: Suzana P. KovaĆtČ Časopis izhaja občasko ww'>*',coilenlbkiclas.si Pomagata ohladitev in pitje z zdravnico» specialistko in-térae medicine Marijo Mulej iz Splošne bolnišnice leseni- ce smo se pogovarjali o nevarnostih, ki jih prinašajo visoke poletne temperature. Stran lo Manj slano je bolj zdravo Slovenci za 150 odstotkov presegamo priporočen dnevni vnos soli v prehrani, kar je resen dejavnik tveganja za zdravje. Preveč zaužite soli vpliva na povišan krvni tlak» povzroča želodčnega raka... stran ii >Ja j pogoste)še bolnišnične okužbe "Za Intenzivne enote velja» da približno tretjina bolnikov v času hospitalizacije lahko dobt eno od bolnišničnih okužb," pravi doc. dr. Tatjana Lejko Zupane, dr. med. Stran 13 Zdravje ♦ Kakovost divanja • Zdrava prehrana • Napredek v zdravstvu ♦ Zdravila • Kozmetika ♦ Nasveti za dolgo življinje N e var ni skoki vodo Poškodb zaradi nepremišljenih skokov na glavo v vodo v Sloveniji na leto ni veliko, so pa posledice zelo hude. SuzAN;* P. Kovač 1Ć O poškodb naj- veÂrat pride, ko se družba mladih ljudi, večinoma moških, ki imajo radi rizične aktivnosti, zabava ob vodi. AJkohol je prisoten v polovici takih nesreč. Najpogosteje se poškodujejo moSki med 15. in 24. letom pri skoku v vodo nizke oziroma neznane globine» pogosto je prisotna slaba vidljivost ali predmeti v vodi. Večinoma po škodo- "Prejšnji ponedeljek sem operira štiridesetletnega moškega, ki je skočil na glavo v vrtni bazen globine sedemdeset 11 asis. vanci pred nesrečo niso po- rPntl mpfmv znali nevarnosti takega sko ' ' ^^ ka m poškodbe, ki se lahko jp \q DOStal tC- pri tem zgodi. Ce že vedo, ' ' da se lahko poškodujejo v trap egîcen, reki ali jezeru, pa se ne zave-dajo. da se taka poškodba lahko zgodi tudi v bazenu. Devet od deset takih poškodb se zgodi v vodi, nižji 11 ^ „ od enega metra in poV je rnerîridil, opozorila prim. asist. Her- ^çd mina Damjan, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine iz poveda mag. Simon iz Kliničnega Inštituta za rehabilitacijo v oddelka za nia in zdravljenja so težje v vodo, temveč učiti previd- vodo udarimo ob oviro v v starosti trinajst» štirinajst Ljubljani. Poškodba hrbtenice in hrbtenjače je zaradi visoke stopnje mortalitete, visoke obolevnosti preživelih poškodovancev in ekonomskih posledic tako zdravstveni kot finančni problem. "Kljub modernim metodam reševa- poškodbe hrbtenjače pove- travmato ogijo zane s trajnim posledicami, nega ravnanja pn tem. Otrok in odrasel morata ve- V UKC Ljubljana. ki pomenijo hudo invalid- deti, da ima skok na glavo v nost. Najprimernejši način vodo lahko hude posledice. vodi (skalo, vejo), ali pa če skačemo nepravilno. Ciljna populacija ozáveščanja so že malčki v prvih razredih let,'' je povedala Damjanova. Ena odmevnejših preventiv- nih akcij ima simbo] zlomljene vrtnice in slogan "Ne zmanjševanja posledic take če se pred skokom v vodo ne osnovne šoie in prvih tečajih . skači v vodo, če nisi prepn- poškodbe je preventivno ozaveščanje. Namen preventivnih akdj, ki jih izvaja- prepričamo o njeni globini in skočimo v plitvo vodo, Če plavanja, njihovi srarši m učitelji. Že občutljivo popune poznamo terena pod vod- lacijo pa na nevarnost porno. ni prepovedati skakanje no gladino in pri skoku v škodbe opozorimo še enkrat Čan o njeni globini". STRAN 2 ► NASVET Dojenje, več kot hranjenje žensko mleko, ki ga otrok prejema z dojenjem, vsebuje več kot dvesto sestavin, ki so se skozi tisočletja popolnoma pritagodiie potrebam otrok. Stran 12 OKOLJE Ozon ' zaščitnik zemlje Ohranjanje ozonskega piaš' ča bi morali vključiti že v vzgojo najmlajših, saj je tako pomemben, kot je pomemben zrak, ki ga dihamo, tekočina, ki jo pijemo, \r\ hrana, ki jo jemo. Stran 13 NASVET Vadba v vodi za boljše počutje Prednost vadbe v vodi je v tem, da je primerna za vse, ne glede na starost, predhodno znanje in izkušnje, treniranost in plavalsko znanje. Stran 16 i J IO Zdravie&lepota, torek, ti. avgusta 2009 Pogovor Pomagata ohladitev in pitje Z zdravnico specialistko interne medicine Marijo Mulej iz Splošne bolnišnice jesenice smo se pogovarjali o nevarnostih, ki jih prinašajo visoke poletne temperature, in o tem, kako lahko preprečimo nevarno pregretje telesa, vročinsko izčrpanost in vročinsko kap. UrÍa Peternel nejša ulvepa pri vročinski Iz* ukrepamo dovolj hitro, lah- .......................... črpanosi sta ohladitev telesa ko privede do trajne mož- red nami je Se več in nadomeščanje tekočine, ganske okvare ali celo smrti. kot polovica podt> Prizadeta oseba naj leži z Ukrepati moramo zelo hi- niàkcga avgusta, ko bc^o verjetno glavo nekoliko niž)e in, Če je le mogoče, v hladnem pros- tro, prizadeti mora Čim prej v bolnišnico. Do takrat pa ga Še prišli dnevi, ko toru. Po požirkih ji dajemo zavijemo v mokre odeje in se bodo temperature povzpele na 30 skopinj ali veČ. Kdaj lahko govorimo o ne* varnem pregretju telesa in vročinski izčrpanosti? "Vročinska izčrpanost lahko nastane, če ob prekomernem znojenju, ki je posledica visokih zunanjih temperatur, ne nadomelčamo iz- piti hladno, nekoliko slano pahljamo, da pospešimo iz- ali Í20toriiČno raztopino." Najhujša oblika vročinskega stanja je vročinska kap. Kakšni so njeni siniptumi in kako lahko ukrepamo? gubo toplote z izhlapevanjem, Koristno je tudi hlajenje s snegom ali ledom ali potopitev v reko ali jezero." Kako se lahko zaščitimo "Kadar pri vročinski izčrpa- pred nevarnostjo vročinske nosti ne ukrepamo dovolj izčrpanosti In kapP hitro, se lahko razvije vro- "Ob visokih zunanjih tem- gubljenih soli in tekočine, činska kap. Pri vročinski peraturah moramo predznaki vročinske izčrpanosti kapi pride do pregretja mož« vsem dovolj piti, saj lahko so izrazito potenje, utrujenost, nemir, povečan srčni utrip, nizek krvni dak, hladna, bleda in vlažna koža. Če smo dlje časa v toplem prostoru, lahko omedlimo, ker se ganov in do odpovedi meha- telo izloči tudi do dvanajst li» nizmov za regulacijo telesne trov znoja na dan dnevno. V temperature. Koža je vroča, primeru telesne vadbe je po- suha, pordela, prizadeti se membno, da za hidracijo ne poti več. srčni utrip in di- hanje sta pospešena. Pojavi- poskrbimo že pred vadbo, med njo pa pijemo po maJo kri zbira v žilah nog, ki so za- jo se glavobol, zmedenost, vsakih pet do deset minut radi visokih temperatur raz- motnja zavesti in krči, tele- Nadomestiti moramo izgub- širjene. Vročinska izčrpanost je prehodno stanje, ki se ob ustreznih ukrepih pov- sna temperatura pa zraste na 40 do 41 stopinj Celzija. Vročinska kap je življenjsko Ijene minerale. S potenjem izgubimo veliko elektrolitov (predvsem kalij in natrij}, ki lovanje mišic in živčevja. Izgubo lahko nadomestimo s športnimi pijačami ali s kombinacijo hrane, ki jo solimo bolj kot sicer, in pitjem vode. Prehranjujmo se zmerno, izogibati se moramo prevelikih obrokov hrane, pikantne, vroče, težke hrane. Uživanje alkohola in kave odsvetujemo, ker delujeta diuretično oziroma povečujeta izločanje urina. Priporočljivi so manjši prigrizki in hrana, ki ni energijsko bogata. Izbirajte hrano, bogato z vodo • to sta sadje in zelenjava. Oblačila naj bodo lahka, ohlapna, svetlih barv. Pomembno je pokrivalo in sončna očala." sem popravi. Najpomemb- ogrožajoče stanje; Če ne sicer skrbijo za pravilno de- Marija Mulej, dr. med., specialistka interne medicine Ste v letošnjem poletju v jeseniški bolnišnici že Imeli kakšen primer tovrstnih le^ žav? "Kljub visokim temperaturam v zadnjih dneh je bilo bolnikov, ki bi potrebovali pomoč zaradi vročinske izčrpanosti, malo. Imeli smo primer tujega planinca, ki se je, nevajen telesnih naporov sredi dne. ob visokih temperaturah vzpenjal v hrib in zaradi izsušitve izgubii zavest. V bolnišnico so ga pripeljali s helikopterjem." Nevarni skoki vodo Na hude posiedîce nepremišljenih skokov na gla- y^sno, na kateri višini vratne ni in če se to zgodi na vi§- vo v vodo je v pogovoru opozoril asis. mag. Simon Herman, dr. med. iz Kliničnega oddelka za trav-matologijo v UKC Ljubljana. NADALIEVANTE S 1. STRANI < hrbtenice pride do poškod- jem delu prsne hrbtenice, so be; lahko so prizadeti samo zraven prizadete §e trebušne mišice in vsa pomožna dihalna muskulatura. Poleg nezmožnosti gibanja z okončinami je lahko prizadeta tudi kontrola nad izlo. prsti, lahko sta prizadeti zapestji, komolci, lahko cela zgornja okončina in seveda popolnoma obe spodnji okončini. Če je poškodova- oliko poSkodb je na leto zaradi skokov na glavo v vodo? na prsnoledvena hrbtenica, čanjem urina in blata ter pri na za prenašanje tako hudih sta prizadeti spodnji okonČi- moških erekcija.' obremenitev, ampak samo za nošenje vratu in glave, _ zato pride do zlomov ali iz- "Prejšnji ponede- pahov. In kar je It najbolj Rravíla vamega skakaiija V vodot ijek sem operiral štiridesetletnega moškega, ki je sko* čil na glavo v vrtni bazen globine sedemdeset centimetrov in je postal tetraple- gičen. Na srečo jc poškodb zaradi skokov na glavo v zadnjih letih manj, predvsem zaradi učinkovitih preventivnih akcij. Problem ostaja, saj so posledice lahko zelo hude, včasih nepopravljive. Lani smo na naš oddelek nevarno, v hrbtenjači potekajo živčne strukture, ki spadajo pod centralni živčni Preden skočim v vodo, dobro sistem podobno kot možga- n re rr) i SI i m ' ni Hrhtpniařa v hrh. HlCirilbllin. m. Hrbtenjača poteka v hrbteničnem kanalu, ki je širok od enega do dva centimetra in zgleda mehansko kot gibljiva cev, Predstavljajte si, da se ta cev sti5ue zaradi zJom^ vretenca ail odlomkov, ali pa da je prerezana in se premakne. Živčne strukture v sprejeli tri tetraplegične pa- ceveh st poškodujejo, posle- Vedno pogledam, kako globoka je voda Kadar skačem, naj bo prvi skok vedno na noge! Skakanie v neznano, temno ali kal ciente, ki so se poškodovali dica so, nevrološki izpadi. VOdo je Zelo tVeganO pri skoku na glavo, ter devet V primeru, da gre za delne pacientov, ki so sicer imeli poškodbo vratu» niso pa nevrološke izpade, je upanje na izboljšanje zdravstvene- Če se le da, plavam v družbi! imeli nevroloških izpadov." ga stanja precej realno, če pa Pri skoku na glaVO V VOdo Kako pride do poškodbe? "Ko je telo ob skoku še v gi- banju, zadene glava a]i zgornji del prsne hrbtenice ob dno ali neko drugo oviro v vodi. Zaradi tega vsa teža te- gre za popolne izpade takoj cfpariPm rf^kp nar^rpi ob nezgodi, se ponavadi to ^^^gnem roKe naprej Dvakrat premislim, preden enkrat skočim, sai se skok lahko konča ostane trajna. Kaj vse je prizadeto, je odvisno od tega, na kateri višini pride do poškodb. Ce je poškodovana iesa pritisne na zgornji del vratna hrbtenica, so prizade- hrbtenice. ki pa ni namenje- te vse okončine, a je spet od- Vir: prim, asist Hermína Damjan, dr. med. poškodbo hrbten A AsIs. mag. Simon Herman» dr. med. / FOTO; Tin* Dofi Večinoma se pojkodujejo vodo, ponavadi zaradi ne-tniadi, med njimi převládu- premišljen osti ali objestno-jejo fantje. Največ poâkodb sti. To se zgodi v trenutnem je med glavno sezono na ne- navdihu, v družbi, ko je zra- organtziranih kopališčih, na ven pogosto prisoten še al- morju. lezerih. rekah. Kako to komentirate.^ "Problem jevglavnem ta, da kohoJ. Pri skokih v vodo gre res za mlajše moške, ne pa vedno. Lani smo imeli na ljudje skačejo v preplitvo oddelku tudi dve ženski. L i 'J Zdravje&lepota, torek, n. avgusta 2009 ]i Aktualno Manj slano zdravo Slovenci za 150 odstotkov presegamo priporočen dnevni vnos soli v prehrani» kar je resen dejavnik tveganja za zdravje. Preveč zaužite soli vpliva na povišan krvni tlak, povzroča želodčnega raka in številne druge bolezni. Suzana P. Kovačíč dan/' je povedala doc. dr. starostjo sta direktno odvisna enter za preprečevanje lâoni6iih bolezni CINDI z inštituta za varovanje zdrav'a v so- Cirila Hlastan RJbič, vodja programov prehrane CINDI pri Inštitutu za varovanje zdravja. Sedemnajst odstotkov anketiranih Slovencev v raziskavi od previsokega vnosa soli, nizkega vnosa kalija in nezadostnega vnosa zelenjave in sadja, prekomernega uživa-nja alkohola, previsoke telesne teže in nezadostne te- delovanju s strokovnjaki raz» CINDI zauiije kosilo zunaj lesne dejavnosti/' je opozori» li6iih podroâj in s fir^6io doma in kar 47 odstotkov an- la sogovornica in ponazorila podporo ministrstva za zdrav- [e vodi nacionalni projekt ketiranih zaužije dopoldansko malico zunaj doma. ki s podatkom, kaj se zgoC)iriilrijn.sf Gorenjski Glas NotoiHo 5p(d|9rT>amo no: (k/201 42 41. norocnln^^ç^Kz^i oil no Goesnjskom gfoiu. BJôlweisovQ 6 v Kranju, vsok {fin od d. 00 ure. v petek lô. ure. ZÁVITKO IN ZDRAVO TELO www.perutnina.com M L Zdravje&lepotâ. torek; u, avgusta 2009 Aktualno f nasvet Najpogostejše bolnišnične okužbe Poznamo vrste okužb, kot $0 okužbe kirurške rane, sepse» okužbe katetrov, bolnišnične pljučnice, okužbe sečil in črevesne okužbe. In imamo povzročitelje teh okužb. Več v pogovoru z doc. dr. Tatjano Lejko Zupane, dr. med., iz Infekcijske klinike v Ljubljani. Suzana P. Kovačič at ere so najpogo* stejše bolnišnične okužbe? "Ene bolj nevarnih so okužbe kJ- Ijudeh z okvaro imunskega sistema. Pljučnica, ki jo povzroči legionela, pa ni izrazito najtežja oblika pljučnice. Primerov legioneloze je v slovenskih bolnišnicah razmeroma malo, je dosti več "Bolniki, ki so zboleli za novo gripo, naj rurške rane, povzročitelji so drugih primerov bolnišnič- OStafiejO QOITia ponavadi bakterije, ki so na nih pljučnic, ki so povezane delu telesa, ki je bil operiran, Najbolj se bojimo ki- Ce imate bolnika v intenziv- rurSke okužbe 2 bakterijo MRSA, aii pa z bakterijo Pseudomonas, obe sta namreč zelo odporni na antibiotike. Na srečo so resni zapleti redki. Okužba, ki jo prav tako velikokrat povzroča MRSA, je okužba žilnega katetra. Katetre je treba negovati, kljub temu določena minimalna možnost za okužbo §e vedno obstaja. Ta lahko povzroči sepso, po domaČe bi rekli zastrupitev krvi. kar pa ni več tako nedolžno. Zelo hitro lahko pride do velikega števila bolnikov s črevesno Z uporabo dihalnih aparatov. IH ZO faVM I KB pokličejo po ni terapiji, ki potrebuje dihalni aparat dlje časa, skoraj vedno pride do kakega zapleta. kot je pljučnica. Bolnišnične okužbe dobi tu d i zd ra vstveno o s eb j e. Največ je okužb dihal, najbolj pa so ogroženi zaposleni z okužbami, ki se prenašajo s stikom s krvjo. To so hepatitis B in C, H1V_ AIDS, zato je treba osebje pred tem zaščititi. Še ena okužba je nevarna za osebje, to je tuberkuloza."' telefonu. V zdravstveno ustanovo pa naj gredo v primeru, če imajo občutek dušenja, bolečine v prsih, Doc. dr. Tatíana Leiko Zupane, dr. med. 1 Foto:Tina Dont Kako sploh pride do bolnih* ničnih okužb? "Večinoma je izvor okužbe bolnik sam, to pride iz nje« go ve notranje flore, lahko pa se okužbe prenašajo med bolniki predvsem zaradi neustreznih higienskih ukrepov. Bakterija MRSA na primer se večinoma prenaša z neposrednim stikom z rokami lii pa s kontaminirano okolico, lahko jo prenesejo tudi obiskovalci, ki se ne držijo higienskih ukrepov. Omejevanje obiskov v bolnišnici pa je pred- najbolj varen za določenega bolnika. Že ena sama lončnica v sobi je lahko zelo nevarna za t>olnike, ki so imunsko kompromitirani, kot so hematološki bolmki po presaditvi kostnega mozga. V zemlji lončnice so glivice, ki pri takem bolniku lahko povzročijo okužbo. Treba je paziti na čistočo prostorov, na to. kako je nameščena ventUadja, kakšna je voda ... Veliko je aparatur, ki se vedno znova uporabljajo pri številnih bolni- Česa se najbolj bojite pri krvaV kaŠe Í Če vsem pomembno v sezo- kih; na primer endoskop za otrocih > virusno okužbo, ki se širi po "Še največ se borimo z rota bruhajO, 3 Í pa zraku, To se lahko zgodi že virusi, ki so precej zoprni, i x • zaradi enega samega bolni- ker se iih je težko znebiti. StarSi OpaZIJO, ka, ki 'ňius hitro prenese na Manjši otroci odvajajo Še v cel oddelek. Praviloma gre v tem primeru za relativno blage okužbe, razen če virusa ne dobi kronično in hudo bolan človek. ni okužb respiratornih infekcij." gastroskopijo, kolonoskopi- jo je treba temeljito očistiti. da ni nobene nevarnosti plenice, otroci marsikaj pri- da je njihov jemajo prav tako tudi star- b^h ši, ki otroke neguiejO V Času ^y^tj hospitalizacije. Nizadosten ZaSDan da ukrep razkuževanje "rok, ^ ' Katere ukrepe izvajate, da bi biJo okužb čim manj? vse slovenske bolnišnice. Na določen dan smo prešteli vse bolnike in posedali, koliko jih je na ta dan imelo bolnišnično okužbo. Odveč kot 6800 bolnikov jih je imelo takrat okužbo okrog 5 odstotkov. To je relativno malo. Sicer so številke zelo različne; za intenzivne enote, v katerih so najhuje bolni. velja, da približno tretjina bolnikov v času hospitalizacije iahko dobi eno od bolnišničnih okužb. Če upoštevamo vse dejavnike, da je torej osebje dovolj dobro izobraženo, da so poti sterilizacije ustrezne, da so kužni bolniki izolirani, da obiskovalci upošteva- uporabe med enim in dru- jo navodila, potem približ- gim bolnikom. "Za vse, kar se dogaja v bol- Transiniziologija je posebna nišničnem okolju, obstajajo veda, ki posveča posebno no tretjino vseh bolnišničnih okužb lahko preprečimo. Lahko bi lih še nekoli- standardni higienski ukre-, skrb temu, da.bomikvamo ko zmanjšali, ampak pov- pi, ki so za vse bolnike ena- dobi kri. Nenazadnje je tudi Posebna vnta so okužbe, ki ampak tudi temeljito umi- odklania se prenašajo z vodo in zra- vanje z milom. Na infekcij- 1 y- j • ... kom. Z vodo se prenaša ski kliniki imamo glede rota tekOČinO, da je opreme in kontrola nad Koliko je teh okužb na leto? • «««ih » ^ » W ÉÉ«^ ki. Pri kirurškem posegu je pomembno razkuževanje rok in kože. sterilizacija hrana, pnnesena od doma, lahko vir okužbe." predvsem razvpita legionela, virusov zelo strog režim, ki rada povzroči okužbo pri kar se tiče higiene." modrikast II tem, pa tudi to, kateri ma- "Leta 2001 smo imelipreva- terial bomo uporabili, da bo lenčno študijo, ki je zajela sem odpraviti se jih zagotovo ne da. Moram pa povedati, da smo ena redkih držav v Evropski uniji, ki nam je uspelo za polovico zmanjšati Število okužb z bakterijo MRSA." Dojenje, več kot hranjenje Lha AhČIN, MbONAKOi^na POOBlAŠČENA SVETOVAUCA ZA LAKTACI JO msvtX Matmno mleko je dragoceno naravno bogastvo, obnovljivi vir in najbolj ckoloSka hrana. kar joje v naravi. Dyenje ni le izbira življenjskega stila. Vpliva na zdravje matere, otroka, socialno tivljtnje in okolje, Česar se premalo zavedamo. Raziskave so pokazale, da tudi v onesnaženem svetu dojenje pnmišfl več korist i, kot pa tveganja zaradi prisotnosti potencialno škodljivin snovi v umetnih hranili h. Materino Sevanju problemov v zvezi z dojenjem. Večina žensk se za način hranjenja svojega otroka odloči že pred zanositvijo. Dajanje informacij o predno' stih dojenja je Se posebej pomembno za ženske, ki nimi^'o predhodnih izkušenj z dojenjem, in za ženske, ki se za način hranjenja svojega otroka še niso dokončno odločile. Od vseh dgavnikov, ki vplivajo na uspešno dojenje, je naj' pomembnejši očetov odnos do mlekojc vedno na voljo inje dojenja. Očetje, ki poznajo primerne temperature. Ne po- prednosti dojenja, so bolj na-trebuje pakiranja m embala- klonjeni dojenju kot tis^, ki o že. Ni gfi potrebno transporti- dojeryu vězelo malo. Mnogi rati, meti ga ima vedno s se- očetje podpirajo svo/o partner-boj. Je praktično zastonj, mati ko pri dojenju, ker se zavedajo, potrebuie samo nekaj dodat- daje takšen tuiiin prehranjenih kalorij. vanja boljši za teksKo in čus-Pri svetovanju nosečnicam in tveno zdravje otroka. njihovim bližnjim v zvezi z dojenjem seje potrebno osredo- Zdrava in uravnoteicna prehrana ncseinice in doječe ma- točiti na motiviranje noseČnice tere je pomembna ta^o za do- tudi shranjuje za porabo med dojenjem. Priporočila za prehrano nosečnice so sledeča: tujemo velike količine sadja, vorojenčki naj bodo skupaj 24 ki vsebuje veliko vitamina C (kivi, agrumi), kapusnice in ur, tako imenovani rooming-in, -kar omc^oča dojenje po že- uživanje zdrave, raznolike živila, ki napenjajo, Oisvetu- Iji novorojenčka. Dojenje po- hrane in posvečanje pozorno* sti železu, kalciju m vitaminu D (in dodatkom vitamina Biz, če je mati vegetarijanka), jemo uživanje prekomernih količin začimb, soli, preko-' meme količine kofeina - kave, alkohola, nikotina. spremljanje rasti telesne mase. Dojenje zagotavlja za zdravje zagotavljanje konstantnega in razvoj otroka idealno rav- vira folne kisline, zmanjšanje uživanja hojeina in prehrambenih dodatkov (sol, začimbe,...). Če so pogosti in v velikih količinah. Izogibanje kajenju in prostorom za kadilce, alkoholu, drogam in nepred-pisanim zdravilom. Tudi v času dojenja materi svetuje-mo, naj jc raznoliko mešano prehrano. V prvih dneh odsvetujemo mastno hrano (npr. cvrtje, svinjino,...), priporočamo lahko prebavljivo hrano, vendar mora doječa mati po-skrbeti za zadosten vnos kalo- za dojenje, na dvigovanje nje- jenčka kot za mati. Že pre- rij, kajti drugače se kalorije čr- ne samozavesti ter vzpostavljanje zaupnega odnosa pri re- hrana noseče ženske pripomore k rasti zarodka in se hkrati pajo iz njenih telesnih zalog. Prav tako v prvih dneh odsve- novcsje hranilnih in obrambnih snovi, ki $0 prilagojene vsakemu otroku. Vse prednosti dojenja, tako za otroka kot tudi za maler, so najbolj izražene, Če mati izključno doji. Izključno dojenje pomeni, da otrok ne prýema razen materinega mieka nobene druge dodatne hrane, vode ali tekočine. Za uspešno dojenje je pomemben čim hitrejši kožni slik med mamico in novorojenčkom po maga pri krčenju matemiu, sesanje stimulira produkcijo hormonov, prav tako je zaradi sesanja povečana tvorba mleka-laktacija. Žensko mleko, ki ga otrok pre- jsma z dojenjem, vsebuje veČ kot dvesto sestavin, ki so se skozi tisočletja popolnoma prilagodile potrebam otrok, zato predstavlja zlati standard prve p rehrane v življenju in kasneje vitalno pomemben dodatek dopolnilni prehrani otrok. Ljubezen do otroka in povezanost, ki jo ima mati z otokom, je pomembno izhodišie za varno in zdravo rast ctroka porodu, materi pomagamo do- tudi v primeru, ko mati ne jili že v prve pol ure po porodu, saj je takrat novorojenčkov sesalni rejleks najmočnejši, s prvim podoj C m novo rojenČek dobi kolostrum. Matere in no- đoji. V takem primeru ji pomemben pravilen pristop do matere, da seji ne vzbuja občutka manjvrednosti oziroma, daje slaba mati. H Zdravîe&lepota, torek, n. avgusta 2009 Koža Koža na soncu Časi, ko smo se veselili brezskrbnega celodnevn^a poležavanja na morskih plažah, so žal mimo. Kataujna Podnak velike klobuke in pokrito telo z obUćili, ki ne prepuS- Čeravno nam le še kako všeč čajo sončnih žarkov. V Slo- rjava barva kože, pa zdravniki vse t)olj svarijo vse tiste, ki so jim modne zapovedi pomembnejše od zdnvja. veniji prevladuje tretji tip: ob izpostavljenosti sonce kožo sicer opeče, vendar kasneje pridobi tipično rjavo obarvanost. 2e četrtemu dc, svežega soka je primeren vnos, v poletnih dneh pa moramo zagotoviti še dodatnega pol litra. Seveda je količina popite tekočine odvisna tudi od tega, kje in v kakšnih okoliščinah se na- Zaščita otrok Našo posebno pozornost pa moramo posvetiti tudi zaSči- Li ulfok- Vedeti je tieba, da otroci, stari nekaj mesecev, nimajo kaj delati na soncu. saj še nimajo razvite naravne zaSčite tako, kot )0 imajo odrasli. To ne velja le na plažah. Že nenamerno izpo» stavljanje sončnim žarkom je dovolj, da se pojavijo že prej omenjene težave. Torej otroško kožo zaščitimo s primernimi obJačili in namažemo s kremami, ki vsebujejo zaščitne faktorje, primerne za otroke. Ne glede hajamo. Oblačila, senčniki. ^^ ^^^ pomembno, da Merilo naj bo tip kože rtpu na soncu koža močijo čepice in klobuki bodo za- ^^ i^^gibamo soncu porjavi. opeče pa je nikoli, ščitili kožo pred zunanjimi Preden se odpravimo na Temnopolti ljudje spadajo vplivi, kakovostna sončna sonce, je modro spoznati svoj tip kože. Poznamo Šest različnih tipov kože. Ljudje z naravnimi rdečimi kodri sodijo v keltski tip, ki jih strokovnjaki še najbolj svarijo pred izpostavljenostjo soncu. Njihova koža je ob« čutljivi, saj nima dovolj primerne zaščite, ki jo drugim tipom nudi pigment. Prepoznamo jih po značilni barvi ki jf" lahko iskriti^jd;) he]ň. blond, pa tudi oranžna in rdeča. Če le pogledajo na sonce, njihova koža hitro pordeči, opekline $0 zelo po goste. Običajno imajo izpo» stavljene dele telesa posute s takrat, ko je ta najvišje na nebu. Če bomo torej od 11. že v šesto skupino. Ce zna- očda oči. pomemben pa )e ^^ k. ^releponotrina hlad- mo prepoznati, v katen tip sodimo sami in naši družinski člani, bomo lažje poskr- na tip kože bomo vedeli, ka tudi pravUen izbor krem z Velianovič soec fiziatrinia zašůtmmi faktor]! Glede Dr. L^pa Veljanovič, spec, fiziatrmia beli za pravilno zaščito» ki jo dosežemo ne le z izogibanjem sončim žaricom, kio-biiJd in oblačili, ampak tudi z izborom primernih zaščitnih krem. li veliko uslugo. gin j a v Termah&Wellnessu v Uffe Classu v Portorožu. Zdravnica nadaljuje: "Sonce deluje bakteriocidno. zdravi marsikatero težavo s kožo in birali višje od 30. Ne poza- "Čeprav so opozorila na me- je zeio pomembno pri tvorbi bite na nego kože tudi med stu. pa je dobro vedeti, da je vitamina D. Vitamin D po- teri so tisti pravi. Strokovnjaki priporočajo, naj ne izberemo kreme, ki bi imele , nižji zaščitni faktor kot 15, Škodljivo tudi izogibanje brez potrebe pa je, da bi iz- soncu Zkrb za zdravo kožo čne že z zdravo prehrano. Ne le jedi, bogate 2 vitamini in minerali, ampak tudi pitje tekočine je pomembno. Okoli dva litra sveže vode. 20 minut. Za to vrsto sončenja pa obisk plaže ni potreben, dovoli je že sprehod v poletnih oblačilih, da je koža bol) odkrita. Tako izpostavljanje ni vprašljivo, saj je laatkotrajno. Če postopoma, kopanjem in po sončenju, kljub vsem znanim dej- maga pri absorbdji kaldja iz z zmernim sončenjem za-ko jo ohladimo in nahrani- stvom o Škodljivosti preko- prebavnega trakta in s tem čnemo že maja in zaključimo ob koncu septembra, ne pride do opeklin, ki so dejansko nevarnost v nastanku Skrb za zdravo kožo se za- mo z različnimi losijoni in mernega sončenja popolno pri preprečevanju oz. zmanj- bogatimi kremami- Ob tem pogosto pozabljamo, da je zaščita ustnic, dlani, las, nohtov in podplatov prav tako pomembna kot nega pegami. Njim priporočajo nesladkanega čaja, limona- drugih delov kože. izogibanje sončenju, tako v otroStvu kot mladosd in kasneje, prav tako lahko škodljivo!" poudari dr. Lepa Velja-novič, spec, fiziatrinja, aku-punkturologinja in balneolo- ševanju razvoja rahitisa mladosti in osteoporoze v zrelejših letih. Prav pri oste- kožnega malignoma. Vseka- oporozi celo priporočamo iz- kor pa sta izredno pomemb- postavljanje soncu med lo. na zmernost in čas izpostav- in 16. uro, vendar le od 15 do Ijanja." Najekskluzivnejša plaža na Jadranu^ - TERME & WELLNESS LIFECLASS Najpopolnejša termalna, zdravstvena in wellness ponudba v Evropi £ C Sk «a I £ t Posebna ponudba za otroke 1. OTROK = brezplačno 2. OTROK s 30 % popust do dopolnjenega 14. leta starosti v sobi z dvema odraslima HOTEL NEPTUN **** HOTEL RIVIERA **** Sxpolpeniion • d 0 22* avgusta 2009 iéod 189 € naosebo zeod 249 € na osebo 4xpoip«nxion • 22« avgust-12* september 2009 26 od 220 € na osebo že od 284 € lifeClass HOTELS & s PA na os«bo Grand Hotel Portorož ***** Hoteli Slovenija, Riviera, Apollo, Mirna, Neptun **** tei.OS 692 90 01 * www.Iifeclass,net % V- Zdravje&iepota, torek, ii. avgusta 2009 15 Hutšatmo zdravo Dva meseca in pol je minilo, odkar so naše kandidatke prvič spoznale Velika zahvala sistem oblikovanja telesa Hypoxi. Danes so nad njim navdušene, saj so sponzorjem akcije uresničile svoje cilje ir> dosegle vse, tudi tisto, kar so čisto potiho upale na začetku akcije. Pa še vedno imajo dobrega pol meseca terapij pred v imenu uredništva in deklet pa bi se še posebno radi zahvalili vsem sponzorjem seboj! VSI, ki jih spremljamo, smo enakih misli: "Dekletom je uspelo akcije, s svojimi izdelki in presenetiti; dosledno so se držale navodil, pridno obiskovale studio storitvami ste spodbujali k boljšim rezultatom, se posebr^o lastnica Hypoxi in z veliko dobre volje bile zgled vsem, ki so bílí z njimi v stiku. Ana, Tatjana in Mojca - iz srca vam čestitamo! __studia iz Šenčurju Sandra Pretnar, ki je dekletom ti in njihovo dobro počutje Hypoxi terapije, volie in žeije omogočila to pozitivno so pnpeijati do sproščenega samih nagrajenk ter dela izkušnjo. Zadnjo besedo vzdušja In prijateljskih od- nas, terapevtk. Če še pov- pa bomo vendarle rekli na nosov. Resno so se podale zamem; naitežje je za na- srečar^u v Hiši zdravja, kjer "Spominjam se, ko so prvič na 'trnjevo pot" izgubljanja mi, cilj pa bo dosežen, če se borno tudi osebno spoz- obiskale studio. Vse so bile centimetrov in kilogramov, bodo naše nagrajenke sle- nali in za dokončne rezultate zelo zadržane In videlo se To jim je tudi uspelo, saj so dlle spremenjenemu načinu akcije povprašali dekieta je, da našim besedam prav vse tri dosegle zavidljive življenja tudi po končana kar osebno. Do takrat pa Terapevtka Ana Pe teme i j iz Hypoxi studia o svojih vtisih zelo ne verjamejo. A rezulta- rezultate. Ti pa so odraz terapiji." vsem prijazno: nasvidenje! Gorenjski Glas i -'1 I i Luiiza Rožnik s.p **•»<» .1 ti Kozmetični salon Romina HYPOXI design your body meoex Ana Soldat izgubila 45,8 cm obsega in 2,8 kg Tatjana Justin izgubila 57,8 cm obsega in 8,2 kg Mojca Primožič izgubila 50,7 cm obsega in 4,6 kg 2. 6. 2009 4. 8. 2009 razlika 2. 6. 2009 5. 6.2009 razlika 1 . 6.2009 5. 8.2009 razlika tôid 68,7 kq 65.9 kq - 2.8 kfl teža 96.4 kg 88.2 kg - 8.2 kq teža 70.40 kg 65,8 kc| • 4.6 K« pas 75.0 cm 7Û.6cm - 4,4 cm pas 95,6 cm 83.9 cm - 11.7 cm pas 86.0 cm 75.8 cm - 10.2 cm trebuh 86. 6 cm 78,9 cm - 7.7 cm trebuh 102.1 cm 95.3 cm - 6.8 cm trebuh 90.5 cm 85.4 cm • 5.1 cm boki 95.0 cm 89,2 cm - 5.8 cm boki 106.8 cm 101.1 cm - 5,7 cm bokf 94.5 cm 86.7 cm - 7.8 cm zadnjica 97.0 cm 92,1 cm • 4.9 cm zadnjica 109,2 cm 100.7 cm - 8.5 cm zadnjica 9C,0 cm 92.4 cm • 3.6 cm jáhalne hlače 96,5 cm 87.3 cm - 7.2 cm jahalne hlače 106,2 cm -10.1 cm jahalne hlače 93.5 cm 86.0 cm ' 7.5 cm stegno sproščeno 59.0 cm 52.5 cm - 6.5 cm stegno sproščeno 66,4 cm 62.0 cm - 4.4 cm stegno sproščeno 55.9 cm 50.8 cm -5.1 cm stegno napeto 60.0 cm 53.4 cm • 6.6 cm stegno napeto 67.4 cm 61.4 cm • 6.0 cm stegno napetó 57.0 cm 51,6 cm - 5.4 cm kuleno 42.3 cm 39.6 cm • 2.7 cm ko le no 50.6 cm 46.0 cm • 4.6 cm koleno 38.9 cm 37.5 cni • 1.4 cm "Zame je vse skupaj pravi čudež. Se ne poskusiš« ne moreš verjeti. Zelo sem zadovoljna, ne toliko nad zmanj* Šanimi kilogrami, ki jih že na začetku ni bilo preveč, kot nad izgubljenimi centimetri. Ves čas akcije sem tudi doma pridno tetovadila ter hodila na polurne sprehode. Moram priznati, da sem se odpovedala hrani po šesti uri zveCet, na stranskem tiru pa so tudi sladkarl|e, čeprav pa si le vedno privoščim temno čokolado in pecivo z manj sladkorja In maščobami. Ugotovila sem. da je treba jesti vsaj pet obrokov na dan. vendar ne preveč, prav tako pa ne premalo. Hypoxi mi je dal zagori za pozitivno spre- membo, postala sem veliko bolj samozavestna In lahko rečem, da sem si bolj všeč. Zato se veliko raje pogledam v ogledalo, kot sem se preji" "Spominjam se navodila ki smo ga dobile že na prvem sestanku - od danes naprej boste jedle pet obrokov na dan. Skoraj me je kap. èe nikoli rišem toliko jedla, pa sem si mislila. ali ste se mogoče zmotili? No. ta številka je popolnoma točna, le trikrat na teden je potrebno obiskati še hypoxi studio. kjer kurimo maščobe. Res deluje, vam pove^. Že po prvih merjenjih so se poznali rezultati. Nisem megla verjeti svojim očem. Drugi mesec sem že popolnoma utečena in spremenila sem svoj življenjski slog. Imam pet obrokov na dan in hrano žvečim lepo počasi. Ne kombiniram več mesa In krompirja skupaj. Začela sem tudi teči, včasih jo mahnem na sprehod. Ko se pojavi kri^a se tudi pregrešim, vendar ne pretiravam. No, najbolj sem vesela izjave: A^veš, da te skorajda nisem spoznalal No. to pa je pra^ balzam 2a dušo. " 'Tisti znameniti stavek - jutri pa res začnem. Je končno izginil tz mojega besednega zaklada. Resnično mi je uspelo in to brez odrekanja, saj sem velika gurmanka. Sedaj mi je Jasno. da sem bila vedno preslabo motiviran a in vsaka moja shujše-valna se je začela ''za kazen". Čudežnega recepta, k bi nam čez noč pomagal do vitkosti, še niso odkrili. Poleg tega, da sem odložila kar nekaj kilogramov in ogromno centimetrov. znam ocenrti. kaj mi je prinesel Hypoxi; dobro počutje, zadovoljstvo in prijetno druženje. Navadila sem se. da lahko jem skorajda vse, vendar po malem, ne tako kot prej. Malomarna sem edinole pri rekreaciji, saj miganje ni moja vrlina. Pa vendar v studiu, ko ga "sračkamo" s tačmo Ano in Leo. pridno treniram na steperju In pol ure hitro mine. No, malo sem se vendarle tudi poboljšala. Sila sem na izletu na Bleoosu. i twhujžanju pred hujša njem Ana Soldat I Foto:Tíha Ookl Tatjana Justin / FOTO. Tina Oon Mojcd Primožič /Foto TiN^oo^i. i6 Zdravje&lepota, torek. ii. avgusta 2009 Gorenjci in zdravje "Sport in gibanje v naravi sta protiutež vsakodnevnemu stresu in hitremu tempu življenja. Ukvarjam se s številnimi športi, kot so tenis, veslanje, kolesarjenje, hoja v hribe, tek na smuieh. alpsko in tiu'no smučanje. Za dušo se rad vozim z motorjem. v kar je tudi treba vložiti nekaj napora. Kar se le da. pazim na zdravo prehrano, poleti jem već zelenjavo, sadju, morskih sadežev." Simon Velički^ direktor Policijske uprave Kranj vSs % Silikonska ročna proteza Če udari strela Več okužb s HIV nštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo (IRSR) je s pomembnim tehnološkim prispevkom na področju izdelave ročnih protez znova dokazaJ, da sodi v sam svetovni vrh rehabilitacijske medicine in protetike. Inovacijo na tem področju tako predstavlja tehnoloSki postopek za izdelavo estetske proteze po delni amputaciji roke iz silikona, ki jo izdelujejo s pomočjo računalniške tehnologije. Ta sodoben tehnološki postopek so strokovnjaki iz IRSR razvili v sodelovanju z inženirji iz Razvojnega centra za orodjarstvo TECOS, Centra za hitro izdelavo prototipov in orodij - RTC2 in podjetja IB-PROCADD. "Povod za nov pristop k izdelavi ročnih protez so bile predvsem želje pacientov, ki si po amputaciji dela roke ali prirojeni manj razviti roki želijo kvalitetne proteze, ki po videzu povsem ustreza obliki zdrave roke," je povedal Tomaž Maver, dipl. inženir ortetike in protetike na IRSR in ob tem dodal, da so dve takSni ročni protezi že plasirali za uporabo v tujino, upucabdiea miv pa je tudi že Slovenka. Prve rezultate razvojnega postopka 50 uspešno predstavili na svetovnem kongresu za protetiko in ortotiko, kjer je predstavitev vzbudila precej zanimanja v strokovni javnosti. S. K. Sloveniji vsako leto do Štiri osebe poiščejo zdravniško pomoč zaradi posledic udara strele. Pri poškodovanih najpogosteje poročajo o zastoju srca in prenehanju dihanja, vendar ob ustrezni prvi pomoči večina poškodovancev preživi. Smrtnost je 15- do 20-odstotna. Poleg tega poškodovanci pogosto utrpijo opekline, okvare živčnega sistema, zlome kosti, izgubo sluha, vida, zmedenost, nezavest, izgubo spomina, Čeprav poškodovanec nima vidnih poškodb, je treba poiskati zdravniško pomoč! Na Inštitutu za varovanje zdravja so dali nekaj priporočil, kako ukrepati, Če udari strela. Poškodovanec nima električnega naboja in se ga iahko dotaknerr.o. Pokličimo službo nujne medicinske pomoči! Najbolje je, da poškodovanca prenesemo v varno zavetje, če pa sumimo na poškodbo hrbtenice, ga ne prcmikaj- mo. Fri nezavestnem preverimo dihanje in srčni utrip: kadár nezavesten Človek diha in ima srčni utrip, ga položimo v bočni položaj za nezavestnega; kadar nezavesten dovek ne diha, sprostimo dihalno pot; če to ne pomaga in Če Še vedno ne diha. talcoi začnemo z zunanjo masažo srca in z umetnim dihanjem. Če je poškodovanec le opečen, lahko v času do prihoda reševalcev oskrbimo opekline, S. K. Sloveniji je s HIV okužena manj kot ena oseba na tisoč prebivalcev, vendar število okuženih narašča. V obdobju zadnjih desetih let (1999-2008) je bilo prepoznanih 258 primerov okužbe s HIV, medtem ko je umrlo 28 bolnikov z aidsom. V letu 2008 je bilo prepoznanih 48 novih primemv diagnoz okužbe s HIV, kar je u več kot v letu 2007 in 35 več kot pred desetimi leti. Povečano letno število diagnoz po letu 2003, kot so sporočili iz Inštituta za varovanje zdravja, je predvsem posledica porasta primerov med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, ki eo najbolj prizadeta skupina. Testiranje na okužbo s HIV v okviru zdravstvenega varstva je najbolj smiselno pri bolnikih z znaki Ln bolezenskimi težavami, ki kažejo na okužbo s HIV; otrocih, rojenih okuženim materam; pacientih ambulant za spolno prenesene okužbe; osebah z okužba- mi, ki kažejo na tvegano spclrio vedenje; uživalcih prepovedanih drog po injekcijah in bolnikih z okužbami, ki so povezane z injici-ran jem prepovedanih drog. Testiranje je smiselno tjdi za vse, ki menijo, da so se izpostavili okužbi. S. K. \ y U v o C 11 o ^ o I OA JAGRIČi dipl fiziottrapevtka nosuet s 0 K Û Vadba vodi za boljše počutje Voda zaradi svojih značilnosti javi z vadbo na kopnem. To obremcnjcro. Plast zraka nad predstavlja idealno okolje za predstavlja pomembno pred- vodno gladino jc zasičena z Igro, zabavo, druženje m sprostitev. Predvsem v tujini je po stala vadba v vodi zelo priljubljena med široko populacijo. V Sloveniji bolj množično privablja udamenjeno najmlajšim. "Steno smo postavili ob letošnjem Kamfestu, z njo pa žeíimo mladim predstaviti športno plezanje, razbliniti strahove in tabuje, po/ezare $ tem, în jih povabiti v našo aipinistično ali športno-plezalno šolo, ki jo bomo nadaljevali jeseni na steni v Domu kulture Kamnik," je povedal p'edsednik AO Kamnik Marko Petek. Alpinisti so dobrih pet metrov visoko steno, na kateri hkrati lahko plezajo trije, postavljali tri dni, mladi pa bodo pod budnimočesom plezalne veščine na njej lahko preizkušali vsak dan v času festivala med 17. in 20. uro. J. P. Kran) Joga v parku Na zelenici pri pokritem olimpijskem bazenu v Kranju že vse poletje poteka brezplačna vadba Joge na prostem. Organizira jo društvo ]oga v vsakdanjem življenju, z akcijo pa želijo popestriti tako dogajanje v parkih kot približati vadbo joge vsem, ki se želijo sprostiti v naravnem okolju. Vadba joge poteka vsak četrtek med 18. In 19. uro, organizirana pa bo še do 10. septembra. V. S. Ovčarski bal na Jezerskem Čeprav ovce običajno pridejo s planin septembra ali še celo kasneje, na Jezerskem že po tradiciji prirejajo na drugo avgustovsko nedeljo ovčarski ba Cveto Zaplotnik Zgornje jezersko • V nedeljo je bil na sporedu že enainpet- desetič, tudi tokrat ga je pripravi] Milan Milošič, lastnik go- btiáčd ob Plaiišarskem jezeru, s pomočjo đanov turistične^ in gasilskega druStva, društva rejcev ovc jezersko solčavske pasme, gorske rts$evalne službe in drugih prizadevnih domačinov. Dan se ni začel naj« bolj obetavno, že zjutraj je malce rosiio iz oblakov, a ker po starem jezenkem izročilu "ples starih žensk in dež ob sedmih" ne trajata dolgo, je jutro prešlo v lep dan, v katerem se je pri PlanSai^em jezeru in v njegovi okolid TvrsHIo več tisoč obiskovalcev. Vrhunec et-nc^raÊko turistične prireditve je bil dogon ovc s planine in Pastirja )arez Smrtnik in Ignacij Muri z ovcami v ogradi predstavitev nekdanjega življenja in dela na planini, striženja ovc, krGčenja vohe in dn^ih del, povezanih z ovcami in volno. V kulinarični ponudbi so bili poleg drugega tudi pečena jagnjetina, ovčje pečenice na iaru, masovnek in ajdovi ^and s kislim mlekom» kegljalo se je za jezersko solčavsko ovco, med stojnicami z lazlič- nim blagom je bila značilno ovčarska tudi stojnica podjetja Soven iz Selnice ob E)ravi, kjer so prikazovali poktenje (fí]ca- nje) volne ter ponujali različne volnene izdelke in kot novost izobdjo iz naravne ovčje volne. Prireditpiji so poskrbeli tudi za kulturni in zabavni pn> Milan M ilošič, glavni Znani alpinist Davo KarniČar (ob njem sin Izidor in Hlen gram. organizator ovčarskega bala Osolnik) je za ovčarski bal posebej izdelal pastirske palice. Kriške p rigode ODLOMEK IZ PRIGODE TRŽIČAN I ez Kavar Kniit pti^t OkJlUlihilCAA TriiSca železniška proga je komaj uspe pňlesti na knïko tiča seje nato na koksu, kos- Trž^i vlak pa je tudi sicer Gořnik in nazaj. Prvega v trn- bila p železniških kro^h znana po enem najbolj strmih klancev, ki se je začer^al z mostům ÍC2 TržiŠko Bistrico na polje. Vsaj nekajkrat na leto so vlaku skrivoma namazuli trač- neje pa že z mopedom, pripe- še zaznamoval Križe in knflco secu je imel plačilni dcn. Tiste- ijal miličnik v Križe "razisko- ot ročad zgodnji H šestdesetih let. ga dne smo se z Golnika nazaj nice z miiom. Ce je bih Še vre- vat primer Navadno se je to Iz Križev je dnevno z vlakom vedno ustavil i v Seničrem v go- me bolj vlažno, so "rtažajfane" začelo kar z oíjisfeom pri rav- potovala v Kranj tudt pošta, stííni Pr' Bajd. Herman si je Mlaki in končal na severnem tračnice postale skoraj nepre- natelju kriške šole, mojem oče- tudi tista z Golnika, pa tudi naročil dva ded rdeče^, za začetku kriškega polja pred ma^jiva ovira za navadno Miličnik je očetu navadna kruh. spečen v kr^i pekariji, v vsakogar od nas otroŠIsih sopo- Balýo va^o ( Retnje). Klanecje preobteženo lokomotive tržiča- zelo kratko in jedrnato poročal, bi ižnje Duplje. Z Gcln ika je tn ikov pa kozarec mali novca. imel kar iS-odstotni naklon, na. Strojevodja je stresel pod je- kaj se je zgodilo: "Spet so ga vsak dan prevažal pošto v Kri- To takrat ni bilo kar tako! Pri- kar je bilo za male parne loko- klena kolesa vse zaloge drobne- nažajfal... " Oče, kije veljal za že kriški avtoprevoznik jože bližno enako težko kot tržičan mot ive, k i so vlekle tržiča na, ga peska iz posebnih reze rvoa r* precej strogega ravnatelja, je Zupan, po domaČe Tos, oziro- klanec iz Tržiča na krJko po^e velikokrat velik problem. Kla- jev lokomotive, pa dostikrat še potencialne "storilce" seveda ma pri njem zaposleni meha- je tudi Tosova koreta težko nec je menda veljal za najbolj ni šlo. strmega rta vseh tedanjih nor- malnotimihjugffslovanskih že- Tel^onija v začetku Šestdesetih let v Tržiču in Križah še ni zelo lahko predvidel in iz kakš- nik in ^Jèr Herman Cuznar s zmagovala Tosov kianec iz ne deseterice možnih sije hitro starim sivim Jbrdom, ki smoga Snakovega proti. SeniČnem. A našel vsaj eden, kije bil pravi, otroci poimenovali kar koreta. se klanca ni dalo "r\ažajfati"... lezn iřfc ih progah. NiČkol iko- bHa posebq razvita. Telefon so in je kmalu nato razkril vse so- Tosov ford je i mel plat neno krat je mord vlak po zakt prav imeli v Križah na pošH, v vo- delujoče. Kakih hudih posledic zložljivo streho inje IjíI poleti na konec industrijskega tira v jašnici, na železniški postaji in storilci niso imeli. Kazen je navadno kabriolet. Gospod lavami BPT, pa strojevodji do- nekateri zelo redki posamezni- bila že razgovor z miličnikom Herman je bii zelo dober in pri- Knjigo lahko kupite tudi na stikrat še ni uspelo prilesti iz tT' ki. Šola je telefon dobila šele in strogo ravnateljevo naročilo: jazen možakar, kije imel otro- Gorenjskem glasu, BleKveiso- žiške luknje na ravnine kriške' sredi šestdesđih let. Koje mula- "Atanajjuinpridevšdo!" Ne- ke rad. Vsck dan pozno popol- va cesta 4 v Kranju, vsak ea polja v prvem poizkusu. nja železniško progo "nažajfa- kaj mesecev je bilo potem z dne smo ga čakali pred kriSco dan od 8. do î9. ure, v petek Muke malih lokomotiv trži- ia", so to s hiSce železniške po- "žajfanjem" mir, a se je zade- pošto. Odvisno od količir^e poš- do i6. ure, tel.: 04/201 42 41 iana seveda niso ušle nagaj\' staje po železniškem iáefonu va z nekaterimi istimi, pa ved- te nas je vsak dan po nekaj tudi ali narocnine(g>g-gias.si. Red- wsí i malarije. Še posebej pri- najp rej sporočil i na postojo v no Še s kakšnim novim storil- naložil na zadnje «ťieží in na stavŠke. Mulci so hitro "po- Tržič, od tam pa na postajo cem ponovila. In postopek naše neizmerno veselje smo se s na cena knjige je 14,90 evra, naročnikom priznamo 20- gruntali", da vlaku dcďikrat Ljudske milice v Tržiču. Iz Tr- iskanja storilcev seveda tudi... koreto in Hermanom peljali na odstotni popust. à » » t 4 h GORENISKI GIAS tor^k, u. avgusta 2000 NASVET, ZANIMIVOSTI infe@Ê-gÎas.sî 21 Računalnik in jaz (154) Mini prenosni računalniki Robert guřnn ma, ki je tanek, ki je priprav- li pa boste ob podatku, da je Ijen za deb na internetu, ki delo z njim zeio dolgotrajno, nam ne predstavlja breme- saj je trajanje baterije brez na, ampak je naš sopotnik na polnjenja tudi do 10 ui. Ne- poti. Edina pomanjkljivost je precenljivo. ta, da večina nima CD ali Do Interneta lahko dosto- DVD pogona in je potrebno pate preko kabla ali pa izkori- vse podatke prenašati preko stite možnost hitrega brez- USB ključa, a tega ima danes žičnega intemeta. V osnovi že praktičr.o vsak računalni- je ta računalnik namenjen ško pismen prebivalec tega prav temu. Hitremu delu, planeta. delo 2 intemetom, elektron- Rekli boste, ja, kako pa naj $ko poŠto, Skypom, pač ko- namestim gor operacijski si« municiranju in delu na poti, stem in kako še vse druge ko vam vsak gram prtjjage programe, ki jih želim. Poleg manj pride še kako prav. Za USB kljuia imate seveda lažjo predstavo. Velikost tega Stadonaini računalniki so tudi druge možnosti. Ti ra- računalnika je manjša od 11- namenjeni domačemu ali čunalniki so narejeni tako, sta formata Barve ohišja službenemu delu, saj so veli- da se jim da 7 eno ali dvema računalnika so zelo pestre. ki, težki in poleg njih potre- potezama odstraniti trdi Od črne, modre in b^ie, pa bujemo še vsaj monitor, mi- disk. Tega nato le vstavimo v vse do rdeče^ vijoličaste in ze» ško in tipkovnico. Mnogo drug računalnik ali ga nanj lene. Skoraj, kot bi kupovali bolj, ziast: za tiste, ki se služ- priključimo tn že lahko dela- modne dodatke. Pri tem pa beno veliko gibljejo naokrog, mo na disku vse. Ko končate, je ohišje zelo trpežno in od-so priročni prenosni računal- le še prestavite trdi disk na- pomo na manjše udarce. No, niki, ki $0 precej lažji, v sebi zaj v vaš mini računalnik. že združujejo vse, kar potre- Dober podatek je tudi ta. seveda v mejah normalnega. In koliko vas bo taka igrač* bujemo za delo, pri tem pa da ti mini prenosni računal- ka stala? Cene se giblj^o od jih lahko spravimo v vsako niki po karakteristikah ničkaj 300, pa tudi nad 1.000 ev- malce veijo torbo. Hit zad- ne zaostajajo za velikimi, rov, a za normalno delo jc in- njega časa pa so mini pre- pravimi prenosniki, Osnovni vestidja v rangu okrog 400 nosni računalniki, ki jih po- modeli imajo iGB hitrega evrov več kot dovolj, da boste znamo tudi pod imenom spomina, 160 GB trdega di- lahko na mini prenosnem "NetBook". ska, Intelov Atom procesor, računalniku počeli praktično , NetBook računalniki so iz- grafično in zvočno kartico, vse. Tisti dražji imajo, še redno majhni. Zaslon meri solidnih zmogljivosti, večina DVD pogon in zaslon občut- malce vei ali manj kot 10 in- pa ima vgrajeno še spletno Ijiv na dotik, ki se ga da vrte- čev, kar pa je tudi edini pro- kamero. Nanj lahko priklju- ť v poljubni smeri. Pa to res blem, predvsem za nas, ki čite večji zunanji monitor, ix>lrebujete? malce sJabše vidimo. A ob lahko dodate miško, pa Če- Moja izkušnja je taka, da je tem imajo celo kopico pred- prav imate na voljo sledilno NelBook odličen spieinljeva- nosti, še zlasti, če želimo no- ploščico, seveda pa je preko lec in sopotnik. Ima vse, kar siti s seboj računalnik, ki zav- USB vrat možno dodati imajo tudi veliki. Tako lahko zame izredno malo prostora, praktično kakršnokoli zuna- svoje delo ves čas nosile s setí tehta okrog enega kilc^a« njo strojno opremo. Osupni« boj in ste stalno "On-line'". osvežitev na Stol V vročih poletnih dneh je v hribih veliko planincev, Stol, ki je z 2.236 metri najvišji vrh Karavank, pa ni pri tem nobena izjema. Ama Hartmaiíí Stol - V letošnji sezoni se je na Stol zaradi slabega junijskega vremena povzpelo nekoliko manj planincev kot običajno. Do konca minulega tedna jifa je biio 1.300, kar je 300 manj kot v enakem obdobju lani, je povedal Leon Paláč a Mošenj, že šesto leto oskrbnik Prešernove koče na Stolu. V povprečni sezoni sicer naštejejo okoli tri tisoč obiskovalcev. Največ pohodnikov se proti vrhu poda po strmější, Zirovniški poti, nekateri pa tudi po poti čez ZabreŠko planino, ki jo poznana tudi kot konjska pot» saj so po njej še pred Leon Palčič, oskrbnik Prešernove koče na Stolu dvanajstimi leti na vrh s konji tovorili hrano in druge čutijo tudi vpliv recesije? gusta še kaj nadoknadili. Ne- stvari. "Predvsem slovenski planin- nazadnje je koča odprta še Med pohodniki je tudi pre- d, ki so na Stolu prvič, ima- do 20. septembra, obratovati cei tujcev. "Največ je Avstrij» jo vso hrano s seboj. Pri kas- pa smo začeii 6. junija." cev, ki pridejo po avstrijski nejših vzponih je nato pona- V vročih poletnih dneh plezalni poti, vračajo pa se vadi ne prinašajo več s seboj, številni pohodniki v hribiJi običajno po melišču proti saj vedo, da je tu dobra hra- iščejo osvežitev, čeprav se je Zeleuid in poleni na Celov- na. Pivo jc drago, pri nas sta- za pot do vrha treba po!- ško kočo," je razložil Palčič, ne 3,5 evra, a v Portorožu bi teno preznojiti. Na Stolu so Kot opaža, je večina planin« zanj dali štiri evre, s to razli- najvišjo letošnjo temperatu- cev primemo opremljena: ko, da ga tja pripeljejo s to- ro izmerili v začetku avgus- "Le turisti, ki letujejo na Ble- vomjakom. k nam pa s Seli-, ta, ko še je živo srebro poÍ7- du, na primer Angleži in Ni- kopterjem, pri čeEQer.y sak'', ,pelo do šestnajst stopinj zozemci, včasih pridejo na na vrh pripeljan kilogram Celzija, kar je še enkrat vrh Stola v neidh čudnih 'su- stane evro." je razložil Pal- manj kot v dolini. "Najvišja pergah*. Zanimivo je, da v dč. Pri številu nočitev recesi- lanska temperatura je bila koči popijejo kakav, Nekaj je ne opazijo. "Na voljo ima- trinajst stopinj Celzija, ju- časa smo jih čudno gledaB, mo 45 Itóišč, doslej pa smo potem pa smo jim ga začeJi zabeležili okoli 130 nodtev, tranje temperature pa, v vseh letih, odkar sva z ženo pripravljati." medtem ko smo jih lani na- tukaj, še nikdar niso presegle Pa v Prešemovi kod, s ka- šteli 400. A je bilo v letošnji šest Stopinj Celzija, Stol ima teto upravija Planinsko dru- sezoni precej slabega vreme- posebno lego, je na prepi-št\'0 Javomik-Koroška Bela, na. zato upam, da bomo av- hu," je še pojasnil Paldč. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž> DEUVEC BREZ POKUCA rOkđo27.06,a009;NATON.d.oa.C.24. I junua25. uueuana - ć«nuče rok Oo 06,09.2009; CM3Re<. O.o.o.. PO- ! dreca 5. mavčiče rok Oo 12.08.2008; EOVAfiO ČEfiPtiJAK i «.p.. OrêSnjew:! 2u. gornja rad- ; GOKA 0$M0VN0<0l. SKA I70M&7RA ; POMOĆNIK DIETNEGA KUHIARJA lil, roK \ 00 16.Û8.3Û09: OOM STAfî&tôlH OBCA- ; NOV PflEOOVOR. P0T0Ć6 2. PRED- ' DVOR ŽELEZOKPIVEC: cok do 0t.l0.2009; j DRAGAN ILEV S.P, STHAŽARJEVA UL. i 13, UUBUANA MESAR . IZKOSCEVALEC. rok dO : 19.08.2009; SJMON KODEJC S.P., STA- ; rac. 47, ultomer POMOŽNI ŽIVILSKI DELAVEC; rok do : 19.08 2009; SIMON KOOEjC S.P.. STA- j RA C, 47. U JTOMER 2IV1ŒC 111; okdo 1708.2009: ŽTTO. d d.. : ŠMARTINSKA C. 154. UUBUANA VOZNIK CCSTNIH MOTORNIH VOZIL rok 00 12 ce.2009; SANOl, ú.oo , MOh ; «rana, DOVJE 12 M, MOJSTRANA rok do 17,08.2009: SODEXO, O.o.o.. ŽE- l£ZNAC. 16. UUBLiANA KUHARSKI POMOĆNIK, n^k Go 17. 09. 2009; 50dex0, o.o.o.. ^jucna a 16, • UU3LJANA SLAŠČIČAR; oik dO 06.C9.2009; RE-; STAVRW:UAARaORETVM,doo..VOLČ- ] JI POTOK 43 G. RADOMUE VAKILtC rok do 06.39.2009; IVAN GOREtiJAK ; S.O.. GR/CIŠĆA M3 A, aRk do 06.09.2009; RESTAVRACUA ARBORETUM, O.e.o., VOLČJI PCTOK 43 G, radomue rok do 1708.2009; SODEXO, d.O.c., ŽELEZNA C 16, UUBUANA NATAKAR: rok do 24.00.2009; ZHANG, O.O.O.. GCtflEfUA VAS - RETEČE 12. ÔK. LUKA eOLNIČAR-NEGOVALEC, rok do 12.08.2009: DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDO\'OR, POnOČE 2. PREGOVOR SAeONJA POKUCNA IZOSRAZSA KUHAR, rokdc 29.09,2009; HOTEL L£0- WfíDO, d.o.o, KONJlâKAC. 6, OPLOT-NICA VOZNIK TOVORNIH VOZIL; rok Oo 22.08.2009: MrTA, O.o.o.. SLAWNIKAfî- SKA C. 18. DC'MŽALE STROJNIK TGM: rok do 22.08.2009; MITA, d.o.o., SLAWNIKAftSKA C. 18. DOMŽALE ku uć avni čar-vaplilcc; r^ d« 22.08.2009; MITA. O.o.o.. SlAMNIKAR- SKA 0. 18, OOMŽALE AVTOMEHANK, VZDRŽEVAlfCTGM; fOk dO 22.08 2009r M TA. d.o.o, 5LAMN kanstcft c. 18, domžale A'/TOELEKTRIKAR; fOk do 22.03.2009; i MITA, d.o.o.. SLAMNIKARSKA C. 18, i DOMŽAL£ PRODAJALEC;; rok do 15.08.2009; PS ' WERCATOR. d.O., POr K SEJMIŠČU 32. ! 1231 UUBJANA • ČRNUČE. KADROV- i s<;asluž&a VARNOSTNIK: ffk do 24,08 2009; VAR- : NOST MARIBOR, d .0., K^WJEVIČA MAR- ' K^ UL 5. MARIBOR PDSLOVNk SÉKRCTAR; rok do ; 13.08,2009;VEWINVEST.0,o.o..ANKA- j RWSKAC. 7 8, KOPER P^EMO^NJSKO SVETOVANJE; rok do : 26.09.2009: GREGOR SODJA S.P., BO- . HNJSKACESNJIGA81. SF^ONJAVASV ; BOHINJU ELEKTROTEHNIK: rok do 28.0s.2009; I KREATA CENTER d.o.o.. GORENJA C. : 39. NAKLO ELEKTT^OTIKNIK ELEKTRONIH: rok do , 16.08.2009; EřCRGA SISTEM' d.o.o., i CELOVŠKA C, 228, UUBUANA GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK; rok ! do 19.08.2009: HfT IfifíV, d d.. BOROV- ; âka c. 98. khanjska gc^ TEHNIK STREŽBE; roK do 12.08.2009; : pqEDENCE. d.o,o .. DVORSKA VAS 37 A. SEGUhiJE EKmOUSKI TEHNIK rWOo 16.08.2CM39, INTERŽTIRN, d.y.w,. BREG OB SAVI 4^, MAVČIČE rok do 22.00.2009; SITlBLft APART, ' do.o., tržaskao. 2, uubuana EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK: ' rok Oo n.0e.2W9: PRO CK3TRCM, d O.O., NCWAKOW UL 3, MARIBOR UPRAVNI TEHNIK: rok do 18.08.2009; ' C1WŽN0 SODILE V KRANJU, ZOISOVA UL 2, KRAřU ADMINISTRATIVNI TEHNIK: rek do ; n.09,2009; KREATA CENTER, d,o,o,, : GORENJSKA 0. 39. NAKLO GRAFIČNI OBUKOVALEC; rok do i 15.08.2009: SiGN FACTORY, d.o.o.. ŠUŠKAO. 7. ŠK. LC+; rOK 30.08.2009; OCSftA NAVEZA, C.o.o., PUŠNIKOVA UL 1, MARIBOR DELOVNI TERAPEVT: rok do 22.08.2009: ŠENTPR1MA - Zavod a sve- (vMinfe. i,B!f,«.wa>'i|an|g ii i cetiM^iiacljo ^m«- •dov, BRILEJEVA UL d. UUBUIANA STROKOVNA IZOBRAZBA REFEREP^; rok do 23.08.2009; ALFA SP. d.o.o.. LETAUŠKAC. 16, UUBUAW 0Ah*OSTOJNI riAČJNOVOOJA 2A DELO NA PROGRAMU PANTHEON; rek do 22.08.2009: RAČUNOVODSKI SER\flS ZeUS, d.o.o., K06OVŠK0VA UL 12, uu8uana NEPREMIČNINSKI POSREDNIK: Ok dO 13,C8.2009; VEDA NVEST, O.o.o .ANKA- RANSKAC. 7 9, KCPER INŠPEKTOR IGRALNIH; rok do 19,08.2009; HIT LA=ilX. d,d.. BORCVŠKA C. 99, KRANJSKA OORA UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA; rok do 13 08.2009; RAZVOJW CEMTER C«00- JARSTVA SLOVENIJE. KIDRIŒVA UL. 25, CEUE ĐJPL MŽ. STROJNIŠTVA (VS); rok do 15.08 2009; SUZ. d.o.o., C. BORISA KJ- 0RIČA44. JESENICE UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEHNIKE ZA ENERGETIKO: rok do 18.08.2009: E-ZAVOD Zavcd za projekino svelovar^e, raziskcva r>]e in razvoj cekivilih rešitev, ČUČK0VAUL5, PTUl UNIV. DIPL iHt RAČUNALNIŠTVA IN IN- FORMATIKE; rok do n.08.2009; LEA. d.o.o., FINŽGARJEVA UL 1 A. LESCE UNIV. DIPL EKONOMIST rok do 18.00.2009, E-ZAVÛO Zavod za prc>jektTy> svetovanfe, lutskovar)^ In raz* voj celûviirh rešitev, ČUČKOVA UL. 5, PTUJ FINANČNIK V1I/2-1; rok Oo 06.09.2009; OBČINE ŠK. LOKA. POUANSKA C. 2. ŠK LOKA DIPL EKONOMIST (VS); rok do 28.09.2009; ELVEZ, d.o.o.. UL ANTONA TOMŠIČA 35, VIŠNJA GORA PROF. ANGLEŠČINE: rok do 19. 08.2009; EURO ŠOLA UUBLJANA, Zavod za (zobrsže^je. a^hTifanje in of^r» ZflClp, UTOSTROJSKA C. 40, UUBUANA PROF. DEFEKTOLOGIJE: rok do 15.08.2009; OSNOVSiA ŠOLA POLDETA STRAŽÍŠ ARJA JESENICE, UL «K-TORJA KEJŽAR JA 35. JESENICE UNIV. DIPL. PSIHOLOG: rok do 22.06 2009; ŠENTFfílMA • Zavod za svetovanje, usposatriianje ii^ rehabilitacijo Invahdov. BRILEJEVA UL 4. UUBUANA DR. MEDICINE rok CO 19.08 3009; 0£ ZDRAVSTVENI DOM BLED. ZDRAVSTVENI DOM BOHINJ. »ilLADlNSKA C. 1, BLED rok do 18.08.2009; OE ZDRAVSTVENI DOM JESENICE. C. ř,íARŠALA TTTA 78. rok do 27,08.2009, OE ZDRAVSTVENI DOM TRiČ, BLEJSKA C. 10. TRŽJČ DR. DEN7ALNE MEDICINE rok dO 29.08,2008; OE ZDRAVSTVENI OOMŠK LOKA, STARAC. 10. ŠK. LOKA rok dO 2C,08.2009; ^NI DOM RADOVUICA. KOPAUSKA C. 7, RAOOVUlCA roK do 2Ô.08 2009; OE ZDRAVSTVENI DOM LOKA, STARAC 10, ŠK LOKA DOKTOR MEDICINE SPECIAUST ANESTEZIOLOGIJE Z REANIMATOLOGUO; ; rok dO 26 08 2009; UNIVERZITETNI KLt- i NIČNI CSNTER UUBUANA, ZALOŠKA : C. 2. UU3UANA ' UNIVERZTT^NA IZOBRAZBA ! LOaOPES; rok dO 29.08.2009; OE . ZDRAVSTVENI DOM ŠK LOKA, STARA ! C 10, ŠK. LOKA • Prosta ddlovria mesta objavljamo po : podatkih Zavode RS za ;epos7ovar)Je. • Zaradi pomanjkanja prostora niso ' javljena v&a. Prav tako saradl pregled- • r)osti objev >zpui6emo pogoje. M jih podtavljajo ddtoda}Blcl (delo za določen ias, zahtevana delovne Izku&nje, posebne snanje in morebitne druge zahtava). Vsi r>avedeni In manjkajoči . podatki so dostopni: : • na oglasnih deskah obmoCfilh služb : in uradoN za delo zavoda; - na demaii štreni Zavoda RS za zspo- ; slovenje: ftttp://www.ees.s9v.sí; ' • pt^ delodajalcih : Bralce opozarjamo, ds so mofebitne ; nanaWfl pri AhjAvl fnnor^A. 4 V Á 22 PISMA t KAŽIPOT"/" g-ehs.si GORENJSKI GLAS torek, 11. avgusta 2009 Prijazna oskrbnika na Ceški koči Suzana R Kovačič ta Kamičarja in njegove so-....................................... prc^e Sabine. Če se planinci Zgornj« • Lepo malce stisnejo, jih v koči sobotno jutro smo izkoristili lahko prespi tudi sedemde- za planinski izlet do ČeSke set, sicer pa šestdeset *7ad- koće na Spodnjih Ravneh, ki nje tri tedne smo imeli kar jo upravlja Planinsko druSt- dober obisk, prej pa jih je bi]o vo Jezersko. Dostopov do zaradi slabega vremena pre- kode je veČ, ml smo parkirali cej manj. Pri nas večinoma avto pod tovorno žičnico, do prespijo tisti. Id so v hribih katere smo se pripeljali več dni in ki prečijo Kam- mimo planSarskega jezera. niško-Savinjske Alpe. Opa- Planinska pot do Češke žam, da so ljudje v hribih koie, ki leži na nadmorski čedalje bolje opremljeni, tudi višini 1543 metrov, je dobro s samavarovalnimi kompleti, označena. Po markaciji Še vedno pa kog^ nepřipraví- boste do koče hodili uio in jenega preseneti sneg. W ga je deset minut. V prvem delu letos Še veliko," je povedal skozi gozd je pot precej str- Tone Kamičar, ki je oskrb- ma, v drugem delu pa je na nik koíe peto leto. In kaj razglednem pobočju nekaj okusnegaponujajovkoâ?Na jeklenic in lojtrc (Hudičevi jedilnem listu so bili med kland) in je potrebna previd- drugim jota, ričet, obara, nost, ker so nekateri predeli žgand, Jdslo nJeko. Cene so pod sicer urejeno potjo zmerne, enolon6iica z me- prepadni. Planinec je na som stane pet evrov, kislo cilju kot prvič nagrajen s mleko dva evra, žgand pa tri p>ogledom na v starem stilu evre. "Koča bo odprta do kon- ohianjeno Češko kočo in na ca septembra, oktobra pa okoliške gore, drugič pa s ' samo med vikendi," je Še prijaznostjo oskrbnika Tone» povedal Kamičar. Oskrbnika Tone in njegova soproga Sabina Pod 113 rt ** sanacija Kropt je zgodba o predan nonmu DZ v obncv- na lastnica. O prodaji manj- ^ brezmejnih 'strokovnjaških' Ijeno proceduro, prejšnji DZ šinskegfi deleža Mercatorja, H Kr0p3 ■ ODCind Slamastikah z vpraïljivimi re- pobude namreč ni zavrgel, am- je bil v lasti Kapitalske in Od- Upniška dolina zultati. Razen pompozno pak mu je mini/ mandat. škodninske družbe, so odhčoli 'odprtega' obnovljenega odse' ka ccste Kivpa-Rudno v dolii- Ob nedavnih tei^onskih on- ni slabih ste metrov se obnova kstah, ki ju je med krajani Pod- trga izgublja v opešanih ob- narta in Krope izvedel Go- ljubah o državnem in evrop-renjski g/as, se Človek najprej skem denarju. Namesto Knj- vpraia, kdo sestavlja vpr<^a- paijev se gredo 'Kropo'sprene- nja, k i streljajo povsem mi mo vedavi birokrati ter p rotežira-dejanskih problemov. Pozna- ne načrtovalsks agencije in CILJ, pristojni organi teh skladov. ZANf Slavko Mežek, Koreklnoil postopkov :>la ubu Kropa sklada dokazala tudi v postop' ______________ku pred Evropsko komisijo, ki Popravek je zaradi prijave takratne opozičně preiskovala omenjen primer. Obstaja pa tudi analiza objav v Delu iz Časa prejšnje Vlada Janeza Jat^ nikoli vlade, ki jo je naročila upraia vajoč politično retoriko, pa 'dvome' gradbene firme, slej ni imela nadzora nad časopis^ Dela in ki empirično dokazu-tudi zadrege radovljiških ob- feoprejsfcafcířwstoro raz^- no hišo Delo in nikoli ni odlo- je, da je ta časopis najbolj ne- lastnikov bi smeli pomisliti, nico Krope v reki • novih ob čaia o prodaji Mercatorja. da kar občinski PR z željo razvojni strategiji LTO- povzdigniti 'občinske uspehe' turizma sploh ni. Trditev, da gativno pisal ravno o takratnemu predsedniku vlade in V prispevku Mihe Nadiča z stranki SDS. Navedeni očitki in lokalno 'blagostanje'tik Kropa zaradi zaposlitvenih naskvom Šrotov gambit je av' so 0ko popolnoma neresnični pred občinskim praznikom. priložnosti in primerne bival- tor med dn^m navedel: "Ne in so s strani nekdanje^ Vsekakor gre za popolno me- ne injrastrukture (!?) privab- ^ede na to, h kateri politični predsednika vlade Janeza Jan- dijsko manipulacijo z na- Ija ncve prebivalce, sodi v po- usmeritvi se kdo nagiba, je & tudi javrto že večkrat zavr- ključno izbranimi in (vedno- fcoiinsfel črni humor, saj se tr- zdaj že jasru>, da Šrot tega njeni, ma) slabo obvdčenimi ofeîa- ško jedro nezadržno stara in "podviga" ne bi zmogel brez ni. Le'ti s svojimi ad hoc odgovori nehote irt nevede slikajo prazni. Nfíva nhí^na volje Janeza Jan^. Ta Je hotel s ček Mercatorja pognati Jan- Katarika Cutjbsrg Služba za odnose z javnostmi SDS podobo idilične zadovoljno iti ' na: pobuda očitno še vedno koviČa, predvsem pa se poia<^i' ob vsesplošnem životaijenju Upniške doline. Podnart je na obrobju ra- živo 'strici ' take na obàni kot ft Dela in tako je priđo do tiste' v javnosti. 'Za ' ali 'Proti ' ter' ga znamenitega In vročegfi pone le letnega sestanka v vladni pala- argumentov Popravek dovljiške občine, geografeko in pogled čez palec. Izprašane či (n. av^sta 200^). Takrat razvojno. Razen obnove ovsi- menda sferbi, da bo občina je dobil Šrot politično zeleno V Čanku Šrvtov gfimbU ške šole, ki pač sodi v obànsko Lipni^a dolina velik strošek skrb. Podnart še ni dočaícal vedo razvojnega občinskega projtk- dovljiška občinska uprava v ta. Kamnolome v Upniški do- Času župana SiuŠka s 2j pt lini že desetletj:i brezobzirno večala na 40 (!?) župan ■ eksploatirajo in mastno služi- dva podžupana + občinsk jo, ne da bi lokalno prebival- podporni javni zavodi. V ii stvo imelo od tegp^ kaj več kot rovniški občini je zaposlenih demoliratu) cestno injrastruk- le 6 (šest) + župan - seveda luč..." Namigovanja in očitke, da naj hi vlada Janeza Janše v zameno za nadzor nad Delom prodala Mercator, znova menovali odločno zavračamo. Vlada RS strani peůcovt številke Gorenj^ce^ ^asc Bo^ Šrota pomotoma o prodaji družbe Mercator ni- koli ni odločala, saj ni bila riie- nc^xáo se opravičujemo. URiDNířrvo turo. prometni kaos in degradirano naravno okolje. delaic Kašarije Knjpa. Urejanje struge pred očiten leti podizane Kroparice so po Utemeljitev razlogov za ujmi pospali domačini s ka- novo občino Lipniíka dolina zmsko ovadbo (ne)odgovor- je zapisana v dopolnjenem nih. Odstranitev starega in elaboratu. Septembra bo po- namestitev začasnega naio- sredovan vsem prebivalcem v mestr\ega 'koruznega' mostu oživljenem glasilu Cilj (po je z javnim pridàcom izsilila civilna iniciativa. 'Celostna' anonimni ovadbi prepovedan z odločbo M K). Elaborat ho MojeDeloxom izberi prihodnost MOJE DELO, spletni marketing, do.o^ Podutiška 92 ICOO Ljubljana, Slovenija, T; 01 51 35 700 veC informacij in zaposlitvenih oglasov NA; www.moiede o.com. nfoi^moledeio.com [100 - 500) Vod)a mar1(dtjngđ m/i (ékcpfa Loka) PrićaKujemc: zranje in vedčine marketinških strategi moth/ac^o za doseganje anbkxunlh prodajnih ciljev, praktično rszmiâliar^ za r«édvan|e marketinških problemov, željo za ir preseganje ciljev. ^ Kos^ ab vtšješoisko zobrazĎc Listrezne sm«ri. zaželene vsâi 3-do S-letna Izkušnje na podrcć^j marketinga Jeit^oca, d. d., Kkiričeva e. 58,4220 škof- laLoka. pn|asezbimmodo3.9. 2009. Večnamvw.mc^ddeki.com. Kuharji, plcopekl. nat^r^l. pomočniki m/ž (Ž^ pri Komendi) Rdstavracija v Žejah pri Kofneodi vabi k sodekivonju kuhaild, natakarje, pico-P6ke. pomoćnike. Ponu^arDo redno zaposH?«', redno piačio in ugoden de-^mK MORALES, d. o. o.. Dobeno 4, 1234 Mergeš, prijave zbiramo do 2$. 8.2009. véč na vavw. mojede(o.com. Samostojni mizar m/ž (Kamiik) V delcvno razmerje želimo sp-ejeti sodeiaM:a. ki bo aamoâqno znal obvladovati misareko stroko, tako v proo^/odnji kakor tudi na ton>nu. z žoljo po no- predovar^ju v vodjo mar^éega proizvodnega obrata z do 4 aposlenimi. Pričakujemo (ZKuânjena podobnem delovnem m$shj. sposobnost samostojnega dala in natančnost. kreafNnost, martjivost. Bipis, d. o. o., MolkM pot 11, 1240 Kamnik, cTjave zbiramo do 6.9. 2009. Več na www.mojedelo.com. Voznik m/2 na Bledu {Bted) Pričakujemo deicMïe ekuènie na tem podwju dela. vozniški izpit Qoňě. odgovornost 1er ureienost. Vase delovne naloge bodo razvoz hiar>e po lokacijah. Sodo«, d. o. o., Ž^n oosto 16,1000 Lýub^ne, prijûv«^ raDO do 3.9. 2009. Več na v.mvw. mojedela com. Pomočnik m/Ž na Gorenjskem {Bled, Radovljica aH Kranj) Vaèe dekjvf^ reloge bodo predpriprava žmI. čiéčeř>íe cetovn^ sredslev, opreme tn prostww, sodek>arje pri prferavi rnar^ zahtemň jedi^ ne. Sodexo, d. q. o., Železnacesta 16, 1000 Ljub^ana. pojave â^irama do 3. 9. 2009. Več na wmv. mojedeto. com. TeremkI komereblldt m/t (Corenjska) Ižčemo osebo s tehnično in/afl trgovsko izobrazbo 2 izkušnjami v^ov^ni in/âi prodaji izdelkov. Ponujamo zanlmi«), dinamično d^ v domači regiji }n vamosi mednanxlnega koncema: oeebni csohodek s slxriiacijo, nagrade po uepeâno- ď. pcK/prećna bruto plača v poc^u je 2200 evR?)/; službeni astomobiKŠkoda Fab^ in GSM tudi za prlv^ rabo; èolanje< možnost nadaljr^ega razvoja; dek> za nedoločen čas. RECA, d. o. o,. Krafieviča Ma-ka ulica 5,2000 Maribor, prv jave zbiramo do 23.6. 2009. Već na vww.mcjedeki.com. Vabimo vm, da s« nam pridružite kol viSjI sveluvah» m/i na področju po9]ovar>Ja s aredr>je velikimi In majhnimi podjetji v Kran|u (Kran)) V ekipo želimo pridobiti sode4avca/ko, ki bo s »ojo energijo in pozitivno naravnanostjo prtspe/a)/a k dobrem delovnem vzdušju, s svcOmi prodajnirri v^šáťiami pa pripomoge)/la k doseganju odličnih rezultatov cek>tne onxtaj-ne eKipe. Naloge bodo med drugim obsegale pridobivanje novih ciljnirt strank, skrb za vzpostavljanje In ohrarianje dolgoročnega 0(^)0ea 6 mnka- mi, kovanje. UnCredit Banka Sk^mja. d. d.. Kadrovska služta, 1000 Liue^}ana. pr^«rvezUramodo8.8. 2009. Več na wvAv.moiedelo.com. Kuhar m/ž IKranj) Opis- samostana priprava obrokov (mabc) v sMadu s količinslgmi nonnabvi in a ta carte; naročanje m prevzem êivfl e skladisča, kontni rxska trajanja živH; skrb za tehnično ir higieni starce v kuhinji, s^dno s sprejetimi HACCP načel Pričakujemo: (V. stopnja slrokavr>e izobrazbe gostinske smeri- kuhan 5 ^ dek>.niri izkuèenj all V. stopnja strokcwne izobrazbe gostireke smeri - kuhar. Reinad,d,,Sa6k3 loka 1,4COO Kranj, prijave zbiramo do 30.8. 2009. Več rta wv/w.moiedeb.com. Komercialist za ČMIno opremo m/ž v Krariju (Kranj) Imats Izkuénje iz prodaje čistilne opreme in santamega potro^ega materiala? Zak) radi KomunicirĐte, zrtate svetovat in Imate dobro izrazene prodane spoeobnosH? PrWnate se naéemu naročniku, ki zaradi sirtve poslovanja na področju Kranja iéče primerne kaidldate, Trenkivaider kadrwske storitve, d. o. o., Leskoàkcwa cesta 9 e, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 29. 8 2009. V^r>awww.rt>oiedek).cofn. Poolovni ookrotor/aekretafka {l^onD V majhnem dinamičnem kolektivu zaposlimo poslovno deknetarko/sekretar-ja. Pnča»(ujemo: vsaj VI. stopnja zobrazbe (iahKo absolventsKi etaž), dobro poznan/anjeorodjMsOHk»(OulkxA, Word, Ew»l, Prqect, Vf sio). odlično obvíadwanje irrterDeta, aktrvno uporabo tujih ježkov {9. ii. • 22.11TOPOLŠClGt 31. 8, Obvestila o dogodkih obiavliamo v rubriki clasos' Kažipot plačno samo enkrat. PRIREDITVE Ob 280-letnici cerkve na Primskovem Kranj • Župnija Primskovo vabi ob 28o-letnici sedanje cerkve na starodavno božjo pot pri Mariji Vnebovzeti na Prirr- skovem k praznovanju: 14. avgusta ob 19.30 bo slovesna maša in procesija z lučkami ter starodavnim Marijinim kipom iz 15. stoletja. Vodil jo bo ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran; 15. avgusta bodo svete maše ob 7., 9. in sklepna ob 17. uri, ob 15. uri bodo slovesne večernice. Sklepno mašo bo daroval prelat Vinko Prestor, po maSi bo blagoslov obnovljene cerkve, nato pa bo župnijsko žegnanjsko srečanje ob cerkvi. Večer opernih arij Sko^a Loka - Daištvo upokojencev Ško^a Loka vabi 4. septembra na večer opernih arij In napolitanskih napevov tenorista Milana Lavrija. Odpeljali se boste v lukovico, kjer bo v gostišču Rus poleg glasbe še ogled prostorov, opremljenih s starim pohištvom, poročni salon, mala slikarska razstava ... V primeru lepega vremena bo koncert na dvorišču posestva. Odhod avtobusa bo ob î8. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva v sredo in petek do vključno 2S. avgusta med 9. in n. uro. Piknik jeseniških invalidov jesenice • Medobčinsko društvo invalidov Jesenice obvešča člane in simpatizerje, da bo družabno srečanje • piknik v sre do, 12. avgusta, 2 začetkom ob n. uri vjavorniškem Rovtu pri Planinskem domu Pristava. Avtobus bo odpeljal z zadnje postale na Hrušid ob 9.30 fn bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Prijave sprejemajo na GSM 040/767 886, S86 33 66 ali pri poverjenikih. V primeru slabega vremena piknik odpade. ě I 4 4 k GORENjSKI CIAS torek, 11. avgusta 2000 MALI OGLASI, ZAHVALE info<^g-gUi$.$i 23 IZLETI Na Bizeljsko Predoslje • Društvo upokojencev Predoslje organizira 26. avgusta izlet na Bizeljsko. Odhod avtobusa bo ob 7.30 z običajnih mest. Prijavite se lahko v pisarni društva v Pre-dosljah 17. avgusta ob 17. uri ali pri poverjenicah oziroma Tor\^tu Oblaku po telefonu 70/\'\ 633 »li 031/494 do zasedbe mest v avtobusu. Na Matajur Žabnica • Društ/o upokojencev Žabnica vabi na pohod na Matajur 1642 m * julijske Alpe v sredo, 19. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 6. uri iz Stražišča (AR pri cerkvi) proti Škofji Loki. Prijave sprejema Lojzka Dolenc na tel. 2311 71s ali 051/246 390 od 10. do u. avgusta med 13. in 13. uro. Rok plačila je 13. avgust. Čveka pohod Žabnica • Društvo upokojencev Žabnica vabi v sredo. 26. avgusta, na pohod na Planico in Križno goro. Zbor bo ob 7.30 na Strelišču Crngrob. Udeležbo potrdite na tel. 2311 932 • fvlara. OBVESTILA Meritve tlaka In sladkorja Cerklje • DruStvo upokojencev Cerklje organizira brezplačne merit/e kn/nega tlaka in sladkorja v krvi v četrtek, 13. avgusta, od 8. do 13. ure v društveni pisarni AMD. Organizirano bo tudi izvajanje drugih meritev, ki pa so plačiiive. RAZSTAVE Razstava zdravilnih zelišč Moravče - Društvo upokojencev Moravče vabi na odprtje V. razstave zdravilnih zelišč, ki bo v soboto, 15. avgusta, ob 9. uri v prostorih Društva upokojencev v Moravčah, Trg svobode LOTO Rezultati 63. kroga 9. avgusta 2009 6.n,i7,24,31.36,3S in 28 Lotko: 1 99802 Loto PLUS: 8,10,13,18,20,32» 35 aa.2l7.000£UR,0(»1/37Hl2 eoD^ ITD NEPREMIČNINE, d.o.c. MA*?TROV TRG X 4000 kran; TELî 04^55-51420, 041 /7^5*296, 040/204-661, 041/900-009 «.poŠta: ftd,n9pr«nknm«^siol.nft www.ít^lus.sj neprmiininska KoreSka c 2, Kraij Tíliffon, Ji 73 Fit 236 73 70 E-pošta: in^i^l^tt.si Internet VkWW.fřSStSi PREDDVOR • zaćsrjamo z gradnjo star^ovani^Kega dvojč) g OS t / 2 VIKENDI, APARTMAJI PRODAM LeSENO v TfiFTTPh ftatfl?, 47 rrt?, 2 etaži, adaptirana 06, opremilena, ogrevanje, parking, o 031 /623^03 POSESTI PRODAM PARCELA z gradCtdnim dovoljenjem za dvojčka v Preddvoru, tt 0S1/388« 822 8oo4C?3 PRI NAKLEM prodam parcelo 2 gr^d- Denim dovoljenjem za dvojčka, o fiao4Ms Pf9^ 9. Cerxlie. « 04/25-22-359 CITROËN Xsara 1.4 I, I. 1999, 168.000 km. pn^ lastnik, bele barv«, v zeto dobrem stanju, cena 1.250 EUR, «04/23-26-291, 041/210-633 • 90CMDI7 OPEL Astra 1.6, karavan. I. 1998, cena co dodovoru, 9 040/366-214 5£AT -eone 1.9 TDÍ, I. 5000. c^n^po dooDvooj, «031/605-223 VOLKSWAGEN Polo 1.2, I. 2001, prva lastnica. Mima, senHsna knjiga, « 041 /297-500 v»499t VOLKSWAGEN Polo 1.4, 1. SOOt, 115.000 km, arebme barve. Klima, epa ohranjen, ® STROJI IN ORODJA PRODAM S EKULAR za žaganje drv s korrtom, O 04/20-46-578. 031/812-210 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM CEM. TLAKOVCe, dobro fthranjřsrw, uQOdno prodamo, « 04/20-42'2&4 MACESNOVE deeke, debelino 32 mm, zračno auhe, « 031/264074 KURIVO PRODAM DRVA metrska ali razzaçana, možia dostava.«041/7ieol9 BUKOVA In kostanjeva drva, možen razrez >n dostava, O 04/t&-33-5Si, -83-144 90txiis DRVA možnoel plačila na obroke, rr^ tr$ka al razžagana, možnost dostav«, v 040/33S-719 «04-M DRVA • mešana: bukev, gaber javor, jeseň, hrast, možnost razreza in dora< ve, cena 40 BUR, w070/32>033 KIĎA49« MEŠANA drva (hra^, bukev, javor. hruéka:, «051/363-123 »0o4i15 SUHA bukova drva, možen rairez in dostava. « 040/367-307 «WI10 f^UHA, hnkdvA flrvBi, 10 pf m , ® ofil / 204-264 90CM1d MBDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA očala, okuilstični pre^iediza očala in kontaktne leče. Popust za upokojence in študente ob nakuDu očal. Optika Aleksandra, Qiandía Kranj, ff 04/23-50- 23, Optika Saša Tržič,« 04/5^22-602 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM VSAK OAN sveže resano cvetje gladi- ol, predam tudi svežo rdečo peso, Smdej, Luže 22/A « 04/25-^6- 565. 041/769-608 PODARIM NEMŠKO ovćarko in prodam zajce za nadaljnio mjo, « 041/840-792 90O4S0I DVE MLADI muci, potomki siamke, stan 9 ledfwv, «040/169-167 OVE MUCKI, siwo-bei. stari 2 meseca, Zasip pri Bledu, « 031 /874-521 9G040I TRI MLADE mucke, « 04/53-38- 446 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM SAMO NAKLADALNO pn kolico SIP 19 m3, «041/275-125 KUPIM TRAKTOR IMT 533 ali 639, « 031 TRAKTOR Ursus. « 0B1 /639-777 PRIDELKI PRODAM DROBNI kromtrir, «031/400-18& MOaftn KROMPIR belk - acora, možno tudi Skladiščenje za zimo, « 041/728-092 VfidiO ko znova jutro se rodi, v dan zazrem sc i sdznimi očmi. Sru v boiečini zi^eà, oh. IM à. ati. ti? VZREJNE ŽIVALI PRODAM ĆB 8IKCA, 031/230-413 14 dni, « PRAŠIČE 100-150 kg, 8tar>onik. Lsg 9, Šk. .oka, « 041/894-285 800dB95 TELICO aimentafko v 7. mas. 6rejo ali 6 lot &taro kravo 7 mee. bralo, « 041/901-579 900*m TELICO s»mentaiko v 9, mesecu tre-iosb,«031/267-526 ZAJCE za zakoi ali zaKtane, « 04/53- W046I3 KUPIM BIKCA simentaica, starega 7 dni, « 041/271-294 «o-m OSTALO PODARIH OČIŠČENE kozarce 2a vlaganje, « 031/500-936 POSLOVNI STIKI ÇOTOVINSKI KREDm D010 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOCEN ČAS, TER UPOKOjENCE. do so % obr., obveznost niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozHd in feasíngí, Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p., Mlinska 2000 Maribor, 02/252*4^-26,041/750^60 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM REDNO ALI ŠTUDENTSKO delo v baru v CerKl^h. Qalo po dogovoru. Manja, a, p.. Trg Davorina Jenka d, OertUje. « 031/652-649 iSĆEMO voznika za delo v mednarodnem tranaportu, Po^oj IzpH E - kategorije in opravljen izcst NPK. Av^oprevoz- niàtvo Stela Matjaž, d. o. o., PraprOna Polkîa32, Cerklje, « 041/771-303. Moljaž liČEM liĆEM DELO, nega bolnih in m vaa goapodinjsKd deta, « 11-246, 040/75&409 IŠČEM DELO « talnih oblog, MIMI? STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novo^radale Od temelja do strehe, ^'otran|e omete, fasade, kamnhe škarpe, urejanie in tlakovanje dvorièô, z nai^m ali vašim malenalom. ggp Bytyqi SKAIA, d, n. o,, Sirvievo 3 a, Kranj, « 041/222-741 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. D , Senlcno 7, Krite, tel.; 59-55-170, 041/733-709; zaJuZij«. n^ioji, ro- ete. lamelne zavese, pfise zavese, mamiki, markize, www.asterika. net eco44sa BEUENJE n pioirteui, barvaiijo dekorativni ometi In s. p,, Podbrezje 03 Sten, antigllVKni DtipuèCw in fused, 5 ho, 79, Naklo, « 04?07 IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA od temeljev do strehe, kvalitetno, Loa- nina 2007, Gradbeništvo, d. o. 0., trg 14 oamna. ^mall com, 9 041/257-323 BOO«AO IZVAJANJE vaeh vrst gradbenih d»l: tlakovi^nja dvoriéd, rnaniéa zidarska dela. Tiaćna dela. adaptacija kopalnic. Zidarst/o TI P TOP, d.o, o , Hrasi|e48, Kranj, 9 061/115-7 veli. « 0043/664-2356443 9004473 ZA STAREJŠO upokcienko z C^ demenco« pokretno, brez valjih težav iščem pošteno, nevezano upoivjenh), vajeno deta s strarejšimi za hišna opravila In družbo, t^ludim jI sobo in plačic âjfra: POŠTENA soMsea ZASEBNI STIKI 36-LErNk obrtnik žel: spoznati iskreno dekje od koderkoN za trajno razmerje, « 041/229-649 DEKLE, Će Si Želiš aH^pnegadele.ifv-jenja, t^wci razočaranega ocka s samostojno dejavnoatp, « 041/959-192 PREPROSTI MOiKI išče preprosto partnerko staro od SO-60 let, « 031 /486-933_«WŽO ŽENÍTNA posredovânica Zaupanie za vse gsneraciie, zastonj za mlajše dame. « 031 /505-495 ŽENSKE starosti m poklicev želijo spoznali resne partnerje. « fiCCiKU IZQUBUENO, NAJDENO IŠČBH UKRADENO KOLO Scott YZ3, modre barve, poštenega n&jdrtelja čaka nagrada, « 040/55i-2$a «nruea» RAZNO PRODAM KOMB/UN krompr "Ana", cuho l-f^t plohe in deď^e ter več m3 smre^ vih desk, « 041/98&641 KVALITETNA omela za pometanje krušnih peči, negorijř^, 9 01/83-23- 107. Žnidar Kutturno društvo Miran Jaro Škocjan vas val^i na domačo gledališko prsdstavo V UUBUANO JO DAJMO, ki bo uprizorjena v poletnem gledališču Studeneo v četrtek 13. avgusta, v petek, 14. as^usta. in v soboto. 15. avgusta 2009, vedno ob 21. ud. • j ZAHVALA Tečejo dnevi od slovesa našega ljubega noža, očeta, starega očeb, brata, strica, svaka, bratranca, tasta in prijatelja Cirila Stanonika Nas tolaži hvaiežna misel na vse va? sorodnike, sosede, znance in prijatelje. Hvala za izraze soialja, darovane svete roiše, cvetje in svečke. Spoštovanemu kaplanu g. Miru Bergelju za poslovilni obred in daritev svete maše. Zahvala pevcem za za» pete pesmi ing. Marku Mulejuza zaigrano Tiš ino ter Pogrebni službi Navček. TopU zahvaia sodelavcem Sobane, d. o. o., kolek-tivu iz DSO Preddvor. Merkuna, AMD, Društvu upokojencev, PGD Šenčur in vsem, ki ste mu stali ob strani. Posebna zahvala sosedi Simoni Markun, Dragici in Zdiavku Skumavec za pomoč v najtežjih trenuûdh. Vsem Še enkrat iskrena bvaia. Vsi njegovi Šenčur, Podlehnik, Mošnie, Bohinjska Bistrica 24 info @£'gíflS.5Í GORENJSKI CIAS torek, JI, avgusta 2009 Anketa Prav kmalu bodo podražitve Simon Šubic Občinam po novem za povišanje cen komunalnih storitev ne bo vet treba pridobiti soglasja vlade. Ali to pomeni, da hftdo cene odpadkov. vode in kanalizacije v kratkem poskočile? FoiA! Tini Dell Martin Bajželi, Kranj: "če vam po resnici povem, mi je povsem vseeno, kdo bo postavljal cene komunalnih storitev, ker bo povsem Isto kot doslej. Ne pričakujem nobenega premika na boliSe. ÉÉ Martin Mravlje, Kranj: "Te!koje reči, kateri sistem je boljši. Bomo videli, kaj bo pokazal Čas, nikakor pa cene ne bodo nižje, temveč višje. Če drugega ne, se bo zaradi zaprtja Tenetiš po- dražil odvoz smeti." Dragi D«žan, Tiiíč: "Komunalne storitve so že sedai drage, zato upam, da jih občine ne bodo sedaj že bolj zasolile. Sicer pa menim, da bi morala komunalna podjetja izboljšati svoje delo." 3Í -1 » / Marija Cof, Praie: "Cene komunalnih storitev povišajo vsakokrat, ko se pojavi priložnost, zato se bojim, da po novem ne bo nič drugače. Kaj pa se bo dejansko zgodilo, pa bo pokazal čas." Marjan Kranj: "Vsak kroji cene po svoje, zato bi me zelo presenetilo, če občine ne bodo prav kmalu podražile komunalnih storitev. Te so že sedaj drage, saj za položnice zapravim pol pokojnine." vzpon na Triglav Sobotni vzpon legendarnega gornika Franja Potočnika iz Mojstrane na Triglav je bil ves v znamenju osmic - datum 8. 8., 888. vzpon, spremljalo ga je osem moških in osem žensk Iz osmih občin, skupna starost vseh skupaj pa je bila natanko - 888 let! Urša Pfternîl Mojstrana • Franjo Potočnik iz Aljaževe uljte v Mojstrani je tisti sivolasi bradatež, ki ni zdrav, če vsaj enkrat na leden v dolino ne pogleda z najvišje točke Slovenije. Tričav je v zadnjih letih postal njegov drugi dom in leta 2000 je s svojimi vzponi postavi) svojevrsten rekord - na Tričavu je bil kar 366'krat, in to v le 278 dneh! A tudi po postavitvi rekorda Franjo, ki ga nekateri prijatelji kličejo S pičko, brez Triglava ne more. V soboto .se ie tako nanj povzpel Že 888.! Pravzaprav je bil celoten vzpon povsem v znamenju osmic. Pisal se je datum 8- 8.. Franja je spremljalo osem moških in osem žensk iz osmih občin, skupna starost vseh skupaj pa je bila natanko - 888 let! In za Franjo Potočnik pri Aljaževem stolpu Franja je na 888. vzponu pa. "Bil je čudovit dan, na nekam iti» da se utrjuje ..." vrhu smo imeli sonce, malo Pa razmišlja o številki tisoć? spremljal tudi snemalec tudi megle, a brez vetra "Ja, so me že spraševali, pa unek - osem črk! "Lam sem si zamislil, da bi S. 8.2008 z nameček m^ še Franj^ pri- samo Fin^, ki pripravlja film o tem moj stranskem ljubitelju kih, ki so rojeni 8.8. A akd- Triglava. ja takrat ni uspela, zato sem . ' prišel na zamisel, da bi letos Moram reči, da so vsi zelo sem rekel: O tem ne razmiš- dobro hodili, tudi ženske,' je Ijam. A če bo, bomo naredili povedal Franjg, ki po vrnitvi en lep, prijeten večer z moji- v dolino tudi tokrat ni bil mi pesmimi in redtadjami," prav nič utrujen. Kot je dejal, je napovedal Franjo, ki je po prihodu domov običajno tudi ljubiteljski pisec pesmi odpelje še psa na sprehod, in črtic. Ker mu do tisočice 8. 8. opravil 888. vzpon sku- z izbrano skupino prijateljev nato pa prebere časopise in manjka "le" Še 112 vzponov, paj s prijatelji," je povedal 74^ krenil ob četrti uri zjutraj iz g^le nato - kot pravi asket • bo tisočico bržkone dosegel letni Franjo, ki lemo opravi Krme. malo čez sedem so nekaj zaužije ... In do katere žc leta 2010. In ker je bilo kakih petdeset vzponov na bili že na Kredarid, nato pa števiÚce še namerava nadaije* nazadnje gor v soboto, danes Triglav, poieti približno po so se povzpeli še na vrh, kjer vati? "Nikoli nič ne plani- pa je že torek, ni dvakrat reči. dva na teden, pozimi pa ene- so se pridružili protestu proga. V soboto je na pot skupa) ti prestavitvi Aljaževega stol- ram, zato - kaj vem ... A vsaj enkrat na teden človek mora da je Franjo spet ne gjize ťa gor, na svoj Triglav... vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo spremenljivo oblačr^o, pojavljale se bodo krajevne plohe in nes'ihte. V sredo In Četrtek bo povečini sončno, predvsem v četrtek popoldne bodo krajevne rtevihte. TOREK SREDA i f I . i i • 14/24®Ci 13/25°C AS 2d ^kóljf, \)n4 za mMor^lçfiio ČETRTEK ^ t * 4 Í4/26''C Zagreb o ÎS/ifl'C Tržič Obnova bančne stavbe Stavbo na Trgu svobode 1 v Tržiču, ki je v lasti Gorenjske banke, že od začetka junija obr^avljajo. Ekspozitura na tej lokaciji namreč nI veČ ustrezala bančnim standardom za sodobno poslovanje. Začasno se je preselila v nekdanjo upravno stavbo BPT Tržič, koncc avgusta pa je predvidena vrnitev v obnovljeno stavbo. Kot je povedala Zorka Žos iz poslovne enote Gorenjske banke v Tržiču, bodo odslej v obnovljeni spodnji etaži poleg ekspoziture banke za poslovanje 2 občani tudi prostori za poslovanje s pravnimi osebami. Prostore v zgornji etaži bodo ponudili zainteresiranim najemnikom, ki opravljajo mirne dejavnosti. Med obnovo so porušili del stare stavbe ob vhodu v naseije Balos. Tam bodo uredili no/a parkirišča za stranke, ki jih je doslej primanjkovalo. Posodobitev bančne stavbe je seveda pomembna tudi za lepši Izgled mesta. S. S. i i Kran) Dušan Prezeij je veteranski svetovni prvak še preden se bo ta konec tedna v Berlinu začelo svetovno prvenstvo v atletiki, so se na.svetovnem pn/enstvu v Lahtiju pomerili atleti veterani. Trinajst slovenskih atletov je osvojilo pet kolajn, najbolj se je z zlato izkazal Kranjčan Du^an Prezeij, ki je v skoku v višino v kategoriji M-6o skočil 1,74 metra in postal svetovni prvak. V. S. Novorojenčki Minuli teden smo na Gorenjskem doblii 42 novih prebivalcev, od tega v Kranju 29, na jcscnicah pa 12. V Kranju se je rodilo 14 deklic Id 15 dečkov. Najtež/I deček je tehtal 4200, najlažji pa 2990 gramov. Na jesenicah se je rodilo 9 dekilc in 3 dečki. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4200 gramov, najlažja deklica pa je tehtala 2380 gramov. rz ppf POéi ^ 97.5MH a — RADIO KRANJ d.0.0. SirHerjovo ul. 6. KRANJ (04)2»i (041 201 (04)2022 (051 > 303-505 FAX' (04) 281 • (04> 2S1- míHmí Hm uč a E poftlr^: rad lokrnnlOrad www.radio-kranj.si