31. številka,
Ljubljana, ? četrtek 7. febravarja 1901.
XXXIV. leto.
Izhaja Taak dan zvečer, iaimBl nedelje in praznike, ter velja po poi« prejeman za evstro-ofrske dežele zz vze leto 26 K, za pol .eta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, zz jeden meaee 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, zz pol leta 11 K, za četrt leta B K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor znala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpo&UJatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila pladnje se od fttiristopne petitrvrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvold frankovatl — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu »t. 12. Upravnlstvu naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne etvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8L 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod- telefon št 34. — »Narodna TIskarna14 telefon it 85.
Podtikanja.
Z Dolenjskega, 5. febravarja.
Skupnega kluba južnoslovanskih poslancev torej ne bo. Dr. Sasteršič ga nikakor ni hotel in ga je preprečil. Njegovi razlogi za to so pa bili resnično klasični. Trdil je, da katoliško narodnim poslancem je nemogoče sedeti s kranjskimi liberalci v jed nem kluba. Ta razlog za razdvojite v slovenskih in hrvatskih poslancev je res imeniten in velike pomembe. 6. Vencajz je pa še dodal drugi razlog, namreč, da je ne* premostljiv gospodarski razpor mej odločno agraričnim stremljenjem katoliško-narodni h poslancev, in proti agraričnim postopkom liberalne kranjske stranke.
Res vredno je, da si te čudne razloge, po katerih se sodelovanje naših katoliško-narodnih s poslanci narodne stranke na narodni podlagi nemogoče zdi, malo natančneje ogledamo. Prvič torej katoliškemu narodnjaku liberalizem tako smrdi, da z Übe ralnim narodnim Človekom niti sedeti skupaj ne more.
To je odločna, pa tudi razločna beseda. Liberalizem in oziroma liberalne pridobitve so torej našim katoliškim narodnjakom gnjusoba! Kaj torej? Po njih mišlenji moramo Slovenci nazaj v stare čase absolutizma, nazaj v tiste čase, ko je bil cesar še absolutni vladar brez ustave in ljudskega zastopa; ko je bil naš kmet tlačan grajščaka, škofa in župniku, in natančno odrajtoval tej gospodi desetino; v tiste srečne čase, ko je bilo vse šolstvo in tudi ljudska šola v duhovskih rokah, ter se je v teh šolah tako pridno ponemeevalo, da je slovenski otrok že v drugem razreda ljudske šole moral,,wegen krainerisch sprechen1'penitenco pisati. Kako je vendar škoda, da je nesrečni liberalizem tem srečnim razmeram naredil konec, da je stri absolutizem, oprostil kmeta in pomogel šolstvu vsaj nekoliko tekmovati z drugimi naprednimi deželami.
Le nečemu se mora človek čuditi, namreč tema, da se naši narodni katoličani tako
pridno poslužujejo liberalnih pridobitev, ki jim drugače tako strašno smrde. Saj vidimo, kako ognjevito delajo ob volitvah ca državne, deželne in občinske zastope. Kako pridno snujejo družbe in društva naprav-Ijajo shode, snujejo konsume in delajo celo za svoje posebne učne zavode, in sicer vse to na podlagi naših, od liberalizma pridobljenih postav. Ali niso tnkaj njih besede popolnoma v nasprotja z njih dejanjem? Kar našemu nevednemu ljudstvu tako črno opi sujejo in grajajo, to oni sami prav pridno delajo. Ali bi se ne smelo to imenovati prava sleparija? Prav za prav je pa njih pravi, pa prikriti namen, z nahujskano, ne vedno kmetsko in delavsko maso s pomočjo liberalnih pridobitev ubiti liberalizem in prijadrati nazaj v temo in nevednost srednjega veka, v katerem se je klerikalni gospodi teko dobro godilo.
Izvrsten je tudi drugi, od g Vencajza povdarjeni razlog o nepremostljivem razporu med agraričnim stremljenjem narodnih katoličanov, in proti agraričnim postopkom kranjskih liberalcev. 6. Vencajz pač misli, da ima samo svoje nevedne hribovske kmet-ske volilce pred seboj, da si upa tako debelo neresnico izreči. Kdor pa zgodovino našega javnega delovanja na Kranjskem pozna, ta dobro ve, da je kranjska narodna stranka od svojega prvega nastopa naprej vedno največ storila za kmeta. Naj bere g. Vencajz le razprave kranjskega deželnega zbora. Ali ni bila narodna stranka tista, ki se je najbolj potegovala, da se je znižal zemljiški davek, konvertiral deželni dolg od 5% na 4% deželne zadolžnice, upeljal davek na žganje ter je bilo vsled tega mo goče deželno naklado znižati za več let od 40»/, na 28«/0? Koliko je storila narodna stranka za uravnavo hudournikov, za napravo cest in železnic, novih šol, za podporo kmetijstvu v vseh strokah, za povzdigo dobrodelnih zavodov, ki sluzjo v prvi vrsti kmetskemu ljudstva itd.! Pa še celo pri tistih rečeh, ki si jih zdaj katoliški narodnjaki laste za svojo iznajdbo, je bila na-
rodna stranka prva pri dela in njih vzdrževanja. Ali niso prve posojilnice po deželi in mnoge hranilnice po mestih nje delo, med tem, ko je katoliška narodna stranka le zavirala kar je najočitneje pokazala pri mestni hranilnici ljubljanski. Ali se je narodna stranka kdaj upirala konsumom tam, kjer so res na pravem mesta in koristni? Nasprotovala jim je le, kjer jih ni bilo treba, in jih je klerikalna stranka snovala le iz sebičnih, političnih namenov. Vzemimo še našo vzorno kmetijsko dražbo, katero so klerikalci hoteli izpodkopati zgolj iz svojih sebičnih namenov.
Torej je popolnoma neresnično, da bi bila narodna stranka kdaj nasprotna kmetu in njegovim koristim; pač pa mora vsak našo zgodovino poznajoči človek potrditi, da je ta stranka zmiraj bolj skrbela za kmeta kakor njegovi novi katoliško narodni prijatelji, ki gore zanj šele od tedaj, kar se nadejajo izrabiti njegovo volilno pravico za to, da pridejo do nadvlade na Kranjskem.
Ako se torej ti Šnsteršičevi in Ven-cajzovi razlogi po resnici pretehtajo, ka-koršni so, bi se pač nadejali, da izvenkranj-skih slovenskih in hrvatskih državnih poslancev ne ujameta za svoj centrum-klubi ki za slovenstvo ne more biti od koristi, ki je le brezmiselna posnema katoliških Nemcev v Reicha, katerih razmere so od naših popolnoma različne. Tam so katoliki proti protestantom, pri nas pa hočejo biti katoliki proti katolikom.
Nadejati se je torej, da tudi tisti iz-venkranjski poslanci, ki so vstopili v „cen-trum", spoznajo, da je dr. ŠusteršiČev pa-ritanizem le gola intriga, s katero je preprečil ustanovitev skupnega kluba, pa le sebe in svojo stranko pred vsem svetom nesmrtno blamiral.
V KJublJfznl^ 7. febravarja. Kdo bo predsednik?
Dr. Fachs, dr. Kathrein in grof Vetter so glavni kandidatje za predsedniški stol državnega zbora. Proti Fuchsa je levica,
dr. Kathrein pa bsje volitve sploh ne sprejme. Volitev se vrši že jutri, a morda ne pride do nobenega rezultata. Nemška narodna stranka zahteva mesto prvega podpredsednika, katerega je imela že doslej. Desničarske stranke bodo glasovale za bivše predsedstvo. Vsekakor vlada v zbornici velik kaos že pri konstituiranju, kar nikakor ni ugoden omen za delavnost parlamenta. Konec monarhije?
„Budap. Hirl." primerja našo državo s palačo, ki je zunaj krasna in sijajna, znotraj pa pirava, piska va preotljena in porušena. Treba le majhnega potresa, in palača se sesuje. Naša država pa je »lična tudi nadušljivemu človeku, ki je zvečer še veselo pil in pel, a drugo jutro ga najdejo v postelji zadušenega. Trebalo je le malo vlažnega vremena, in zadušil se je. Naša monarhija ima 40 milijonov duš, a med temi sta komaj dva milijona, ki se čutita zares avstrijska. Pojem avstrijstva živi le še v vojski in v diplomaciji. Ono, kar še funkcionira v telesu Avstrije, se vrši le še s pomočjo injekcije ter inbalacije. „Pokazujejo se silni valovi panslavizma in pangerma-nizma, ki od povsod prepravljajo veliko monarhijo. Monarhija nima politike, da ubrani svojo bodočnost, niti na Dunaju niti v Pesti. V temnih, skritih delih monarhije se skrivajo zlovešči proroki njene prihodnosti'. Tako „B. H."
Srbsko časopisje.
Nekaj časa sem je pisalo srbsko časopisje jako sovražno proti naši državi in proti našemu poslaniku v Belemgradu. Sedaj pa je uradni srbski list izrekel tem listom grajo, ker žalijo gostoljubje in greše proti prijateljskemu (?) razmerju obeh držav. Ako se bodo napadi ponavljali, bo vlada npotrebila zakonita sredstva proti njim. Ta ukor je došel v zadnjem času, kajti ti napadi niso bili več dostojni, in zato neznosni. Seveda ni pozabiti, kaj vse so pisali avstro-ogrski židovski, Milanu prijazni listi o Srbiji in o kraljevski dvojici. Srbski narodni listi vidijo v Avstro Ogrski le nemško madjarsko
Zimska romanca.
Spisal f Dragotin Kette. (Konec.)
Kakor me je zagledal, nasmehnil se je in zamežiknil z očmi, ona pa me je začudeno pogledala.
Jaz sem kar ostrmel. Kaj imata ta? sem se vpraševal, a čul sem, kako mi srce glasno tolče. Ali je zato slikal tako slabo njeno stanje, ali je zato govoril o Ševčenku, ali se je zato tako burno po slovil od mene, ker je njegova — ljubica ?... V meni so hoteli zavreti možgani. Nič nisem vedel kaj bi storil. Ali naj odidem? Potem vesta, da sem radi njiju zapustil dvorano. Potem bi ona mislila, da jo res tako strastno ljubim, kakor jo žalibog v resnici. Ne, tega ne sme misliti. Ostanem, da, še več, plešem z drugo, strastno, burno, da bode videla, kako malo mi je meni za njo. Da, to storim ...
In ko je začel ples, grem se poklonit lepi črnolaski, poleg okna sedeči in jo poprosim za partijo. Pogledala me je hvaležno s svojimi črnimi očmi in se spustila v moje naročje .. .
In plesal sem ž njo borno, strastno. Devojka se je vsa razžarela, in ogenj je plapolal iz njenega lica, a dih njene sape
me je grel po licu. Ali nisem Čutil toliko njenega ognja in diha kot notranje strasti, jeze in žalosti, ki so ruvale na dnu moje duše . . .
Plesal sem prvič, plesal drugič, vedno ž njo. Pač sem videl parkrat sedeti ubogo Mirni brez plesalca, videl tudi, kako je ta pa tam očitajočih očij pogledala name, ali to je le še bolj razvnelo v meni ogenj maščevanja. In plesal sem z devojko tretjič, plesal četrtič.
,Zakaj ne maraš iti ž njo plesati?" vprašal me je Radivoj, približavši se mi po četrtem plesa. BGovorila sva o tebi. Dejala je, da si lep dečko, da te... No, prijatelj, kam hitiš, slišiš, Mirni je rekla da bi rada s teboj plesala ..."
No, jaz ga še poslušati nisem hotel, ampak hitel zopet v naročje svoje plesalke. Videl sem, kako je Mirni Radovan nekaj na uho zašepetal, videl, da je ona obledela, pa jaz sem bil takrat že tako zmešan, da nisem niti iskal pravega vzroka tega pojava.
Jezen sem bil na Radovana, jezen na Mirni, jezen sam na se. Kaj sem se neki nocoj privlekel na plesišče, sem dejal sam pri sebi, da bom videl, kako se drogi vsi srečni zabavajo, a jaz dolgočasim samo, ampak tudi sam sebe izjedam?
.Četvorka!" zaklical je čez nekaj časa nekdo izmed plesalcev.
Pari so se zvrstili v dve dolgi vrsti.
Jaz sem leseno korakal s svojo plesalko na konec vrste. In koga, kaj si mislite, sem dobil za nasprotni par? Mirni in Radovana. Nič mi ni hotel biti po volji ta slučaj, ali škandala pa tudi nisem hotel delati in ostal sem.
Predstavili smo se drog dragemu in, ko je zadonel klavir, jeli plesati.
Pač je igral dragim parom na ustnih smeh, a iz očij koketnih devojk je zrla veselost in hudomušnost. Njih telesa so drhtela od blaženstva, usta so šepetala ljubeznive brezumnosti. Jaz pa sem plesal leseno, obligatno, kakor da bi bil brez krvi in življenja. Ko sva prišla pri prvem šen angleja z Mirni skupaj, govorila nisva ni besedice. Ona je bila pač še razžaljena, ker sem preje Radovana ponudbo odbil, sicer pa je pričakovala opravičbe od moje strani; no, meni pa ni hotela beseda od jezika, in držal sem se kot past na pratiki.
Pri dragem sestanka ravno tako. Ce bi menih in nuna skopaj plesala bi se morda bolj neprisiljeno drog proti drugemu vedla nego sva se midva Hotel sem sicer izblebetati par vsakdanjih fraz, pa niti teh mi ni prišla nobena, v mojo neumno bučo.
Devojka se je sprva na lahko smehljala ko pa je videla mojo puščobo, postala je še sama resna, da, skoraj žalostna.
In tako je bilo todi pri naslednjih Senanglejih. Ko pa prideva pri ,poule" s Radovanom skopaj, vpraša me on:
,No, kako ti kaj ugaja moja sestričina?"
„ .Tvoja sestričina?""
On se je nasmejal, ker me je razumel.
.Prijatelj," dejal je, „kaj si pa mislil?"
Jaz sem ves zarudel, ker svoje ljubosumnosti ne bi rad na dan vlačil in sem molčal, a od mojega srca se je odvalil težek kamen.
In ko sem prišel zopet k devojki, prijel sem jo ves vesel za pas in zaplesal i njo, da se je nama kar v glavi vrtilo. Zdaj sem se šele upal pogledati v njen ljubeznivi obrazek, v njene modre oči, iu opijanil sem se. Jezik se mi je razvezal in nogi oživeli. Plesaje in blebetaje sem se sedaj odškodil za ves večer. •
Ona je bila sprva malo osnpnjena, ker me ni razumela.
.Gospod," je dejala, .kako je to, da ste hkrati tako veseli postali?"
.„Ab, gospica, ko bi smel povedati!""
.Smete..."
,»Povem, povem, gospica,"" sem rekel in ji zašepetal na aha Mirni je zarodela in se še bolj stisnila k meni.
Eh, pa kaj bi Vam to dalje pravil; kdor ne ve, kaj se je potem zgodilo, naj gre in poskusi sam. .Exempla trahunt!" dejal je pripovedovalec smeje" in povzdignil kozarec
Kopice so zažvenketale, a družba je zaklicala: .Bog Vas Sivi!"
državo, v kateri je slovenstvo zaničevano in tlačeno. Potem seveda se tistim napadom ni Čuditi.
Vojna v Juinl Afriki.
Skoraj 3000 Barov je pod vodstvom polkovnika Blaka na portugiško ozemlje vdrlo, kjer nameravajo angleška živila in streljivo konfiaoirati ter eventnvalno osvoboditi ujetnike. S tem so provzročili Buri velikansko razburjenost Portugiška vlada je prosila angleSke pomoči, da se prepode* Buri preko meje. Anglefiko ladijevje v južno -afričanskih vodah je bilo brzojavno pozvano, naj pride nemudoma v Lourenzo Marquez, ter da naj angleSke čete čim najhitrejše prodero* do portugiške meje. Portugizi so poskrili vse streljivo, katero so jim bili izročili v Koma ipoort pribegli Buri. Nervoz-nost je torej velikanska. Buri dajo Angležem na vseh koncih in krajih mnogo posla in velike skrbi. V Kaplandiji, v Transvaalu, Oranju, Natalu in na portugiSkem ozemlja. Čudno ni, da Kitchener že več ne ve, kje mu stoji glava. Iz Vryburga poročajo, da je 2. t. m. zjutraj 200 Barov napadlo ne le mnogo farm v okolici, nego tudi vojaško skladifiče v mestu. Garnizija jih je z dvema topoma preganjala, toda Buri so se umaknili Sele popoludne. Pri Modderfonteinn so Buri porazili pomočno kolono, ki je prihitela na pomoč garniziji Modderfonteina ter ujeli vso garnizijo, 7 častnikov, 220 mož in jeden top. O uspehih kombinirane operacije Kitchenerja proti Barom v Transvaalu pa ni nikakih vestij.
Slov. trgovsko društvo „Merkur".
Uresničila se je misel, osnovati samostojno strokovno druStvo slovenskih trgovskih nastavljencev. Za sijajno uspelim ustanovnim shodom, ki se je vrSil dne 25. novembra 1900, sklical je za slovenskega .Merkurja' neumorno delajoči pripravljalni odbor L redni občni zbor na nedeljo dne 3. t. m Udeležba je bila navzlic mnogobrojnim predpustnim zabavam Se precejšnja, vendar je bilo pričakovati večjega poseta samostojnih slovenskih trgovcev.
Občni zbor je počastil z udeležbo predsednik trg. in obrt zbornice itd. gosp. J. Kušar, kakor tudi več odličnjakov slovenske inteligence. Tudi je bilo navzočih več zunanjih članov, mej katerimi omenimo le gg. J. Pfeiferja in J. Ranta, katera sta zastopala gorenjski trgovski naraščaj.
Predsednik tačasnega odbora, gospod Ferdo Kersnik, je otvoril zborovanje s primernim pozdravom na predsednika trg. zbornice, kakor tudi na vse navzoče oao-bito pa gorenjska zastopnika trg. nastavljencev. V svojem jedrnatem govoru je povdarjal pomen novega društva, katero bode skrbelo za strokovni in duševni napredek svojih članov; naglašujoo, da potrebuje naše trgovstvo izobraženih močij. Omenil je sklep trg. in obrt zbornice o ustanovitvi akademije, katerega naj vsak nastavljenec z veseljem pozdravlja. Velike koristi bode novo društvo z lastnim posredovanjem služeb svojim članom Govornik je navduševal navzoče k delovanju in pristopu k tema prekoristnemu društva, čigar naloga bode le varovati sploSne interese trg. nastavljencev. Svoj govor je končal z iskrenimi besedami rekoč : .Delajte, delajte in zopet delajte". (Burno odobravanje in živio • klici).
Gosp. Pfeifer se na to zahvalj nje za pozdrav, povdarjaje, da vlada veliko zanimanje in navdušenost za novo društvo po deželi, osobito pa na Gorenjskem.
0 I. točki dnevnega reda je poročal t Č. tajnik g. Železnikar, razIoživSi, po-menljivost delovanja tačasnega odbora do današnjega dne. Odbor preskrbel je lepe društvene prostore v .Narodnem doma" za nizko ceno. Nadalje poroča, da se je oglasilo 28 trg. nastavljencev iz Kranja, za kar gre zahvala g. J. Pfeiferju, kateremu zaori krepki .Živio". Iz poročila posnamemo, da se je dosedaj prijavilo 240 članov iz slovenskih pokrajin; nadalje javlja tajnik, da je dež. vlada pravila potrdila. TaČasni odbor je tudi v imena društva častital trg. i obrt zbornici k 50 letnici njenega obstanka ter pozdravil predlog, glede ustanovitve slovenske trgovske akademije o katerem je temeljito poročal g. dr. Mnrnik. (Gosp. dr. Murniku sadom borno odobravanje). Poročevalec je tudi omenjal, da v kratkem razjasni temno
trg. obnebje novo drnStveno glasilo .Slov. trgovski vestnik", kateri kmalu izide; ko-nečno je klical novemu druStvu .rasti, cveti in rasovitaj se". (Poročilo je bilo splošno odobreno).
Gosp. dr. Košar izražal je v svojem laskavem govora zahvalo pripravljalnemu odbora.
Na predlog g. Rohrmanna so bili izvoljeni z vzklikom predsednikom: cesarski svetnik J. Mnrnik, podpredsednikom: g. Ferdo Kersnik in predsednikom društvenega razsodišča: g. dr. Karol Triller.
Z glasovnicami pa so bili izvoljeni v odbor izmed trg. nastavljencev: gg- A. Jagodic, F. Anderwald, J. Babnik, J. Derčar, J. Kessler, J. Kostevc, P. Magdič, F. Ma-laček, A. Železnik. Trgovci: gg. J. Jebačin, V. Rohrmann, J. Lavrenčič, A. Lilleg, L. Schwentner; podporni Člani: gg. dr. J. Kušar, dr. V. Marnik, H. Lintner; pregle-dovalca računov: gg, A. Gerkman in J. Rihar.
Pri slučajnostih se oglasi k besedi g. Železnikar, kateri pojasnjuje potrebo novega društva in žalostni položaj trg. nastavljencev v obče, ter povdarja važnost ustanovitve slov. trg. akademije za slov. trgovstvo, nadejaje se, da se tndi trg. na stavljencem uresniči pregovor „Per aspera ad astra"! (Govora sledi živahno odobravanje).
Z jako krepkimi besedami je povdarjal g. dr. Košar pomen novega društva, kakor tudi ustanovitev trg. akademije za napredek slov. trgovstva, ter predlaga povodom I. rednega občnega zbora sledečo resolucijo:
.Slavni občni zbor skleni:1
.L redni občni zbor slov. trg. društva .Merkur" v Ljubljani pozdravlja z odkrito radostjo sklep si. trg. in obrt, zbornice za Kranjsko, s katerim se je zajamčila ustanovitev slov. trg. akademije v Ljubljani in to v zavesti, da bode ustanovitev take akademije v največjo vspodbodo trgovstva slovenskega in največjega pomena za njegov naraSčaj. Ob jednem se naroča da društveni odbor predstoječi sklep da na znanje si. trg. in obrt zbornici, zagotavljajoč slednjo, da bode slov. trg. društvo čim najbolj moralno in dejansko podpiralo tozadevno stremljenje in delovanje si. trg. in obrt. zbornice".
Resolucija je bila ednoglasno sprejeta (Govornika sledi vsestransko odobravanje).
Gosp. J. Zupan je stavil predlog, da se v trajen spomin osnovanega strokovnega trg. društva pripravljalni odbor pusti slikati in v pripomoček ustanovitve slov. trg. akademije predlaga nabiranje prostovoljnih prispevkov, na kar je g. L. Jeran nabral 86 kron.
Živahno pozdravljeni g. dr. V. Mnrnik je v daljšem, jako finem govora razmotri-val žalostni položaj Slovencev v obče, ter grajal lenobo, katero pasemo Slovenci po livadah narodne gnjilobe; konečno je povdarjal da potrebuje novi trg. .aparat" duševnih delavcev in oboževal one, ki nam radi prenapornega narodnega delovanja prezgodaj za vedno usahnejo. Vabil je vse na delo v dosego sijajnih uspehov. (Govorniku sledijo burni Živio klici in živahno odobravanje).
Pri odhodu predsednika trg. in obrt zbornice g. J. KuSarja se mu v imena odbora za udeležbo opetovano zahvali g. Ferdo Kersnik, za kar se g. J. Kušar izraža, da bode deloval v prospeh društva.
Občnemu zboru doBel je od bratskega društva iz Zagreba sledeči brzojav: .Slov. trgovsko društvo .Merkur".
.Želeči vaSoj danaSnjoj glavnoj skup-8tini najbolji uspeh srdačno Vas pozdravljamo ! Hrvatsko trgovačko društvo .Merkur", Alexander, podpredsjednik, Kossar, tajnik.
Navdušenost je zavladala za tem do vrhunca, ko so udeleženci rasveseljenim srcem zapeli .Lepa nate domovina" na kar je predsednik zaključil dnevni red občnega zbora, vabeč na složno delovanje v prid novega društva.
Opomba: Vsi gg. trgovci in trg. na-stavljenci, kateri so se dosedaj prijavili pismeno ali na pristopni poli as smatrajo kot člani in prejmejo v kratkem pristopnice. Ostali pa se vabijo, da se oklenejo prepotrebnega in aa trg. atalež vele važnega društva z nujno oglasitvijo po dopisnicah na .Slovensko trgovsko drnitvo .Merkor"" v Ljubljani. A. Ž.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 5. febravarja. (Konec.)
Po poročila obč. svet Ž a že k a seje ugodilo prizivo Andreja Šarabona glede naprave oken v njegovem poslopja in se je sklenilo napraviti pri obločnih odprtinah mosta cesarja Franca Jožefa okraske iz betona, kar bo veljalo 1200 K, in ne iz kovine, kakor se je začetkoma nameravalo, in kar bi tndi dosti več veljalo.
Isti poročevalec je poročal tudi glede okraSenja čela novega mostu cesarja Franca Jožefa. Novi načrt nasvetuje napravo stebrov. Odsek je mnenja, da bi ti stebri ne bili primerni, in je vsled tega sklenil predlagati obč. svetu, naj naroči magistratu, da preskrbi nove načrte.
Obč. svet dr. Stare je zastopal stališče, da je treba pri tem mostu posebno zdaj Stediti, češ, da se je moralo doslej vedno dodajati k prvotno dovoljenim stroškom, in je predlagal: Na čelu mosta naj se stebri opuste in naj se napravijo kan-delabri, a kandelabri, ki so projektirani sredi mostu, naj se opuste.
Župan Hribar je opozarjal, da bo most, ki se zida na mnoge prošnje prebivalcev, monamentalen in veliko lepSi, kakor frančiškanski most. Treba je torej, da se mostu njegov monumentalni značaj ne pokaži. Za čelo mostu nasvetovani stebri niso preveliki in tudi niso nepotrebni. Znani arhitekti in inženerji v Ljubljani so se izrekli, da bi bil greh, če bi se ti stebri opustili. Na vsak način bo treba storiti kaj ličnega. Dr. Stare je trdil, da se mora za most dodajati. V očigled temu, da bo znana brezvestna žurnalistika ta Staretov izrek gotovo izkoristila za SČuvanje zoper obč. svet, se mora ta stvar pojasniti. Danes se je dovolilo 1200 K za okraske mostu. A ta svota se ni „dodala", zakaj okraski so bili že iz vsega začetka projektirani, in sicer taki, ki bi bili dosti več veljali, kakor danes sklenjeni. Za most se je res moralo dodati, to pa le vsled večjega dela pri fundamen-tih. Nihče ni mogel naprej vedeti, kako bo s fundamenti. Sploh se pri zgradbah večkrat zgodi, da se vsled fundamenta stroški zvišajo. (Klic: Pri vladni palači!) Očitalo se nam bo, je rekel župan, zakaj nismo tal prej pregledali. Kolikor se je sploh dalo, se je to vestno zgodilo. Na podlagi te preiskave tal, ki je imela ugoden uspeh, in na podlagi skušenj pri druzih zgradbah na Ljubljančinem obrežju se je začela stavba. Šele potem se je pri delu izkazalo, da tla niso ugodna. Pomisliti je pa, da bi tudi za železen most treba bilo zidane podlage in da bi nastale prav tiste težave, kakor sedaj, tndi če bi se napravil železen most. Kar se je več izdalo, se je zgodilo vsled okolnosti, katerih ni mogel nihče naprej vedeti. Doslej bo za most treba 179000 K. K temu pridejo Se betonske stene, ki bodo veljale 4600 K in stroški za okraske, za čelo mostu in za kandelabre. Ves most bo veljal kacih 190000 K, prej Se kaj manj, dočim se je prvotno računalo, da bo veljal most celih 200000 K. Kar je torej znana brezvestna žurnalistika pisala o večjih stroških in doplačil, je tendencijozno in neresnično, ker most Se toliko ne bo veljal, kakor se je iz začetka mislilo. Sedaj so vse težave premagane. Največja težava je nastala vsled tega, ker je obč. svet oddal dobavo pilotov domači firmi, hoteč domačine podpirati Ta domača firma je ponudila pilote po nižji ceni, kakor zunanja, a na zadnje sploh ni mogla pilotov dati, in todi ne za tisto ceno, za katero jih je ponudila. V sredo 6. t m. se začne na levem brega zidati temelj za mostno čelo, most pa se bo zanesljivo mogel otvoriti dne 18. avgusta.
Obč svet Sobic je dejal, da je dr. Stare zastopal tendenco, s katero se ni sprijazniti Princip dr. Stareta je, da ni treba nobenega okraska. Se na vasi imajo čut za okraSanje na pr. cerkva, pri nas pa se sdi dr. Stareto Skoda vsake kronoe v tak namen. Čudim se, da se dr. Stare sam tega ne drži Pri svoji hiSi je skrbel za okras. (Obč. svet dr. Stare: Jas imam denar, občina ga pa nima!) To vender ne gre, da bi se pri monumentalni zgradbi za skoraj 200000 kron vlekli radi 1000 ali 1200 kron.
Obč. svet dr. Stare je sastopalmnenje, da se zaključki novega mosta lahko napravijo ceneje, in da monomentalnost
zgradbe ne bo na Škodi, če se stebri opg. ste. Dela naj se lepo, a ne čez finančne razmere mestne občine.
Obč. svet. dr. Požar je nasvetoval, naj se najprej postavijo Šabloni mostov, da bo možno presoditi, ali kaže napraviti stebre ali ne.
Poroč. Žužek je opozarjal, da so bili okraski v odprtinah mostu, za katere se je danes dovolilo 1200 K, že prvotno v načrtih, in da so bili že tedaj odobreni. Stebri bi bili velikanski in bi bilo vse ska-ženo, zlasti ker so hiše preblizu mostu.
Obč. svet je odklonil oba predloga dr. Stareta in sprejel poročevalcev predlog.
Po nasvetu istega poročevalca je obč. svet vzel na znanje odločbo deželne vlade, s katero se je ugodilo pritožbi M Laudaua glede parcelacije nekdaj Koslerjevega vrta. Oöinski svet se proti vladni odločbi ne bo pritožil.
Končno je podžupan dr. vit B1 e i w e i s poročal o sodelovanju ljubljanskih zdravnikov pri rešilni postaji. Ker sodelujejo zdravniki pri rešilni postaji brezplačno, kar se vendar od njih ne more zahtevati, se je sklenilo, dovoliti prispevka letnih 200 K za Lu-ichnerjevo ustanovo, namenjeno udo-vam in sirotam zdravnikov na Kranjskem.
S tem je bil dnevni red rešen in je župan zaključil sejo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. februvarja.
— Strah jih je. Sklep občinskega sveta, tožiti „Slovenca", je urednike tega častivrednega glasila silno prestrašil. Mesto poročila o tej seji občinskega sveta je priobčil dolgo opravičevanje svojega postopanja in se skuša na vse možne načine oprati. .Slovenčevcem" bi seveda ugajalo, da bi oni smeli natolcevati, sramotiti kolikor bi se jim zljubilo in kogar bi hoteli, njih žrtve pa naj bi morale to mirno prenašati. Toda vsaka stvar ima neko mejo. .Sloven-čevo" zasramovanje obč. sveta, mestnega magistrata, volilnih komisij in zlasti župana Hribarja je bilo tako nečuveno, da je vse ljubljansko občinstvo z radostjo pozdravilo sklep obč. sveta, naj se katoliške obrekovalce .Slovenčevega" uredništva postavi pred sodišče. „Slovenöevo" opravičevanje kaže, da so si bili ti žalostni časnikarji popolnoma svesti hudobnosti in krivičnosti svojih natolcevanj, kaze, da so vedoma in namenoma lagali in obreko-kovali, ker so mislili, da se jim ne pride do živega, ker so menili, da so svoje napade in zasramovanja spravili v taki obliki na dan, da jim ne bo možno na prste stopiti. V tem oziru so se pa zmotili, in ker so to zdaj sprevideli, se jim tresejo hlačice!
— Nov infamen napad ljubljanskih narodnih dam. „Slovenec" je zadnje čase, odkar se je Koblar preselil v Kranj, prevzel posel .slovenske smetišnice" ter se pri vsaki priliki zaletava v najodličnejše slovenske dame, ki pa imajo za narodna in dobrodelna društva več zaslug kot vsi uredniki .Slovenca" in .Dihurja" skupaj- Nedavno se je ustanovilo v Ljubljani žensko telovadno društvo. Telovadba je obligaten predmet na vseh višjih ženskih učiliščih, in telovadni ženski klubi so nekaj navadnega po dragih večjih mestih. Dame se telovadijo same, a živ krst ne bi mogel videti pri tej telovadbi niti sence nedostojnosti, in naj bi si bil nedolžen kot sv. Alojzij. V ljubljanskem telovadnem društvu so zbrane naše najodličnejše, narodno najdelavnejše gospe in go-spiee, in vendar jih je napadel .Slovenec" v svoji 29. številki 5 t rn.ua najgrši način. Blateč „druStvo liberalnih mamio in .frajlc* — piSe neka čenča iz Novega mesta o .novodobni podlosti in sprijenosti, koja tira in žene tisoče družin v ječo in verige nasladnosti, sprijenega oknžnega življenja!!" Ali ni to višek nečuvene infamije? In dalje piše .Slovenec" doslovno takole: .Za sedaj in v naj prvi vrsti se mi smili ubogi Bleiweis v Ljubljani. Da, res, usmiljenje imam z Vami, gospod doktor, lepo reč si bodete na glavo nazopali. Vsaj imate vendar že več ko preveč opravka na Studencu, Se več seveda v Ljubljani, kaj boste vendar sedaj počeli, ako bode iz tega .telovadnega društva" res kaj kruha. Trd bo, trd, in grozno kisel in grenak sa Vas, gospod doktor, to Vam že kar naprej povem. Jaz sicer nisem zdravnik, a ko sem bral pravila teh modernih srna* zonk, vsilila se mi je nehote v glavo pozi'
tivna, jasna diagnoza o stanja teh bolnic: Zmešalo se jim je". Da, zmešalo, grozno zmešalo, kakor se le more zmešati ženskam ä la dr. Tavčarjevi in njenemu dvora. Ubogi Ivan, tudi tebe obžalujem, prav prisrčno obžalujem! Daleč si že prišel, in kakor si pred kratkim pisaril in Sušmaril o nekem .izgubljenem Bogu", tako sedaj lahko sedež k pisalni mizi in pišeš ,o izgubljeni ženi". In ne bo dolgo, ko se boš, moj dragi dični Ivanek, tudi ti izgubil. A do tedaj, in dokler ti v kratkem ne povem še kaj dičnega o te!ovad8kem društvu, kateremu te jaz, brez skrbi, da bi me ti zatožil, kar samolastno ustanovitelja, kličem ti: Bodi mi zdrav, Ivan, in tvoja Ivanovna!"[Temu podlemu napadu Časti splošno velespoštovane gospe dr. Tavčarjeve pač ni treba dostavljati nobenega komentarja. Z ljudmi, ki padajo v svoji nizki strasti tako daleč, da jim ni sveto že prav nič več, s takimi podleci pač ni možno več polemizirati. Bič bi bil jedino pravi odgovor. Ali uredništvo .Slovenca" vedi, da narodno ženstvo napadov take vrste ne bo prenašalo več, zato pa se je radi teh in-zultov že vložila tožba.
— Tužna nam majka. Ves svet ve, kaj pomeni v popisni poli za ljudsko štetje navedba o občevalnem jeziku. Dejstva, žalostna dejstva pričajo, da državna uprava po občevalnem jeziku šteje število pripadnikov posameznim narodnostim, da torej občevalni jezik pomeni narodnost Celo ubogi železničarji v nemških pokrajinah, in revni rudarji na Gornjem Štajerskem so se tega zavedali in so vzlic vsemu pritisku zahtevali, da se slovenščina vpiše kot njih občevalni jezik. V Trstu so se rojaki in mej njim taki, ki niso v ugodnih razmerah, kakor levi borili za to, da se je vpisal slovenski občevalni jezik. In v tem istem Trstu se je našel visok dostojanstvenik hrvatskega rodu in o katerem se je mislilo, da je odločno hrvatskega mišljenja, ki je očitno zatajil svojo narodnost V popisno polo je dal vpisati: materni jezik hrvaščina — občevalni jezik laščina. In ta visoki dostojanstvenik hrvatskega rodu, in nekdaj hrvatskega mišljenja je — tržaški škof Andrej Šterk!
— Biskup Strossmayer — „Sokol". Škof Josip Juraj Strossmayer je pristopil kot Član-ustanovnik k .Hrvatskemu Sokolu' in je plačal 400 kron. Razume se, da je v .Hrvatskem Sokolu' tudi več drugih duhovnikov. Kako vse drugače pa je pri nas, kjer je sedanji škof dr. Anton Mahnič .Sokola" obsojal z najgršimi podtikanji !
— Slovensko gledališče. Prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m., bodeta dve predstavi v deželnem gledališči. Pri popoldanski 5judski predstavi ob znižanih cenah ob polu 3. uri igrala se bo tretjikrat v sezoni izvrstno zabavna gluma „Charleyeva teta', zvečer točno ob 7. uri pa prvikrat v sezoni priljubljena gluma .Vrban Debeluh ar" z gospodom Verovšekom v naslovni ulogi. — Prva predstava Wagnerjeve opere „Lohengrin" vršila se bo v torek, dne 12. t m., zakasnela se je radi tega, ker se nekateri mlajši členi zbora niso pravočasno zborovskih partij nančili. Jutri odpade predstava, ker intendanca .Dramatičnega društva" iz ozirov na občinstvo in ugled slovenskega gledališča ne mara ne povoljno pripravljenih predstav uprizarjati, na drugi strani pa tudi ne manjvrednih na-domestilnih predstav v abonirane urivati in s tem občinstvo disgustirati.
— Narodna čitalnica v Ljubljani priredi v soboto, dne 9. t. m. v veliki dvorani ^Narodnega doma" svoj drugi društveni plesni venček. Začetek točno ob polu 9. uri zvečer.
— „Slavceva" maskarada. Slikarije in prospekti za .Veliki pustni korzo" so dodelani ter se uprav krasno reprezentujejo. Izvršil jih je zopet domač slikar. S postavljanjem posameznih delov v dvorani se je tudi že pričelo. Sodeč po prijavljenih skupinah in posameznih maskah, pri katerih mnogih pa se je morala obljubiti tajnost, bode letošnja maskarada v maskov-nem oziru gotovo nadkrilila prejšnje, tako po številu kakor po elegantnosti. Ker dohajajo odboru še vedno oglasila za vabila, d asi se jih je razposlalo do 1800 in se je pri vsej pazljivosti vendar nekatere prezrlo, prosi odbor vse dotične blagohotne oprostitve. Ukrenilo se je, da bode ne-maskovanim vstop tudi brez izkaza vabila mogoč. Maske pa imajo vstop
proti izkaza vabila na dotično
ime, vsled česar naj se blagovolijo pravočasno preskrbeti z vstopnicami. Višjih dostojanstvenikov odbor tudi letos niosebno vabil, kakor to opuščajo iz večine i droga društva. Vabila društvom vposlana veljajo tudi za posamezne člene. Ukrenilo se je, da bodo cene postrežbi navadne ter vidno prilepljene, istotako bodo vsi spodnji pro stori gostom na razpolago. Za .krokarje" bode le nekoliko korakov od plesišča na levo celo noč odprta kavarna pri ,Cva-jarju". Muzikalični gigerli pa so brzojavili, da pokažejo višek svoje umetnosti po končanem korsu na koncerta v gostilni pri .belem volka" pod vodstvom slavnega .G ugerl gigerli jona".
— Kurat Kniiek na Vrabčah je postal v zadnjem času jako podjeten. O njegovem ljubakanji v cerkvi in zunaj cerkve se je na tem mestu že govorilo. Sedaj se pa na drug način trudi, da bi se o njem govorilo. Povodom ljudskega popisa prišel je ponoči skrivnostno sladko ginjen domov, napadel župana in komisarja, ki sta v žup-nišču poslovala, s psovkami, in se jima tudi dejanj ski grozil. Mlatil je v pijanosti s po lenom okolo sebe, in sami se, da je imel tudi revolver v roki, kajti preganjal je .rav* barje in lumpe", t j. komisarja in župana prav tako, kakor je tekel za cerkovnikom okolo cerkve z revolverjem, na kar se je cerkovnik seveda svoji častni službi odpovedal. Od takrat opravlja njegovo službo farovška kuharica. Vsled tega dogodka tožil je župan kurata radi žaljenja časti, katera pravda se je končala s poravnavo, s katero se Knižek podvrže sramoti, da bo občinski sluga v nedeljo pri deseti maSi z javnim oklicem županu primerno zadoščenje dal. Tudi komisar poiskal si je izvensodno zadoščenja, cerkovnik je pa tudi nastopil pot tožbe. Vsak pastir uživa več spoštovanja, kakor ta kurat mej župljani, in ako bodo vse prošnje pri Skofijstvu za premestitev zastonj, zgodilo se bo prav kmalu, da bodo možje Knižeka in njegovo opravo s kuharico vred s farovža na gmajno vrgli in fa-rovž zaprli. Tako se vsaj splošno govori To bo zares najkrajša rešitev.
— Kamniška suSovod. Piše se nam iz Kamnika: Vedno smo čakali, kdaj da se spravi naS pravicoljubni .Slovenec" in njegova za občni blagor preuneta garda tudi jedenkrat nad našo slavno kamniško občinsko zastopstvo, sosebno, ko Vam, ubogi Ljubljančanje, perd sedaj tako korenito Vašega župana!? Ubogi Hribar ! Kaj si moraš dati vse na hrbet nalagati. Kaj so vsi slavni defravdantje in goljufi proti tebi ? Prave ničle! No, pa saj bo govorilo sodišče! Pri nas, ko je po modrem kleri kalnem vodstvu občina s večnimi dolgovi obremenjena blagajna prazna, naš slavni Fischerjev vodovod vedno brez vode, naša mestna hranilnica Se vedno mrtvo dete — je to vse dobro in gotovo vse-8krbnemu klerikalstvu všeč vsaj tem la tincem gotovo tudi velja aqui tacet con-sentire videtur". Tebi pa katoliško obre-kovana in od .Slovenčevih" hijen do kosti obrana inteligenca potožimo, da nam blaženi naši pobožni mestni očetje nakladajo le doklade, katere slastno požira in srka naš vedno slavno suhi vodovod, katerega so tako uzorno zgradili naSi klerikalni talmi omikanci. Davkoplačevalci pa si moramo iskati sedaj že več tednov vode is umazane MljinSčice, ali si kopati na lastne stroške vodnjake — tako osrečujejo ravno klerikalci meščanstvo. Vsacega lojalnega meSčana mora zaboleti srce, ako gre mimo slavnega suSovoda in prečita v kamen vsekane besede. Tako malomarno in slabo izvrSi in popravlja se naprava vitalne važnosti, katera je danes ljudem le v posmeh in zabavljanje! Ti pa pravicoljubni .Slovenec" pridi vendar jedenkrat v Kamnik in pomedi pred svojim pragom smetišče, ker drugače se bode navalilo toliko te nesnage, da se Ti tukajšnji somišljeniki v nji vstope. — Žejni Lazar.
— Za plesni venček Rakovskih samcev postalo je toliko večje zanimanje, ker je namenjen čisti dohodek zaPreSernov spomenik. Pričakovati je tedaj lepe ode* ležbe in prijetne zabave.
— Društvo prostovoljnih ognjegas-cev v Trebnjem priredi v nedeljo dne 10. febravarja t L v prostorih gostilne pri Tomšiča v društveno korist plesni venček. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
— Uboj. V Kranja je bil v ponedeljek zvečer neki mladenič zaboden v srce tako, da je na mesta umrl
— V dvorani blejskega doma bo v
nedeljo dne 10. febravarja veselica .Bralnega društva" na Bleda s jako raznovrstnim vsporedom. Začetek veselice ob 7. ari zvečer.
— Nerodna čitalnica v Gornjem gradu priredi dne 9. febravarja v gostilni g. MikuSa zabavni večer s petjem, tambu-ranjem, drmmatično predstavo in plesom. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
— Kmetijska zsdrugs v Št. Ilju p. Velenje (Štajersko) prideluje že čez pol leta prav fino surovo maslo. Ker pa Se dovolj stalnih odjemalcev nima, priporočamo isto toplo, da se odjemalci zglasö. Podpirajmo naša slovenska podjetja, posebno ubozega kmeta!
— Jugoslovanski klub .Slovanske Besede" na Dunaju (I. Bräunerstrasse 7) prireja domačo pustno zabavo v soboto 9. febravarja.
— Izseljevanje v Ameriko. Znani agent Silvio Nodari iz Vidma, — na čigar sleparsko počenjanje smo neštetokrat opo zarjah, dasi nam je Nodari sam in po raznih odvetnikih ravnotolikrat grozil s tožbami, — se nahaja zdaj že dlje časa v preiskovalnem zapora v Gorici ia bo obravnava pokazala, kako mnogo ubogih kmetskih ljudi je ta človek ociganil. Zdaj je goriško sodišče zaukazalo prijeti tudi uslužbenca bivšega Nodarijevega 34letnega Rajka Vidmarja, rojenega v Kamnju na Goriškem in pristojnega v Idrijo, če smo prav poučeni, se nahaja Vidmar v Genovi.
— Popadljiv pes. Na Hauptmanci je pes posestnika Josipa Bokava napadel delavko Marijo Zalaznikovo in jej raztrgal krila.
— Jerebice je prodajsl po mestu delavec Anton Jenko iz Savelj. Prodal je bil jedno v kazinski restavraciji. Stražnik je Jenkota prijel in odpeljal v zapor.
— Z loncem je napadla zasebnica A. K. mesarico A. B. iz Hradeckega vasi in jo ranila na glavi ter jo polila z vodo.
— Okradena natakarica.  Mariji Se Sarkovi, natakarici na Starem trgu St 18, je neznan tat pokradel iz spalne sobe tri krila in kos blaga.
* Dedščina po kraljici Viktoriji znaSa vrednost 1200 milijonov frankov. Letnih dohodkov je imela 75 milijonov frankov. Ko je priSla na prestol, je prevzela jeden milijon 250.000 frankov dolga. Viktorija je bila sila skopa in je dala prodajati pridelke s svojih posestev na trga
* Kaj ga je izdslo? Pred brnskim porotnim sodiščem je bil te dni lovski tat kmet Franc Pavliček obsojen na smrt na vislicah, ker je ustrelil in oropal nekega gozdnarja. Zanimivo je, kako je preiskava našla morilca Pavliček je rabil kot za-maSek svoje puške papir, in sicer kos šolskega zvezka svojega sina. Ta papir, oziroma pisava sina je izdala morilca.
* Zastrupljena družine. Iz Dobrave na Ogrskem poročajo: V zadnjem časa se je pojavilo v okolici Dobrave strašno mnogo volkov. Županstvo js sklenilo volkove pomoriti s tem, da jim nastavi s strihninom zastrupljeno meso Župan je kupil mesa in strihnina ter je s podžupanom potresal posamezne kose s strupom. Za se pa je del podžupan velik kos na stran. Pomotoma pa ga je župan tudi potresel s strihninom, ne da bi bil to povedal podžupana. Za* tegadelj pa je dal podžupan zastrupljeno meso ženi, da ga je spekla. V nedeljo opoldne so to pečenko jedli podžupan, žena in dva otroka Ko pa je prišel Zupan zvečer k podžupanu na poset, je našel vso d rozino mrtvo.
* Beda v Apuliji je velikanska, Nad 100000 delavcev je brez zaslužka. Radi slabe letine, velikih davkov itd. je Apulija, ki je bila včasih najbogatejša pokrajina, tako beraška, da zahtevajo poslanci od vlade 200.000 lir podpore, da se ustanove ljudske kuhinje.
* Posledica vojna ni Kitsjskem. Iz Petrina poroča .Laffan Bureau": V pokrajinah Šansi in Ščnsi vlada strašna lakota D«e tretjini prebivalstva je brez zadostnih živil in brez sredstev. Princ čing je izjavil američanskemu zastopnika, da bodo prebivalci prisiljeni, živiti se s človeškim mesom in prodati lene in otroke.
Književnost
— Mladinka knjlžnioe. II. zvezek. Na rakovo nogo. Povest Spisal Ivo
TroSt V Ljubljani Založil L. Sc h wen t-ner 1901. To lepo povest ki obsega ves zvezek, t j. 75 str., je nagradil češko slovenski spolek v Pragi. Slovenska mladinska literatura je jako uboga, zato se moramo Schwentnerjeve „Mladinske knjižnice" odkritosrčno veseliti. Ali z našim veseljem ni založniku prav nič pomagano; treba ga je z mnogimi naročili podpirati ter storiti potom agitacije vse, da se »Mladinska knjižnica1' razširi v vse slovenske šole in v vse slovenske družine. Dolžnost učiteljev, njih društev in okrajnih šolskih svetov je, da naročajo te lične, veleokusne in zanimive zvezke v Čim največjem številu! Cena zvezku je 80 h, po poŠti 90 h.
Telefonska in brzojavna poročila.
Kamnik 7. febravarja. K ustanovitvi hrvatsko slovenskega kluba kličejo: Dva svjetla sada staše — u je-dan plamen sjat!" Živel Slovenec in Hrvat!
Kamniški naprednjaki.
Celje 7. febravarja. Živela sloven-sko-hrvatska vzajemnost, živeli poslanci hrvatsko slovenskega kluba, proč z žlindro, ki proglasa Celje za fremdes Gebiet Narodni volilci.
Celje 7. febravarja. Prosimo naša poslanca viteza Berksa in dekana Zičkarja, naj vstopita v hrvatsko-slo-venski klub.
Okoličanski volilci.
Maribor 7. febravarja. Čast in priznanje poslancema Robiču in Ploju. Bivši nasprotniki njiju kandidatur.
Brežice 7. febravarja. Volilci iz breškega okraja odločno grajajo postopanje poslancev viteza Berksa in Zičkarja, če sta se res vrgla tako naglo v naročje kranjskim klerikalcem, ker s tem netita pri nas razpor, ob enem pa prezirata voljo svojih volilcev.
Vipava 7. febravarja. Eksmisi-jonar Ferjančič v Gočah je bil sinoči aretiran, in direktno od večerje odpeljan v zapor.
Dunaj 7. febravarja. V poslanski zbornici je danes tako živahno gibanje, kakor v dnevih najvažnejših parlamentarnih bitk. Vzrok temu je vprašanje, kdo postane prezident poslanske zbornice. Težave so tako velike, da se že čuje mnenje, da se volitev predsednika odstavi z dnevnega reda jutrišnje seje. Nemške stranke igrajo v tej zadevi prvo vijolino, dočim se o slovanskih strankah, oziroma o jednotnem postopanju taistih nič ne čuje. Nemške stranke so sklenile, da prevzemo predsedstvo samo s pogojem, če se ustanovi urad za prevajanje nenemških predlogov, govorov in interpelacij. Nemške stranke so celo mislile, da pridobe za ta predlog pri slovanskih strankah podporo.
Dunaj 7. febravarja. Češki klub je volil poseben adresni odsek, v katerem so Kaizl, Žaček in Fof t. Nemci bodo jutri poskusili preprečiti debato o adresnem predlogu, a Čehi bodo ta poskus onemogočili.
Dunaj 7. febravarja. Poljski klub ima danes ob treh popoludne sejo, da sklepa glede volitve prezidija. Poljaki se največ zavzemajo zato, naj se voli prejšnje predsedstvo, vendar izjavljajo, da bojnega kandidata ne bodo nobenega podpirali, to se pravi, da se tudi za Fuchsa ne bodo potegovali, če ostane levica na svojem, Fuchsu sovražnem stališča
Dunaj 7. febravarja. Nemški ra-dikalci so se izrekli, da bodo glasovali samo za tistega prezidenta, ki se zaveže, da ne bo dopuščal nenemških govorov in bo odklanjal nenemške predloge, interpelacije in peticija
Budimpešta 7. febravarja. Pri včerajšnji volitvi y Maros-Vasarhelyju je prišlo do velikih izgredov. 4 osebe so bile ustreljene, 6 je smrtnoranjenih, mnogo je lahkoranjanih.
Sofija 7. febravarja. Pri volitvah v narodne sobranje se je vnel velikanski boj. Za 167 mandatov se poteguje nad 800 kandidatov.
London 7. febravarja, Buri so razdrli 53 kilometrov dolg del železnice v Delagoa-zaliv.
Ustna voda Dentol
pMkon.
15 kapljic na kozarec vode. Cena 1 K.
Dobiva ee pri (18—10) zobozdravniku dr. 2L. Frlann.
Meteorologično poročilo.
Viiln* nad morjem S0«3 m. Srednji sninl tlak 7S60 mm.
Čaa opazovanja
Stanje barometra v mm.
ti Ii
Vetrovi
Nebo
9. zvečer
7. cjntraj S. popoL
729 8     0-2 si. sever megla
734-4 — 16 si. jzahod megla 734 81    0-8 brezvetr.j sneg
Srednja včerajšnja temperatura 14*, nor-male: —11°.__
Dunajska borza
dne 7. febravarja 1900. Bkupni državni dolg v notah   .  . . Skupni državni dolg v srebrn . . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4'/, ....
Ogrska zlata renta 4°/,......
Ogrska kronska renta 4(/s.....
Avstro-ogreke bančne delnice ....
Kreditne delnice.........
London vista..........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 maik............
20 frankov..........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........
9845 9636 11785 9815 11790 9310 1685 — 667-240-62«/, 117'50 23-50 1913 9030 1131
Ljubljanska Mina banka
Laibacher Creditbank
v Špitalskih ulicah št. 2
menjalnica v pritličju
sprejema vlojre na hranilne knjižice ter iste obrestuje po 4% od dne vlotce do dne dviga,
2°l, rentnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
Izplača tudi veeje svote brez odpovedi. (11—31)
Zunanjim vlagateljem
so na željo poštno hranilniCne položnice na razpolago v svrho   poštnine proste
vpoSiljatve zneskov.
Dve stanovanji
jedno s 3 sobami, predsobo ter pritikli-nami, drugo s 4 sobami, predsobo ter pritiklinami se za 1. maj oddasta, in sicer prvo na Rimski cesti št. 6, drugo v Gradišču št. 17.
Več pri Ivanu Lininger-ju. (281—2)
(290;
-@ proda se ®-Gospodske ulice št. 4, L ostr., desne.
Stanovanje
z dvema ali tremi sobami išče za majev termin stranka brez otrok.
Ponudbe sprejema upravništvo .Slov. Naroda". (276—3)
Dobro ohranjen (2921)
proda se po nizki ceni. Poljanska cesta it. 6, spodaj desno.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. febravarja 1901. leta. Odhod ii Ljubljane jut. kol. Proga čez Trti*.
Ob 12. ari 24 m po noti osobni Tlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal t Aassee, Solnograd; čez Kleiii-Reifling v Steyr, v Line; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dunaj; cez Selzthal vS>lnograd, Ino-most; cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 51 m dopoladne osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost. Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare, Heb, Franzove vare, Ka-love vare, Prago, Lipsko, cez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po nofii osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljabljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoladne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Cnriha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri cS m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Esčevja Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob "A. uri b'2 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Oihod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljuoljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj._
Vaibilo
na
plesno veselico
katera se bode vršila
v soboto, dne 9. februvarja 1.1.
v gostilni Ludovika Černe-ta v Trnovem
(Drelsetova hiša), Konjušne ulice štev. 2.
Začetek ob 7. uri- Vstop prost.
K obilni udeležbi vabi z velespoštovanjem
(291-D Ana Schiller.
Št. 3304
Stavišča na prodaj.
(252-3)
Vsled sklepa občinskega sveta z dne 22. t. m. bode
v ponedeljek, dne 11. februvarja 1901
ob 10. dopoludne mestna občina ljubljanska deset svojih v Ljubljani, med Dunajsko cesto ter mtd Dalmatinovimi, Cigaletovimi in Sodnvjskimi ulicami ležečih atavišč potom javne dražbe prodala.
Dražba se prične ob navedeni uri v mestni dvorani (Mestni trg št. 1) in se bodo stavišča izklicala s ceno 20 K za Štirjaški meter.
Kdor se bode udeleževal dražbe, položiti bo moral pred pričetkom iste 1000 K vadija v roke dražbenega voditelja.
Razdelitveni načrt stavišč zamore se ob navadnih uradnih urah ogledati pri ma gistratnem gospodarskem uradu, kjer se izvedo tudi natančni pogoji dražbe.
IfcvdlestrLl m.a,gristxa/t XJ"u/blja,rij.
dne 28. januvaria 1901.
ptineei pa tal^a!
(259-4)
Ona pa mu osle kaše, Jfer prismuknjen se ji jefo
JfJŠT J emu treba se privadit', S P™0 sicer te^ko gre.
Stanovanje
na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, ležeče v I. nadstropju in obstoječe iz 5 sob mej temi jedna balkonska, s pritiklino, se odda s 1. majem t. L (260—4) Natančneje se izve pri hišniku, Kongresni trg št. 12, ali pa v pisarni užit. zakupa, Dunajska cesta št. 31.
h predajalniški lokalti
1 lokal Je opremljen za krojaško konfekcijo,
1 lokal pa sa špecerijo ali sploh sa vsako trgovino,
na dobrem prostoru se po ceni takoj dasta v najem.
Istotam se oddajo tudi lepe (272—2)
velike kleti in traasito-skladišča.
Več se izve v upravništvu .Slov. Nar.".
(12—30)
Hajd' na beli vrh planine, Kjer solnea žarek sneg topi! Tu gor' mi vsaka bol premine, Veselja srce prekipi, In vriskam, da od skal odmeva:
„Pozdravljena, prelepa zemlja! Pozdravljen, krog sneženih glav! Napijam Vam, kar najbolj pravo Za grlo, tek in za prebavo Očeta K lauer j a ^Triglav«« Z
plesnemu venčku
kateri se priredi
v soboto, dne 9. februvarja 1901
v gostilni
„pri kranjskem biseru"
Siomšekcve ulics štev. 25.
Zabetek ob 8. nri.      Vstopnina prosta.
K obilnemu obisku uljudno vabi s spoštovanjem
(289-D Ivanka Kavčič.
Dvoje stanovanj
v pritličju z 2 sobama in kuhinjo, v prvem nadstropju z 2 sobama in kuhinjo, oddasta te s 1. majem t. I. (293-i> Vpraša naj se v Merosodnih ulioah št 1 (Žabjak), v prvem nadstropju.
Pisar
z dobrimi spričevali, želi takoj vstopiti k odvetniku ali notarju; sprejme pa tudi kakšno drugo primerno službo.
Iz prijaznosti posreduje upravniätvo .Slov. Naroda". (256-2
Lepo stanovanje
v II. nadstropji, z 2 sobama in pritiklinami. na Reseljevi cesti št. 26 odda se mirni stranki s 1. majem.
Povpraša se istotam. (264—3;
Pekarija
obstoječa čez 20 let, z vsemi potrebnimi prostori in opravo (pripravna posebno za. začetnike), odda se pod prav ugodnimi pogoji takoj ali pozneje. — Pojasnila daje J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. (226-*4;
Lepo stanovanje
s 4 sobami, sobo za posla, shrambo, kuhinjo i. t. d. v III. nadstropji na Turjaškem trgu štev. 7 se odda s 1. majem, eventu valno tudi poprej. Več se izve v Naglas-ov zalogi pohištva. (277—3;
3©
oddam zaradi bolehnosti takoj svojo starG znano
gostilno in mesnico
na trgu v Litiji, najrajše oboje skupaj ali pa samo mesnico.
(255-2) Ivan Batis.
T lostOol jri novem m\t
bode
v soboto, 9. februvarja 1.1.
domača
plesna veselica
s sodelovanjem
ljubljanske meščanske godbe.
Začetek ob 8. uri. — Vstopnina 60 vin,
Pristna vina. Izvrstna Jedila. Torna postrežba, (ene navadne.
K mnogoštevilnemu obisku vabi z vsem spoštovanjem
286) Valentin Mrak.
Lepö veliko posestvo
pri glavni cesti v Spodnji Šiški št. £© pri „Kankrtu", 10 minut od Ljubljane-v najbolj priljubljenem kraju ljubljanskih meščanov, v katerem je že Čez 40 let prav dobro obiskana krčma, Jc na prodaj z vsem inventarjem za 800 oseb za primere, ceno 32.000 kron. 20000 kron mere na hiši vknjiženih ostati.
Inventar je v najboljšem stanu. Promet vsako leto: piva 230 hektolitrov, vina 120 hektolitrov, kar se lahko izkaže.
1. Poslopje s Hiša, obstoji iz 5 sob, 3 kletij itd.
2 poslopje s saion za 500 oseb, v katerem sta 2 veliki peči, in zdaj vedri prirejajo društva velike veselice.
3 poslopje : lep salon za 180 oseb, zraven lep senčnat vrt za 400 oseb, veliko dvorišče in izvrsten vodnjak.
Ignacij Kozjek
(186—3) hišni posestnik in krcniar.
Pristne jrix«*!*:^
1860 T. P. A. P. Bf 3. IIETEPbTPV
Varstvena znamka.
e»e'
' \ °
se dobivajo po stalnih cen.
(2289-1^)
pri tvrdkah:
J. S. Benedikt, K. Karinger, H. Kenda, Ant. Krisper, V. Petričič, K. Becknagel, Fr. Szantner, F. M. Schmitt.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joiip NollL
lastnina in tisk »Narodna Tiskarne".
8
J9