Nc. 42
Ameriška
/INA
&J1AJJ*
a a
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, June 2, 1 987
VOL. LXXXIX
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Predsednik libanonske vlade Rašid Karami
ubit v atentatu — Zagovarjal sirijsko intervencijo v deželi — Storilci neznani
BEJRUT, Libanon — Včeraj je bil ubil v atentatu 65-letni predsednik libanonske vlade Rašid Karami. Umrl je, ko je bomba, nastavljena v njegovi aktovki, eksplodirala. Do eksplozije je prišlo, ko je Karami skupaj 5 13 drugimi osebami letel v vojaškem helikopterju od mesta Tripolija v Bejrut. Sicer ranjenemu pilotu je uspelo pristati na vojaško letališče severno od Bejruta, za Karamija Pa ni bilo nobene pomoči. Libanonski notranji minister je tudi bil med ranjenimi.
Karami je bil muslimanski politik in je Pripadal sektu Sunni. Politično je bil zelo sPrt z libanonskim predsednikom Aminom Gemayelu, ki pripada krščanski skupnosti. Karami je močno zagovarjal sirijsko zasedbo zahodnega Bejruta februarja letos. Sirijci so Poslali 7.000 svojih vojakov v muslimanski ^e* Bejruta, da bi napravili konec nekontro-■ranemu vojskovanju številnih oboroženih Muslimanskih skupin in gibanj. Radi tega je lrnel Karami mnoge sovražnike v redni liba-nonski vojski, ki je nasprotovala sirijskemu ukrepu. Opazovalci političnih razmer menijo. da so bili atentatorji po vsej verjetnosti iz vrst redne libanonske vojske.
Gemayel je imenoval 57-letnega doseda-niega prosvetnega ministra Salima Hossa za ^Časnega predsednika vlade. Tudi Hoss pri-P3da muslimanskemu sektu Sunni in je služil kot libanonski ministrski predsednik od 1976 do 1980. V razcepljenem libanonskem političnem sistemu je bil Karami kar desetkrat Predsednik vlade v 35 letih, ko je bil aktiven v Političnem življenju.
Predsednik Reagan prvič podpira obvezno tesliranje za virus AIDS — Konferenca o tej bolezni poteka ta teden v Washingtonu
Washington, d.c. — Preteklo ne-
eijo je predsednik Reagan prvič izrazil pod-Poro za obvezno testiranje določenih katego-rij ljudi za virus AIDS. Reagan je predlagal, a bodo vsi jetniki v zveznih zaporih testira-'> Prav tako vsi priseljenci v ZDA, ki se želi-0 za stalno vseliti v ZDA ali postati ameriški ^rzavljani. Predsednik je tudi predlagal, naj zvezne države same zahtevale od vseh, ki rosijo za poročno dovoljenje, da so testira-^ za virus AIDS. Testirane naj bodo tudi bi'hj' lupine ljudi, ako bo ugotovljeno, da kovi[0 lak° test‘ranJe priporočljivo oz. učin-
ro . teclen poteka v Washingtonu medna-jjd ?a. konferenca o bolezni AIDS. Mnogi 8ovorZenC' S° b'*' kritični do Reaganovega ^rjen'3* ^ ^ n-’e8°v na^rt za boj proti pro Ju AIDS nezadosten. Ko je orisal svoj
Šakh ^i01nedeljo, so nekateri posluje s|j.8 asno Protestirali proti Reaganu, isto ko jea VČera-i PocIpredsednik George Bush, '’ključ238^3^3*’ nA* b' boj zoper AIDS not in^3 tUC*' Podarjanje moralnih vred-Sanov 0ncePl družine. Zoper politiko Rea-dernon abm'n'stracije do bolezni AIDS je
bornoselriral° pred Bel° hiSo nekaj sto
da Rea sua*cev 'n drugih oseb, ki menijo, 2oPer Am«1 n-ie80va vlada premalo storita strantov !• ^ret'ranih je bilo 64 demon-sebne rokP°'C*Sl' Pa SO 'me*‘ na rokah po-nostjo ok aJ.lce’ da bi se varovali pred mož-So namr azitve z virusom AIDS. Domnevali stranti n C	^bko bilo med demon-
kakosplo“a^	bolnikov. Že to kaže,
Zn‘j°. za G0 razširiena Je stIah pred to bole-s,0odsim aiero n' nobenih zdravil in je kar
^ asl°tno smrtonosna.
Devetnajstletni zahodnonemški amaterski letalec pristal s svojim majhnim letalom na Rdečem trgu v Moskvi — V priporu
MOSKVA, ZSSR — Pretekli četrtek zvečer se je nad Rdečim trgom v Moskvi, tik zraven Kremlja, pojavilo majhno civilno letalo. Letalec je bil 19-letni zahodnonemški amaterski pilot Mathias Rust, ki je bil brez vsakega sovjetskega dovoljenja letel od finskega mesta Helsinkija čez Baltsko morje, prišel v sovjetski zračni prostor v Estoniji in nadaljeval polet do Moskva brez vsake intervencije sovjetske protiletalske obrambe. Smola za sovjetsko politično in vojaško vodstvo je bila tem večja, ker se je ob prihodu Rusta v središče Moskve nahajalo na Rdečem trgu več zahodnih turistov in so nekateri teh celo snemali letalo s svojimi kamerami, ko je obkrožilo kremeljski zid in Leninov mavzolej. Ko je Rust varno pristal, nadvse presenečeni sovjetski policisti niso nič ukrepali za dobri dve uri in je imel Zahodnone-mec možnost, podpisati avtograme in se pogovarjati s turisti in tudi nekaterimi sovjetskimi državljani. Končno je bil Rust aretiran in odveden, njegovo letalo pa odpeljano.
Sovjetski predstavniki skušajo biti ravnodušni in menijo, da bo Rust po krajši preiskavi izgnan iz ZSSR. V Zahodni Nemčiji ga smatrajo za pravega junaka, čeprav bo menda izgubil pravico do nadaljnjega letenja.
Reakcija političnega vrha v Moskvi je bila hitra. Odstavljen je bil dosedanji o-brambni minister, 75-letni maršal Sergej Sokolov, prav tako 63-letni poveljnik letalskih obrambnih sil maršal Aleksandar Koldunov. Novi obrambni minister je 63-letni Dmilrij Jazov, ki je malo znan na zahodu in je v zadnjih letih hitro napredoval. Mnogi analitiki sovjetskih razmer menijo, da je bil Ruslov podvig kar dobrodošla priložnost za Mikhai-la Gorbačova, da je dobil svojega človeka kol obrambnega ministra. Medlem ko je bil maršal Sokolov pomožni član vodilnega partijskega politbiroja, je Jazov komaj še pomožni član partijskega centralnega komiteja.
— Kratke vesti —
Washington, D.C. — Včeraj je kongresni odbor, ki proučuje iransko-contra afero, objavil zapisnik pričevanja pretekli petek na tajnem sestanku odbora predstavnika CIA v državi Kosta Rika. Zapisnik potrjuje, da je bil CIA bolj vpleten v prizadevanjih za podporo protisandinističnih gverilcev v Nikaragvi, kot je ta agencija doslej javno priznala. Uslužbenec CIA Joe L. Fernandez je rekel tudi, da je namestnik državnega sekretarja Elliot Abrams veliko več vedel o podpiranju contras, kot je Abrams doslej v uradnih izjavah priznal. Isto je bil rekel pretekli teden med svojim pričevanjem bivši ameriški veleposlanik v Kosta Riki Lewis Tambs. Danes bo na javnem sestanku kongresnega odbora pričal ravno Elliot Abrams.
Colombo, Šri Lanka — Vesli danes zjutraj poročajo o novem pokolu civilistov, ki so ga zagrešili Tamil gverilci. Ustavili naj bi avtobus in nato ubili do 39 potnikov, od teh kar 29 budističnih duhovnikov.
Bonn, ZRN — Včeraj je zahodnonem-
ška vlada pristala na sovjetski načrt, po katerem naj bodo odstranjene vse rakete kratkega dometa, ki lahko nosijo jedrske konice. Zahtevala pa je, da bi ZRN lahko obdržala 72 misilov tip a Pershing 1-A, kar bodo Sovjeti najbrž zavrnili.
Iz Clevelanda in okolice
Vabljeni na informativni politični sestanek—
Jutri, v sredo, zvečer ob
7.30	ste vabljeni v Baragov dom na 6314 St. Clair A ve. na informativni politični sestanek. Glavna govornika bosta prof. Vinko Lipovec in g. Jože Melaher. Sledila bo prosta debata. Pridite!
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo sv. Vida bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo pri osmi sv. maši, ob
1.30	pop. bo sestanek v društveni sobi. Članice lepo vabljene, da se prijavijo za romanje v Lemom.
Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti bo imelo skupno sv. obhajilo to nedeljo pri osmi sv. maši, ob 1.30 molitve in nato redno sejo.
Novi grobovi
Tony Podobnik
Včeraj popoldne je v Cleveland Clinic bolnišnici umrl Tony Podobnik s 6408 St. Clair Ave. Pogreb bo iz Žele-tovega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v četrtek, 4. junija, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Ella Starin
V nedeljo, 31. maja, zvečer je v Edgewater Quality Care Nursing Center v Lake Miltonu, O. umrla 87 let stara Ella Starin, roj. Navoda v Trzinu, Slovenija, vdova po 1. 1973 u-mrlem možu Petru, mali Elle J. Anderson ter že pok. Borisa in Vide A. Anzin, 4-krat stara mati, 4-krat prastara mati, članica društva sv. Jožefa št. 169 KSK J in SŽZ št. 41. Pogreb bo iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, ob 10. dop. na pokopališče Vernih duš.
Josephine C. Hočevar
Umrla je Josehpine C. Hočevar, mati Louisa, sestra Vickie (Vikice), tašča Liliane Hočevar (r. Kurpanik), hčerka Franka in Caroline (r. Zakrajšek) Hočevar (oba že pok.), teta Franka Sirka ml. (pok.), bolničarka (R.N.) po poklicu in zaposlena v ordinaciji sedaj že pok. dr. Anthonyja J. Perka 40 let, članica društva Mir št. 10 ADZ. Pogreb je bil v ponedeljek, 1. junija, s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca. K večnemu počitku je bila položena na pokopališču Vernih duš. Pogreb je bil v oskrbi Fortunovega zavoda, 5316 Fleet Ave.
Frank Zupančič
Umrl je Frank Zupančič, Madison, Ohio, brat Josepha ter žc pok. Jennie Omersa in Augustusa, 6-krat stric. Pogreb bo v jutri, v sredo, s sv. mašo dop. ob 10. v cerkvi (dalje na str. 5)
Seja—
Podr. SŽZ št. 14 ima sejo nocoj ob 7h v SDD na Recher Ave.
94. rojstni dan—
Danes praznuje svoj 94. rojstni dan ga. Antonia Novak, ki stanuje v Slovenskem domu za ostarele. Čestitajo ji hčerki Mary Petrič in Olga Campbell z družinama, pridružujemo se tudi vsi pri A.D.!
Še nekaj prostih mest—
Otroci in starši Slov. šole pri Mariji Vnebovzeti gredo to soboto na izlet k Niagarskim slapovom, v Marineland in v muzej na kanadski strani. Nekaj mest na drugem avtobusu je nezasedenih in bi morda kateri, ki bere te vrstice, želel se podati na izlet. Kličite k Tom-čevim (731-3669) ali Lavriše-vim (481-3768).
Žalostna vest—
Johan Klopčič je dobil žalostno vest, da mu je v Angliji po dolgi bolezni umrl brat Mirko Klopčič, star 64 let. Umrl je 10. maja. Tam zapušča ženo in pel otrok, v Sloveniji pa brata Nandeta in sestro Francko, tu v Parmi, O. pa gori omenjenega brata Johana. R.I.P.
Popravek—
V	osmrtnici za Frances Kapel pretekli petek smo pomoloma napisali, da je bila članica Oltarnega društva pri Sv. Pavlu, v resnici pa je bila članica Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti.
Papež Janez Pavel II.—
Papež Janez Pavel II. bo vodil molitev rožnega venca to soboto opoldne. Pri tej molitvi za mir na svetu bodo sodelovali verski voditelji z raznih delov sveta. V Clevelandu in okolici bo to televizirala postaja WJW-TV (št. 8) od 12. do 1. pop.
V Rožmanov sklad—
V	spomin na pok. č.g. Jožeta Simčiča so Mohorjevi za njene potrebe pri vzdrževanju študirajoče mladine darovali sledeči dobrotniki: $50 g. Frank Slaniša, Geneva; $30 g. in ga. Frank A. Šega; po $20 g. in ga. Lojze Š. Jarem ter g. Frank in sestra gdč. Maryann Mlinar. V isti namen, v spomin na pok. Franka Starca, so darovali: $20 g. in ga. Frank P. Kastigar; po $10 g. in ga. Damijan L. Zabukovec; Marija Prosen. $10 je v spomin pok. Frances Zakrajšek daroval J. Prosen.
Za vse darove se v imenu Mohorjeve prisrčno zahvaljuje pov. družbe J. Prosen.
VREME
Deloma sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 85° F. Oblačno jutri z verjetnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 80° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 Sl. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
Anion Žakelj:
NARODNE MANJŠINE
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor AmeriSka Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr, Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche
AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except ihc firsl 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 42 Tuesday, June 2, 1987	®aa
Odprto pismo slovenskim komunistom
...ne dopustite, da bi se vrnili v stalinizem,
...v državno neodvisnost in tehnološko suženjstvo; ...obvarujte slovenski narod pred popolnim obubožanjem!
Ni ga dneva - in to traja že leta - ko ne bi brali ali slišali, v kako težki, splošni in usodni krizi tiči trenutno slovenski narod. To krizo slovenskega naroda, ki je kriza vladajočega političnega ter gospodarskega sistema — marksistične družbene ureditve — morajo nujno odpraviti člani Zveze komunistov Slovenije sami predvsem zato, ker sojo kot samood-govorna politična partija povzročili.
Položaj je dramatičen! Slovenski narod se sprašuje, ali še sploh hoče obstati kot suveren in kulturno samostojen narod v sklopu evropske civilizacije. Iz pogovorov širom po Sloveniji lahko ugotovimo, da se sleherni Slovenec in Slovenka čutita eksistenčno ogrožena.
Razprave o rešitvi iz obupnega položaja je na pretek, vendar besedam in celo sklepom ne sledijo dejanja. Ves narod se čuti prevaranega in ne more več zaupati vodilni eliti. To je žal dejstvo in ne kakšno klevetanje ali zlonamerna »antisocialistična« propaganda.
Sledeči dogodki so med drugimi značilni kazatelji, da smo na poti v moderno suženjstvo in narodno nesrečo: Povsod veje oster veter nespoštovanja samoupravne demokracije; v sami Sloveniji se kljub vsem zagotovitvam pričakuje pogrom med drugače misleče državljane; širi se strah pred vrnitvijo v »dachauske« metode obračunavanja s svobodoljubi, — vse to in še kaj daje slutiti, da utegne odjuga izdihniti. Duhovni avtorji tega pisma so pa prepričani, da si slovenski komunisti ne žele takega razvoja, da tudi oni zavračajo povratek v totalno diktaturo ali celo zopetno naslonitev na sovjetski blok. Zato vam pišemo in prosimo, uprite se takemu razvoju! Prestrašeni beremo v teh dneh o »odstopu« glavnega urednika »Duge« iz Beograda, Grujiče Spasoviča: dovolil je ponatis nekaterih besedil, ki pozitivno poročajo o četništvu. Torej, ni svobodne razprave. Kar se v Beogradu skuha, se kaj rado v Ljubljano srka. Glejte, v zagrebškem »Večernjem listu« z dne 17. 2. 87 str. 2 že napoveduje odgovorni urednik sankcije zoper časnikarje in pisatelje, ki ustanavljajo podporni fond, ker je baje njih namen povsem drugačen, uresničiti žele pluralizem v jugoslovanski družbi! To da je - tako odg. urednik B. Tuden -zločinski namen, namreč dopustiti tako svobodo, kar je treba »administrativno« rešiti... Pa tudi slovenski vrhunski komunisti, tudi tov. Smole in Kučan, dajo vedeti, kljub razveseljivi relativni toleranci, da so pridobitve NOB — tabu.
Mi vsi vemo, kaj to pomeni, oni meč lebdi nad nami, tkzv. »dachauski« in »golootoški« ekscesi so nam še vedno v kosteh. Duh tolerance in demokracije je na Balkanu pogosto znak slabosti in kapitulacije, ta izkušnja nam je vsem, komunistom in nekomunistom, dobro v spominu.
Beseda naj ostane beseda — ali — recimo bobu bob! To so krilatice, ki jih vsak dan tako radi uporabljamo, držimo se jih pa ne. Sploh, besedam se je resnična vsebina iz-
CLEVELAND, O. - Se še kdo spomni, da so bile zadnjič omenjene iri nevarnosti, ki groze Ameriki: 1.) Prevelika svoboda, 2. Pohlep po denarju, in, 3. Velike narodne manjšine. O prvih dveh smo že govorili, tretja ostane za danes.
Amerika je sestavljena iz ljudi vseh narodnosti na svetu. Preveč bi bilo, primerjali vse narodnosti med seboj, zato se bomo omejili na člane slovenskega naroda, ki štejemo približno eno desetinko odstotka vsega ameriškega prebivalstva, in se primerjali z največjo narodno manjšino — s potomci afriških črncev, ki tvorijo 11% ali približno 26 milijonov prebivalcev ZD.
V Ameriki vladala največja demokracija in svoboda; kadar pa pride do govora o pravicah narodnih manjšin, se ti dve nehata. Nevarno je, zibati čoln na valovih.
Čeprav je velika večina belega in tudi znaten del črnega prebivalstva proti nasilnemu prevažanju šolarjev, se to izvaja — ob ogromnih stroških davkoplačevalcev. Dosedanji uspehi kažejo na počasno izravnavanje kulturnih razlik raznih narodov — na nižji stopnji. Eno gnilo jabolko lahko pokvari cel zaboj zdravih, eno okusno pa ne more popraviti okusa slabše sorte.
Japonski ministrski predsednik Nakasone je poskusil odkrilo povedati vzrok nižje splošne stopnje inteligence ameriškega ljudstva, pa se je moral opravičevati. Ko je zadnjič prišel v Ameriko na uradni obisk, so prizadeti zahtevali od njega — kot odškodnino — 20 milijonov posojila za »manjšinske podjetnike« in 100 milijonov podpore za črne študente. Tako so poročali časopisi. Še večjo odškodnino so zahtevali črnci pred leti od katoliške Cerkve za vse krivice, ki jim jih je storila v stoletjih.
O uspehih ene kot druge zahteve pa še niso poročali.
In čeprav hišni lastnik ve, da bodo šli vsi njegovi življenjski prihranki k vragu, če bo oddal
stanovanje človeku, ki se še ni navadil živeti po človeško, nima izbire.
Nisem državnik in ne mislim se potegovati za kako javno službo, zato se upam povedati svoje mnenje.
Prvi Slovenci so prišli v Ameriko pred dobrimi sto leti, pa so se v tem času asimilirali in poslali enakopravni državljani. Kolikor se mi, starejši, počutimo manjvredne, je deloma naša krivda, ker se nismo potrudili, da bi se naučili angleškega jezika in se približali starejšim naseljencem, deloma pa neprijazen sprejem in iluzije o skorajšnjem povratku v svobodno domovino. Naši otroci, ki tega niso doživeli, so popolnoma enakopravni državljani in povsod dobrodošli.
Predniki sedanjih črncev so prišli v to deželo 200 let pred Slovenci, pa še vedno trdijo, da so zapostavljeni, preganjani, neenakopravni. To nikakor ni res! Resje, da se jih zasebna podjetja otepajo (in za to imajo vzroke), po vseh javnih podjetjih in pisarnah pa niso samo enakopravni, ampak celo privilegirani. Veliko prednost imajo v javnem prometu v Clevelandu (Regional Transit Authority), pri šolski upravi in pri pošli. To so mesta, kjer uspeh podjetja ni odvisen od pridnosti zaposlenih. Če katero teh podjetij ali pisarn zaposluje pet delavcev, kjer bi zadostovalo dva, enostavno povišajo davke, voznino, poštnino, ali pa zahtevajo od federalne vlade več podpore. Ta stori vse, da bi ljudi spravila s podporne na plačilno listo.
Morda bo kdo mislil, da sovražim vse črnce? Ne! Pomilujem jih. Saj po njihovem izvoru v naravi, ki rodi šama, brez dela in v podnebju, ki ne zahteva ne obleke in ne obutve, in po dvestoletni sužnosti, ne morete pričakovati kaj drugega. Zato pa tiste črnce, ki se — kljub neugodnim zgodovinskim razmeram — preživljajo s poštenim delom, spoštujem mnogo bolj, kakor belce. Nam je bila dolžnost do dela že prirojena, onim je bila vsiljena.
gnala, mi se sicer pogovarjamo zvočno v slovenščini, a sporazumeti se ne moremo, ker jezik ni več ta isti. Izraz »socialistično samoupravljanje« na primer, kako.svobodoljubno se čuje in nas tudi navdušuje! V resnief, v vsakdanji praksi pa samo-upravljanja sploh ni. To je točka, tovariši! Ni čuda, državljani se čutijo zvito potegnjene ža nos; samo iz strahu pred Udbo in mogočim mučenjem v.zaporih ali iz bojazni pred izgubo eksistenčne podlage, službe, stanovanja, šolanja otrok, itd., molče, stiskajo zobe in obupujejo...
Kakšne posledice ima takšna klima nezaupanja in bojazni v deželi na moralo slovenskega naroda, se člani komunistične partije vsaj verbalno ne zavedajo. Ali vam, tovariši komunisti, ni nič mar, če postanemo vsi duhovni invalidi, nesposobni samostojno odločevati in kot individum izginiti iz človeške družbe? Narod je skupek mnogih osebnosti, ki jih mora družiti ista zavest, etika in vera, če ne, po njem bo, postal bo objekt v rokah močnejših sosedov.
Iz lastne preteklosti se je treba učiti, to se rado govori in piše. V slovenski politični javnosti — v uradni praksi — pa črpamo iz nedavne zgodovine argumente za širjenje sovražnih občutkov proti lastnim bratom in sestram. Nalašč se goji ideološka razcepljenost slovenskega naroda. Bridko spoznanje nas mori: partija iz sebičnih razlogov ohranjanja oblasti s privilegiji potrebuje klimo sovraženja in medsebojnega nezaupanja. Vsak še tako plemenit poizkus,
(dalje na str. 3)
Crm prijatelj.
Rad priznam, da sem it*1 med njimi najboljšega prijal Ija v tovarni, kakih 7 miljo*1 doma. Na drugo izmeno (šiM sem se vozil popoldne z avlo busom. Nekega večera pa j* radio poročal, da je Narodna garda obkolila clevelandsko glenvilsko soseščino in da s« vse avtobusne vožnje skozi i'e' mirno soseščino (tkim. Člen-ville riots) začasno ustavljeno
Kako bom prišel ponoči domov skozi podivjano množi co? Črni prijatelj je videl mojo zaskrbljenost in je rekel: »N>( se ne boj« Te bom jaz pe^1 domov.« In me je vozil (Šej£ smrdelo od pogorišč), doklof nisem dobil drugega voznik2
Tega črnega prijatelja senj nekoč vprašal, če je kdaj in’c težave pri iskanju dela žara*11 svoje temnejše kože. »Pra' nikoli,« je odgovoril. Ved2' meril. Opravljal je najb0'1 umazana dela, pa se ni nik011 pritoževal. Ko je unija nap0, vedala štrajk, ki bo verjel0 trajal več mesecev, sem vpra' šal belega sodelavca, kaj b° ukrenil, je odgovoril: »Uenar bom vzel iz banke, ženo pdia vil kot nezaposleno in šel na ‘welfare’.« Črni prijatej Pa'
da
»O, toliko pa že še imam, . bom preživel z družino ne^
po
mesecev brez podpor.« 1
skoro 20 letih se še srečava1 Andyjem in se pogovoriva ^ stara prijatelja.
Žal, niso vsi taki. Harry^ pustil lahko službo v mestnem podjetju, ker soP^ čevali samo vsakih 14 dm* ,
je pa potreboval denar vsa" dan in prišel v novo tovan10, kjer so delili čeke vsak Peie^
Vsak dan je prinesel s sebojra
dio in časopis in vsako uro5 v »čitalnico«, pogosto ka« ’ pil kavo in jedel čokolad^ »Boss« ga je večkrat °P0,fl.j njal, naj skuša narediti VC
pol toliko kot drugi, pa n' n3
:m H
pomagalo. Ob mesecu se pogrešil. Verjetno je šel 11
‘welfare’ kot kronično poslen.
Vzroki nasprolslev.
Zakaj pomilujemo, za
,ni^'
jemo ali celo sovražimo P'"
riP2:
jvmw an cciu nuv I az-in*^ r ■'/
dnike drugih narodno5^..
uiiiim uiugm	^
Zato, ker so drugačni kd*
Samo mi smo ravnoprav lavni, ravnoprav pošteni, v' čni, skromni, čisti... Če
5eb«
tovarni ali pisarni poleg
delavca, ki je preveč pridel’’ t
ga bojiš, ker je tvoj tekn1^
borbi za napredovanje, d ^ nevaren, da ga bo »boss« postavil za zgled.
Človek, ki navzgor ^ navzdol pa brca, je tudi n ren. Če delaš skupaj z .jjii hom, veš, da boš moral jj. tudi zanj, ali pa bosta o .. gubila službo. In če iIIia^sedi da, ki po več ur na dan P^. ^ pred hišo s steklenico v r ^
ne vidi, da bi bilo ire^e^i
i-v 1Q 4• 1 ,■ »i » ■ /t fttt /A \ ' I C o r*
iti'
prepleskali, grmovje travo namakati in kost11’ ^ da bo hkrati z njegov‘’ ^e-tudi tvoja izgubljala 113 dnosti.
Stric Tomova koča-
Ki«*
Zelo važen je prvi v,'s’ j):*1
dobiš o kakem posar71^ t,t\-ali o skupini. Meni 1
(dalje na str. 6)
S- <
H'
10'
,r
le-
ir-
b«
V ,
bi
*
0'
0'
lli
0'
f
di
ib
d'
b
\0
c
Zgodovinski paberki:
Prvih 25 let frančiškanskega komisarijata v ZDA (1912-1937)
Letos je 75. obletnica ustanovitve frančiškanskega kontisarija-,u v Ameriki. Ob priliki 25. obletnice, pred 50 leti, je v koledarju A ve Maria (I937) p. Hugo Bren O.F.M. napisu! članek, v katerem je podal zelo zanimivo sliko o tem, kako je prišlo do ustanovitve komisarijata in Lemoma ter prvih 25 let njegovega delovanja. Lepo bi bilo, če bi lahko dobili podoben prikaz Zadnjih 50 let (od 1937 do 1987) delovanja Lemoma in slovenjih frančiškanov v Ameriki. Dobro pa vent, da gre za izredno Zahtevno nalogo, ki bi pa bila gotovo primerna za kakšno dok-l(>rsko disertacijo. Ur. ;
1. DEL
Leto 1937 b0 za nas slovenji c frančiškane v Ameriki ju-lejno leto. Petindvajsetič!ni-co obstoja našega komisarija-'a bomo obhajali. Srebrni ju-1 eJ v življenju moralne ose-e> ko so razne organizacije, ne Pomeni toliko kot v življe-
’'Ju posamezne, fizične osebe. vendi
ar se mi zdi, da bi. kole-'k) ki mora ovekovečati vse P0niembnejše dogodke istega eia> ne storil prav, ko bi ta ju-^ mo^e prešel. Zlasti še, se narodnim ustanovam v ^riki ne obeta življenje v slo|etja,
Morda naš komisarijat, ki je polmeroma pozno stopil na iutv? • e’ niti svojega zlatega I 1 eJa ne bo dočakal. Ker pa ^.jHih domačih zadev nihče ne 'znaša pred široko jav-
Sl> Posebno če mnoge priza-dau i>Se'3e ^'ve’ ho^ern P°‘
z ' e kratek, strogo stvaren Ov/nski oris ustanovitve, ,2v°ja in sedanjega stanja °niisarijata. Sodbo o njego-
vem podrobnem delu, o katerem govore javno dostopni viri, prepuščam pravičnemu Bogu in trezno sodečim ljudem.
Ustanovitev komisarijata
Prvo misel, slovenske frančiškane kot samostojno redovno organizacijo, presaditi v ameriška tla, je v preteklem stoletju sprožil P. Ivo Levec, član »kranjske« frančiškanske provincije sv. Križa. Ta se je 11. sept. 1839 v Trstu vkrcal na švedsko jadrnico Ulrica in po mnogih neprilikah 11. dec. istega leta dosegel New York.
Njegov prvotni namen, radi katerega se je odločil za Ameriko, so bili Baragovi indijanski misijoni. A ker se je bližal že 50. letu — roj. 30. jul. 1790 v Mengšu — in je bil poleg tega še bolehen, je odstopil od svoje namere in se odločil za izseljeniškega misijonarja med Nemci, ki so se takrat vsipali v Ameriko. Slovencev ali Hrva-
V BLAG SPOMIN
Ob prvi obletnici smrti našega dragega moža, očeta, sina in brata
1940
1986
LUDVIK BURGAR
''O
^0sPnd je moj pastir, nič mi ne manjka.
VoVe,en* Pašnikih mi daje ležišča,
Vod! 1,10 k studencu, da si odpočijem,
1,16 P« pravih polih zaradi svojega imena.
ne h' ^ k' v lemni dolini,
TvttWm se bal, ker si Ti zmenoj, p •*** Rwrjača in palica sta mi vedno v tolažbo.
•n z ni' m'2<) vpričo nasprotnikov dVj ‘, jem mi Slavo maziliš,
01 bom kelih zahvale, ker Tvoja dobrota je velika
in ^ nakl°njenosl in milost mi sledila žeij^ S.*>re,n*jata, da nikdar ne omagam;
Vse die* 118 Pr' ^e*)' Prebival,
1 Prebival v Tvoji hiši.”
kujoči:
Marija’ že"»
»rko, sin; Alexandra, hčer advik in Mimi, starša V„rk 81 ln Maruša, sestri.
’ junij« 1987.
— Psalm
O verskem tisku v Sloveniji
tov, razen posameznih, tista leta še ni bilo tukaj.
Da se malo okrepi od trimesečne burne vožnje, je en mesec ostal v New Yorku kot pomočnik pri tamkajšnji najstarejši nemški župniji sv. Miklavža. Iz ust dveh preizkušenih nemških pionirjev, Rev. John Raffeinerja, generalnega vikarja za Nemce v njujorški nadškofiji, in Rev. Simona Saenderla, redemptorista, je zvedel, kako krvavo Nemci potrebujejo misijonarjev. Ta dva sla ga bodrila, da bi še več nemško govorečih sobratov privabil v to deželo.
Iz teh razgovorov se je P. Levcu ukresala misel: kaj če bi slovenski frančiškani otvorili v Ameriki svoj hospic, majhno redovno naselbino? Oba imenovana gospoda sla jo z veseljem pozdravila in mu obljubila vso možno pomoč. Rev. Raffeiner mu je zagotovil celo precejšnjo gmotno podporo.
Opogumljen je (P. Levec) zamišljeni načrt takoj javil svojemu provincialu, P. Ferdinandu Vonči. Tega pisma se nam še ni posrečilo odkriti. Pač pa imamo njegovo drugo pismo z dne 11. apr. 1840 na bivšega provincijala P. Vincenca Pance, v katerem ta načrt omenja. Imenuje ga »njujorški načrt«.
Žal, da je takrat bil samo še njegova pobožna želja. P. Levec je 11. jan. 1840 zapustil New York in odšel proti Phila-delphiji, Pa. V tej škofiji se je namenil ustanoviti. Škof Msg. Kenrick ga je z veseljem sprejel in mu odkazal obširno misijonsko polje med nemškimi in francoskimi naseljenci na ozemlju sedanje škofije Erie, Pa., s sedežem v mestu istega imena. Toda šele na spomlad je mogel tja odriniti.
Preko zime je pomagal pri nemški župniji sv. Trojice v Philadelphiji. Med tem je svoj načrt o ustanovitvi redovne rezidence dalje predel. Toda Rev. Raffeiner in Rev. Saen-derl sla na njegova pisma molčala. Sam pa, »zelenec« v lej deželi in brez vseh skušenj — kaj naj začne?
Dne 23. sept. 1840 je došel v Erie. Spotoma je med Nemci in Francozi misijonaril in na lastne oči videl, kako treba bi bilo več misijonarjev. Takoj se je lotil dovršitve nemške cerkve, ki so jo bili naseljenci sami započeli. V navzočnosti ožjega rojaka F. Pirca jo je 2. avg. 1840 slovesno blagoslovil na čast Brezmadežni, kol je bil v življenjski nevarnosti na morju obljubil.
Ko je od tu izletaval na razne misijone v razsežnosti 100 milj, mu je bila potreba nemških misijonarjev še bolj jasna. A svoj načrt je takrat že položil na mrtvaški oder. V pismu na provincijalnega vikarja P. Felicijana Ranta, 17. dec. 1840, ga je preklical. H temu ga je nagnila tudi vedno huje pritiskajoča bolehavnosl, radi katere se je avgusta 1841 vrnil v domovino. Sicer je še ponovno prišel v Ameriko, a ne več z omenjenim načrtom. Ko bi ga bil uresničil, bi bili (dalje na str. 5)
(V mesecu maju sta bila na obisku med Slovenci v Argentini bivši koprski škof Janez Jenko in tttsgr. France Bole, dolgoletni urednik v Kopru izhajajočega mesečnika Ognjišča. Slovenska kulturna akcija je povabila msgr. Boleta, naj predava o verskem tisku v Sloveniji. Sledijo izvlečki njegovega podajanja, ki smo jih povzeli iz Svobodne Slovenije z dne 21. maja t.l. Ur.)
V kratkem je (msgr. Bole) najprej nakazal položaj verskega tiska pred vojno, ko je izhajalo šest desetin verskih dnevnikov, tednikov ali revij. Po vojni (in tudi med njo) je vse to skopnelo, ostal je le skromen listič Oznanilo, ki pa je kmalu prenehal. Pozneje je začel izhajali v Gorici tednik Družina, ki se je ohranil do sedaj. Pozneje je izhajalo še nekaj manjših ciklostiranih listov, tako tudi Farno ognjišče v Kopru, ki pa je zaradi dobrega odziva preimenoval v Ognjišče in bil namenjen vsej Sloveniji — in tiskan. Počasi je od začetnih 5.000 izvodov narasel na današnjih 105.000, kar predstavlja največji katoliški list v Jugoslaviji, v Sloveniji ga pa med vsemi prekaša — po nakladi — samo Nedeljski dnevnik.
Pozneje je založba Ognjišča začela izdajati tudi razne verske knjige, predvsem katekizme, Jezusovo življenje in druge, tako v majhni obliki kot v veliki, luksuzni. In vedno se vse proda. Vsega skupaj je Ognjišče izdalo 103 knjige v več kot milijonski nakladi.
Druga založba je Mohorjeva družba, ki pa ni striktno verska; pred leti je imela zelo malo naročnikov zaradi svoje-
ga pisanja, sedaj po malem raste.
Tudi Družina, ki je pozneje poslala tednik, ima naklade nad 80.000 izvodov tedensko in izdaja tudi knjige.
Poleg teh so še listi Prijatelj (za bolnike). Tretji dan. Ministrant, Srečanja, Slovenski jezuiti, Besede življenja, Oznanjenje, itd., kar predstavlja v vsem 22 časopisov in revij verske vsebine.
Vse to se prodaja večinoma pred cerkvami ali po poverjenikih, malo po pošti; morda bo uspelo tudi prodajanje po kioskih ali državnih knjigarnah. Pošiljanje Ognjišča vojakom ni bilo uspešno; v inozemstvo gre 4.000 izvodov te mladinske revije.
Za primerjavo je predavatelj dodal še pregled vsega tiska v Sloveniji, kjer prednjači Nedeljski tednik z 240.000 izvodi, sledi Ognjišče, nato Delo s 103.000 in Jana s 102.000. Slede revije Stop, Večer, itd.
Zanimivo predavanje so poslušalci napeto spremljali, in ob koncu iskreno nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Sledila je debata, ali bolje spraševanje, ki se je predvsem dotikalo raznih problemov, kol npr. uprave, uredništva, sestave bralcev, vsebine, kar se je predvsem nanašalo na Ognjišče, pa tudi deloma na drug tisk.
Končno je spregovoril zbranim tudi dr. Jenko, ki je povedal nekaj tehtnih misli ob tem predavanju, nato pa se je predsednik SKA L. Lenček CM in vsi zbrani še enkrat zahvalili obema, predvsem pa predavatelju, za izčrpne in zanimive informacije.
Odprto pismo slovenskim komunistom
(Nadaljevanje s str. 2)
glejmo Spomenko Hribar, da bi v interesu prihodnosti in notranje sreče slehernega Slovenca in Slovenke premostili ta prepad med nami, ki je nastal v času NOV, to ste vi komunisti doslej onemogočili. Vedite, narod si želi končno mir in spravo. Tudi partizani!
Slovenija, moja dežela! Tudi naši gozdovi, livade, reke, vsa narava, vse propada. Ni denarja za reševanje. Kmalu bomo poginili od žeje, ker ne bo več pitne vode, in zadušilo nas bo, ker ne bo več čistega zraka. Slovenija, naša dežela, bo umrla. Položaj je tudi na tem področju dramatičen. A glej, vrhunski komunisti sklicujejo na tekočem traku sestanke zaradi izida neke revije, to jim je važno; a najvažnejše: osnove za duhovni in biološki obstoj, jim niso vredne izrednih sej in kongresov.
Na vas je, člani Zveze komunistov Slovenije, kaj bo z nami, odločite se pravočasno, sicer vas bo zgodovina kruto obsodila.
Nabrano v Ljubljani, Mariboru, Trstu, Celovcu in Ptuju v letih 1985-87. Napisano marca t.l.
Objavljeno c Svobodni Sloveniji, Uuenos Aires, 21. maja 1987.
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
- V družinski lasti že 82 let. -
t


ZORA PIŠČANC
PASTIRICA URŠKA
Nadaljevanje
»Pogrešali le bomo,« je bil mojster vesel Janove odločitve. »Si že povedal doma?« je zaskrbela Gregorja materina občutljivost in velika navezanost na fanta.
»Kaj ko bi ji vi, mojster povedali in jo pripravili. Z očetom ne bo težav.«
»Mislim, da ne. Oče bo še vesel, mati pa...«
»Saj ji ostane Urška,« se je Jan zagledal v njen obraz.
»Torej greš, odhajaš?« je rekla zlomljeno.
Med prvo mašo na Skalnici se je ponudila Marija za nadaljnje ukaze. Sedaj je prišel ukaz, trd in boleč. Nenadoma se je dvignila in stekla v cerkev.
»Pusti jo, Jan, naj se pred Marijo izjoka. Sama mora preboleti,« je mojster z roko ustavil Jana.
Delavcem kar ni šlo delo od rok. Jana so imeli radi. Če ga ni bilo na delovišču, se jim je zdelo, da je dan brez sonca. Tudi mojstra je skrbelo. Dobro je vedel, kako lahko vpliva na utrujene moči sličen mlad fant. Tako je življenje, taka je božja volja, se je s težkim srcem vdal.
»Jan je dozorel v fanta, Jera, in skrajni čas je, da stopi na pot, ki mu je namenjena,« je rekel mojster tisti večer, ko so sedeli pod lipo in poslušali murne, ki so neutrudno peli v travi. Vse je bilo tako mirno in spokojno, kot zvezdnato nebo, ki se je bočilo nad vasjo. In v ta tihi mir je nenadoma stopila kruta resničnost življenja. Jeri se je skozi trepetajoče ustnice izvil krik ranjenega srca.
»Ne, ne še!« Jan je sedel poleg nje. Zagrabila je njegovo roko in si jo pritisnila na srce. »Ne, ne,« je še naprej jecljala.
»Saj me ne boš izgubila, mama,« je toplo dejal. »Vsako poletje se bom vračal k tebi in s tabo bom ostal dolge mesece. Še bolj bom tvoj kot doslej. Oče te bo tolažil in Urška ti bo delala družbo.«
Bolečina se je globoko zarezala tudi v njegovo srce. Tako živo je bilo vse pred njegovimi očmi, kakor bi se včeraj dogodilo in ne že pred davnim desetletjem, ko se je v temi zavedal svojega življenja in mu je bila Urška edina luč. Potem je prišlo listo čudežno jutro na Skalnici, ko jo je prvič v življenju zagledal in spoznal. To si ti, to si ti, Urška, ji je takrat rekel, tudi sam potopljen v luč prve zore...
Šla sta dalje skozi življenje, skoro roko v roki, blizu in vendar tako daleč, kakor da bi bila med njima deroča, neprehodna reka. In še dalje bosta hodila, vsak na svojem bregu proti končnemu cilju, kjer se
bosta bregova združila v božjem objemu.
Vse to bi Jan v tem poletnem večeru rad povedal Urški, a je z vso gotovostjo vedel, da tudi ona isto misli in čuti. Nad njima se je dvigala Skalnica in na njej hiša nebeške Matere. Reci ljudstvu, naj mi tukaj zida hišo in me milosti prosi... Mali Marija, moja prva milost, ki te prosim je, daj nama moči ob lej težki ločitvi, je vnelo prosilo Janovo srce.
Sedaj so vedeli vsi: Jan bo na jesen odšel v šole. Bolest slovesa je zajela vso vas, čeravno so vedeli, da se bo vrnil kol učitelj in vodnik.
Vikar Luka je enkrat za trikrat oklical Matija Klemenčiča in Ano Jernetičevo vdovo Vobkovo.
»Prav se je odločila, kaj bo sama na taki samoti, pa še otroka mora vzgojiti,« so modrovali ljudje in ji dali prav.
Kmalu zalem je bila poroka. Jera in Tereza sta jima pripravila gostijo. Kar na prostem so postavili mize. Ljudje iz vasi so prinašali darila, da je bilo vsega dovolj in vaščani so ob obloženih mizah še dolgo v noč prepevali ter se veselili sreče dveh mladih ljudi. Mojster Gregor je vodil zabavo in petje, da so se vsem lica razjasnila in je še Jera z večjim pogumom in vdanostjo čakala na ločitev.
Naglo je steklo poletje. Vročemu in suhemu avgustu je sledil hladnejši september. Delavci na Skalnici so se kar oddahnili. Jan je še hodil mednje, a z delom se ni gnal. Večkrat ga je mojster našel v molitvi pred Marijo ali pa sedečega na robu hriba, odkoder je bil tako lep pogled na domačo vas in naselja v okolici.
Potrpežljivo prenašajva ločitev, saj ostaneva v Kristusovi ljubezni združena.« Te zadnje besede pred dokončnim slovesom nosi sedaj Urška v duši in jih ljubosumno čuva.
»Ne vem, tako čudno mi je včasih tu notri. Zbada me, da težko diham. Zlasti ponoči mi je vroče, da se kar spotim,« je potožila Urška vikarju Luki.
Vikar je vedel dovolj: »Domov pojdi, Urška, in se odpo-čij. Zima je ža na vratih in ne hodi v mrazu okrog, da se ne prehladiš. Tvoja pljuča so zelo občutljiva. Ko bo prišel mimo moj prijatelj zdravnik Lovro, ga pošljem do tebe.«
Z materjo sta bili pri maši v solkanski cerkvi. Sedaj sta počasi hodili v hrib proti Prevalu. Urška ni rekla vikarju, da bi morala ponovno na pot. Mizarje mora dobili, pa kovače, nabrežinskega kamna za oltar, klopi za romarje in tisoč drugih malenkosti. Kako bo to zmogla? Sama, brez Jana?
Skrbi ji hromijo ude, da stopa v hrib kot bi bila natovorjena s težkim bremenom.
In mati jo je razumela. »Vem, še vedno te veže obljuba, dana Materi božji. To so resne stvari. Jerneja bomo prosili, da te z vozom spremi, če že ni drugače. Peš ne boš šla.«
Urška se je oddahnila. Le da ji ne branijo. Delala bo do zadnjega diha za Marijino svetišče, dokler ne bo mojster Gregor izrekel zadnje besede: končano!
In res je Tkalčev konj večkrat odpeketal po cesti proti Gorici. Ob Jerneju je lesno zavila v volneno ruto sedela Urška. Bila je kot božja poslanka in beračica za Marijino svetišče. Ljudje so jo videli izčrpano z veliko prošnjo v vročičnih očeh in niso ji mogli odreči pomoči. Zlasti velikodušno se je odzval mojster Arčon v Bukovici in se obvezal, da bo izgotovil okna in vrata ter dobil kleparje za kovaška dela.
Sredi zimskega jutra je potrkalo na vrata pri Piskovih. Zledenele veje so udarjale ob okna, da sprva niso razumeli, da gre za pravo trkanje.
Kot pred leti, ko je k Urški pribežala grofica Jadviga, tako je tudi sedaj Urška našla pred vrati mater, ki je pod srcem nosila deleče. Obline telesa niti široka ruta ni mogla več zakrivati.
»Ančka!« je vzkliknila Urška in jo potegnila v hišo.
»Sedi, Ančka, takoj ti zavrem mleka, vsa si premraže-na, ubožica!« ji je mati Tereza grela premrle roke in jo ljubeče posadila na stol ob ognju.
Ančka je hlipala in ni mogla do besede. Potem je v presledkih izdavila:
»Otrok, moja Katica. Obolela je... nič več se ne zaveda. Čudno jo zvija in hrope. Zadušilo jo bo... Urška, pomagaj, pojdiva na goro k Mariji, ona jo bo rešila.«
»Šli bova, Ančka. Mleko popij, da se segreješ, jaz si pa obujem škornje in se ogrnem.«
Mati jo je zaskrbljeno gledala. Kako naj ji zabrani, kako naj to nesrečno mater prepriča, da ne bi šla.
»Ančka, misli na otroka, ki ga nosiš pod srcem. Ne bilo bi prav, da bi tvegala tako naporno pot.«
Ančka jo je obupano pogledala.
»Katica je otrok mojih bolečin. Ne sme umreti. Preveč je trpela v življenju, zakaj bi morala tako mlada umreti? Urška, pojdiva!«
Šli sta v burjo in vihar.
»Daljšo pot vzemiva, ki je bolj zavetna,« je predlagala Urška.
Mati Tereza je gledala za njima, dokler nista izginili na slezi, ki je peljala v hrib.
»Bolje je tako. Pot čez Vodice je poledenela, lahko bi se obe ponesrečili.«
»Mati Marija naj naju varuje, za njima bom šel, da ne bosta sami,« je rekel Jernej, ko
Praznik Brezjanske Marije
Preteklo soboto zvečer se je veliko članov KSKJ in drugih rojakov udeležilo verskih svečanosti praznika Brezjanske Marije, zavetnice slovenskega ljudstva in varuhinje slovenskih narodnih verskih tradicij. Svečanost je bila pri svetišču Luršk? Marije na Chardon Rd. % Kuclidu, Ohio. Zaradi deževnega vremena, procesije ni bilo. Pele litanije Matere božje je vodil č.g. Jože Božnar, župnik pri Sv. Vidu, ki je v sredini slike zgoraj, ua njegovi levi je č.g. John Kuniše, župnik pri Mariji V nebovzeli, na desni pa č.g. Jože C velbar, ki živi v Pil|s' burghu, a je zadnje ledne veliko pomagal pri Sv. Vidu po smrti č.g. Jožeta Simčiča in začasne odsotnosti g. Božnarja.
SPODAJ: Udeležba je bila pri svečanostih res velika.
C
p
šk
k<
te
P'
zi
la
ki
je
sl
st
v:
k
rr
k
o
N
g
r
(
j
se je vrnil iz gozda in mu je žena povedala vse.
Zanj je bila pot v hrib malenkost. Hodil je naglo v silni skrbi za bolehno Urško in za mlado mater.
Dohitel ju je pod vrhom, ko sta izmučeni počivali. Urška je težko dihala.
»Je že bolje, še malo pa bova na vrhu... tam se odpočijem... lam pri Mariji bo lepo obema,« je šepetala Urška, a vse telo ji je trepetalo od napora.
»Oh, oče,« se ga je razveselila, »ti nama boš pomagal, da doseževa vrh.«
Jernej je odrinil leseno ograjo. Prišli so v cerkveni prostor in Ančka je kar slekla do preprostega kamna, na katerem je stal Marijin kip.
(Dalje prihodnji torek)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
V Euclidu. 4 spalnice. 2 stranišči. Blizu sv. Kristine. Kličite 731-3684 ali 261-0218.
(42-45)
Kitchen & Laundry Aide
Help needed in the laundry and in the kitchen. Must be able to speak and read English. Call 371-3600 Mon. thru Fri.	(42-43) * 3
FOR SALE Beverly Hills Section
3 bdrm ranch. 1 'A baths. Utility room on 1st floor. Basement. Dble attached garage. Excellent condition. Turk Really ~	531-5337
(42-43)
Ameriška Domovina je Vaš list!
MALI OGLASI
lUTY SHOP FOR SAl^
Clair area. Call 486-3W' - 5 p.m.
Hiše barvamo zunaj in zn°
traj. Tapeciramo (We

paper). Popravljamo in
mo nove kuhinje in kopaln'c
ter tudi druga zidarska mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTAVN Pokličite 423-4444	^
Call 741-145L
For Sale — By Owner
Brick Ranch, off £■ 2^0 Euclid. 3 bedroom
room, central air.
late. $69,900.
289-
FOR RENT coi
4 room apt. Glass Ave- ^ pie preferred. No pet5’
0812 after 6 p.m.
,Al
i • r
and basic
ic., 6117 ^103-
leveland, OH
HOUSE FOR SALE
Ct
mily Home in St- ^ s parish. 3606 E- ®
w/fa'Tliiy
i-#8
(*•
iELP WANTED
die Distributor
nically inciined
to work on P^t)|jc
lems.	pul5'
American Hom ^
basic ny“ Rčsumč to 0
L
zr 2; c- ?r n
Glas iz Gorice —

f
i
i

Ob jubilejnem koncertu moškega pevskega zbora Mirka Fileja
Dne 17. maja je bil v Katoliškem domu v Gorici jubilejni koncert uglednega moškega pevskega zbora Mirka Fileja. Zbor je obhajal svojo dvajsetletnico, a je bil koncert posvečen 50-letnici smrti skladatelja Lojzeta Bratuža ter 25-letnici snirti prof. Mirka Fileja, po katerem se današnji zbor tudi imenuje. Med drugimi se je ob lei priliki zahvalil zboru za Požrtvovalno delo tudi splošni znani rojak Vinko Levstik, lastnik hotela Palace v Gorici, 1 nam je poslal besedilo svo-■Kga nagovora ter tudi del ti-s anega sporeda koncerta. Ta spored objavim, da se lahko ''si Prepričujemo o kvaliteti ulturnega delovanja med zamejskimi rojaki. Lep je tudi ratko besedno priznanje v omenjenem tiskanem sporedu. a koncu pa je pozdrav zboru
8- Levstika.
SPORED
r.^aSnific(,i (Giorgio Mai
Quam pulchra es (Jacot Gallus)
$e ninje blagoslovite (lp ' ‘Vanov)
Oče naš (Karel Pahor) ko Ei^0 ^°jze Bra,už - h kf),nska vožnja (Ciril Vrt v Sedem si rož (Zorko Prt
^0 ta d a (Franjo Delak) Spak (Anton Foerster)
koncertu spominja skladatelja Lojzeta Bratuža ob petdesetletnici smrti in mu tudi posveča dve pesmi.
Jubilej goriškega zbora, ki ga že od svojega nastanka vodi neutrudni pevovodja Zdravko Klanjšček, je nedvomno velik kulturni dogodek med goriški-mi Slovenci. Njegova vloga ne samo med goriškimi ampak med primorskimi Slovenci nasploh (pa tudi onstran meje in med našimi izseljenci) je nenadomestljiva. Pesem mož in fantov z Goriške se je razlegala po vsem našem ozemlju in ponesla slovensko ime tudi v širši okvir večinskega naroda, zlasti naše dežele. Za vse to zasluži zbor Mirko Filej vse naše priznanje!
Ob lanski jubilejni obletnici Simona Gregorčiča je zbor sodeloval pri izvedbi mogočne kantate Jeftejeva prisega na besedilo goriškega slavčka. Tudi s tem je pokazal, da je glavnimi zborovskimi dejavniki med goriškimi Slovenci. Slovenska pesem je simbol naše neenake borbe za obstanek, tako včeraj kot danes, ko se mora naš »hlapec Jernej« še zmeraj odločno potegovati za svoje pravice.
In da bi to pesem in to sporočilo goriški moški zbor še dolgo nosil kot svetlo luč naši bodočnosti naproti, mu ob tem letošnjem jubileju prav iz srca želimo!
LUe°VenSki fa Jmce (Lojze l
,ram za laš
r®nce Marolt) Sno, d’avn
L' 2-Kl^
-L,0manara (
‘Si Pigarel/i)
4;vfc
C?*'
•ktjj'‘pe Mon
Uka i °ra nudi laf“
S'p'lZl'T" 'az'
Zb0r .. J' ko gre za rili L !Se mora vbaa
^Miin V dan Z
'en, .y "» Za sam o
Vkič:y° v mislih
iiijijo obstoj skup
yyojoJejo teži
ideali ak(ianjosti' Si
— puz
pren,y tem Prime
k	,eb >
.■ Zn'ljenjske Tak ^H K
Kk^i Prei % Zal'/? ka>erem ‘ff'P°sve, Pr«v tako
In sedaj še nagovor g. V. Levstika:
Dragi rojaki in člani pevskega moškega zbora »Mirko Filej«!
Verjemite mi, da sem poln čustvenega odnosa do Vas in Vašega kulturnega poslanstva in z odprtim srcem do lepe slovenske pesmi sprejel Vaše povabilo na Vaš koncert, ki ga ob Vašem jubileju 20-letnega delovanja prirejate in posvečale spominu 50-letnice mučeni-ške smrti skladatelja, kulturnika in Slovenca Lojzeta Bratuža ter 25-lelnice smrti prof. Mirka Fileja.
Današnje srečanje na tem koncertu pa naj bo posvečeno tudi Vašemu 20-letnemu delu in kulturnemu poslanstvu, ki ga s slovensko pesmijo posredujete Slovencem na tem koščku slovenske dežele, hkrati pa prejmite moje osebno in naše skupno priznanje in zahvalo za Vaše delo in dosežene uspehe. Organizatorjem tega srečanja, ki ste nam pripravili svojevrsten kulturni dogodek, se prisrčno zahvaljujem za osebno povabilo in mi hkrati dovolile, da Vam, organizatorjem in pevcem zbora, v znak priznanja in zahvale spregovorim nekaj besed.
Zavedam se, da osebno nisem najmanj poklican, da podajam ocene Vašega strokovnega del? na področju zboro-vodskcga dela. To prepuščam tistim, ki se ukvarjajo s tovrstno kulturno dejavnostjo.
Prvih 25 let frančiškanskega komisarijata v Ameriki
(Nadaljevanje s str. 3)
Kot poznavalec Vašega dela pa smem na tem mestu povedati, da ste kot moški pevski zbor zagotovili v tem kulturnem prostoru zamejske matične domovine Slovenije pomembno mesto v slovenski kulturi. Čeprav delujete v zboru amatersko in po končanih dnevnih opravilih, slovenski pesmi posvečale veliko prostega časa, v tem Vašem delu pa ste dosegli največ, kar se da doseči zgolj iz osebnega žrtvovanja in pripadnosti do lepe slovenske pesmi.
Na tem današnjem srečanju se že živo spominjam Vašega zborovskega nastopa leta 1984 v mojem bivšem hotelu »Bled« v Rimu. To je bilo tistega leta, ko sem se dokončno odločil, da zapustim Rim in delo nadaljujem tu v Gorici. Vsem Slovencem, ki so tedaj živeli v Rimu in so bili povabljeni na ta Vaš koncert in meni sle tedaj, kol to znate samo Vi, u-slvarili veličastno razpoloženje. To srečanje in Vaš nastop je pomenil vsem nam enkratni kulturni dogodek, ki ne more iti v pozabo.
Ob tem je želeti samo to, da bi bilo takih srečanj in nastopov Vašega zbora vse več in po širnih krajih. Ob tem tudi ne morem prezreti navdušenega priznanja Vašega požrtvovalnega pevovodje, ko je povedal, da so na tem koncertu Vaši fantje zapeli boljše, lepše, in še bolj doživeto, kol zjutraj istega dne v Vatikanu. Ta Vaš koncert v mojem hotelu Bled, na katerega me vežejo samo lepi spomini mojega dela in mladostnih let, je torej sovpadal na moje poslovitev iz Rima in prihod med Vas, dragi rojaki in pevci, tu v Gorici.
Tega leta (1984) sem se vrnil ponovno med Vas, prijatelje in Slovence, s katerimi in med katerimi sem preživel tista prva težka leta begunstva in brezdomstva po vojni. Čeprav moramo še živeli v tujini, mi je življenje tu med Vami prijetno, saj smo si drug drugemu prijatelji in si bomo v težavah drug drugemu tudi pomagali.
Tako združeni z enotnimi pogledi v pričakovanju časa, ko bo postala naša domovina resnično svobodna, je vsako kulturno delo naših ljudi pohvale vredno — delo svobodno mislečih Slovencev, ki jim vliva upanje in pogum, da bomo Slovenci kot narod ostali na tem delu slovenske zemlje, ki nam ga sta usoda in zgodovina namenili.
Da je pevski zbor v zadnjih letih svojega delovanja dosegel take uspehe, predvsem pa kvaliteto v posredovanju slovenske pesmi našim in tujim rodovom, gre zasluga vsem njenim pevcem in pevovodju Zdravku Klanjščku. Kulturna javnost tu v zamejski Primorski mu bo brez dvoma priznala plemenito kulturno poslanstvo.
Na koncu teh mojih besed pa mislim, da ni dovolj, da izrekamo zboru samo čestitke in priznanja za njegovo 20-letno uspešno delo. V znak moje osebne hvaležnosti, podarjeni vsem pevcem zbora priznanje v grafičnem listu. Želim kot
slovensko-hrvatski frančiškani pozneje gotovo prvi misijonarji svojih izseljenih rojakov.
P. Kazimir Zakrajšek O.F.M. nadaljuje z delom
Šele več kot 70 let pozneje je ta načrt uresničil P. Kazimir Zakrajšek O.F.M., član iste provincije. Po posredovanju clevelandskega pomožnega škofa Msg. J. M. Koudelke je škof iste škofije, Most. Rev. L Horstmann, povabil P. Kazimirja v svojo škofijo. A ko je ta sredi novembra 1906 zapustil domovino, še ni ničesar vedel o P. Levčevem načrtu. Kajti Levčeva pisma, iz katerih smo o načrtu zvedeli, je šele leta pozneje izsledil pisatelj teh vrstic. Iste duhovne potrebe, to pot ne med Nemci, temveč med Slovenci, Hrvati in Slovaki, so v P. Kazimirju rodile isto zamisel, četudi morda ne že ob njegovih prvih korakih po ameriških tleh.
Zastavil je v Clevelandu. Misijonaril je, organiziral slovensko župnijo Žalostne Matere božje, ki je danes ni več, in pisal. A mu ni bilo usojeno, da bi se v Clevelandu ukoreninil. Dne 2. avg. 1907 ga je škof poslal v Lorain, O. med tamkajšnje Slovence. Tu je ostal le do 3. marca sledečega leta. Odprlo se mu je novo polje izseljeniškega misijonarja na Ellis Island; N. Y., odkoder so se priseljenci raznih narodov vsipali v deželo. Obenem je prevzel skrb za njujorško slovensko naselbino.
To misijonsko polje mu je nudilo globok vpogled v izseljenske razmere. Da bi mogel biti svojim rojakom v izdatnejšo pomoč, je 1. 1908 ustanovil Družbo sv. Rafaela kot podružnico ljubljanske Rafaelove družbe. Lela 1909 pa je začel z nabožnim listom Ave Maria, ki je bila obenem glasilo Rafaelove družbe. List naj bi rojake obiskoval po naselbinah, ker jih sam ni mogel, ter jim pomagal, da bi laglje ostali zvesti veri in narodu.
Tedanji njujorški nadškof, poznejši kardinal John Farley, ki je po Rafaelovi družbi kmalu zvedel za P. Kazimirjevo
zvesti prijatelj zbora njemu podarili tudi gmotno denarno pomoč, ki mu bo prav gotovo potrebna v nadaljnjem spodbujanju in pokrivanju stroškov, povezanih z Vašim delom.
Želim, da bomo vsi, ki smo danes prisotni na tem koncertu, žive priče in pomniki, ko se bo pevski zbor Mirko Filej nastopil na naslednjih jubilejih. Kot Slovenec med Vami zaključujem le moje misli s Prešernovo Zdravico: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag le sosed bo mejaš.
Bog Vas živi in daje poguma v Vašem nesebičnem kulturnem poslanstvu.
(Konec)
vneto delo v prid slovenskim izseljencem, mu je svetoval, naj skuša dobili še več sodelavcev iz rodne provincije. In P. Kazimir si ni dal dvakrat reči. Takrat, vsaj tako mislim, je bila na novo spočeta misel, slovenske frančiškane kot samostojno redovno organizacijo uvesti v Ameriko.
Na praznik Brezmadežne 1. 1907 je osebno pohitel v domovino, snubit svoje redovne sobrate za Ameriko. Ker se je lahko skliceval na tako mogočnega zagovornika te misli kot je bil nadškof Farley, blagemu provincijalu P. Placidu Fabianiju ni bilo mogoče reči: Nc! Odobril je načrt P. Kazimirja.
V drugi polovici januarja 1910 se je P. Kazimir vračal v Ameriko z dvema prvima pomočnikoma: P. Salezijem Vo-došekom in P. Anzclmom Murnom. Prvi se je radi bolehnosti po dveh mesecih vrnil v domovino. A mesto njega sta julija došla dva nova: P. Engelbert Pollak in P. Ambrozij Širca, rodom Slovenec, a član hrvatske provincije sv. Cirila in Metoda.
To je bila prva družinica slovenskih frančiškanov v Ameriki pod vodstvom P. Kazimirja. Njen dom je bil pri Sv. Mihaelu v Rockland Lake, N. Y., pretežno slovaški župniji, ki jim jo je njujorški škof izročil v oskrbo.
Sicer so bili pa redko skupaj. P. Kazimir, župnik in urednik lista Ave Maria, se je moral seveda bolj doma držati. P. Anzelm je za P. Salezijem prevzel skrb za njujorške Slovence, ki so gostovali pri Sv. Miklavžu. Bil je njihov kaplan in je tudi tam stanoval. P. Ambrož se je gibal med njujorški-mi Hrvati v Hobokenu, N. J., kjer je 1. 1910 organiziral majhno župnijo, ki pa ni dolgo živela. P. Engelbert je šel med Slovence v Kansas City, Kans., a je kmalu prešel med svetno duhovščino. Vendar je bil ta skromni domek za naše pionirje velikega pomena. Vedeli so, kje so doma, in zavedali so se, da tvorijo eno družino.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1)
Brezmadežnega Spočetja na Hubbard Rd. v Madisonu.
Madeline K. Mahniči)
V soboto, 31. maja, je umrla Madeline E. Mahnich, rojena Weier, žena Franka C., mati Thomasa, Marka, Grego-ryja in Erica, hčerka Jane in že pok. Christiana Weierja, sestra Arleen Czaplieki, Barbare Molnar, Sandy Binion ter že pok. Gilberta in Regisa. Pogreb bo iz Brickmanovcga zavoda na 21900 Euclid Ave. v četrtek, 4. junija, v cerkev Naše Gospe Karmeiskc v Wickliffu dop. ob 10. in od lam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes in juiri pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
NARODNE MANJŠINE
(Nadaljevdnje s sli. 2)
jemo mnogim drugim — je ustvarila prvi vtis o ameriških črncih knjiga »Stric Tomova koča« (Uncle Tom’s Cabin), delo ameriške pisateljice Harriet Beecher Stowe (1811-1896). Ravnanja ameriških plantažnikov z afriškimi sužnji res ne more nihče odobravati.
Drugi vtis sem dobil od našega sponzorja po prihodu v Ameriko, daleč zunaj na deželi, kjer ni bilo nobenega črnca. Na vprašanje, kakšni so tukajšnji črnci, je odgovoril s priliko: »Med vojno so vprašali črnca v federalni službi, zakaj nič ne da za vojno posojilo?« »Uncle Samu ne zaupam, ker predobro plačuje lenega zamorca,« je odgovoril.
Čez nekaj mesecev smo se znašli v Clevelandu z velikim številom črnega prebivalstva. Na vprašanje, če jih kaj skrbi, kaj bo s tolikšno narodno manjšino, so ljudje kar po vrsti odgovarjali: »O, prav nič! Utopili se bodo v ameriškem loncu, kot so se vsi dru-gi!«Dvomil sem takrat in dvomim danes.
Povojni begunci.
Po prihodu v Ameriko smo bili begunci povsod osovraženi kot »Hitlerjevi kolaboracionisti«. Titova propaganda je dosegla, da je bila velika večina naših rojakov, starih naseljencev, proti nam. Vzeli so nam čast in pošteno ime. Niso, nam pa mogli vzeti slovesa dobrih, zanesljivih delavcev, ki so si ga sami priborili s trdim delom in ga — morda nehote — prepustili nam.
Nekatere tovarne so nas rade sprejemale. V neki delavnici zunaj mesta, me je že čez kak teden vprašal delodajalec: »Če si v kakem pevskem društvu ali če zahajaš v kak salun, povej svojim ljudem, da imamo mi dovolj dela za vsakogar, samo za tega... vraga ne.« Takrat je bilo tam okrog 20 delavcev, med njimi samo dva Slovenca. Pet let pozneje nas je bilo čez 50 in razen dveh ali treh sami Slovenci.
Iz te tovarne sem bil poslan na pregled v St. Vincent Charity bolnišnico. Dali so mi posteljo v sobi na severovzhodnem koncu stare stavbe. V sosednji sobi je tudi čakal na pregled policijski kapetan D.
L. Ker je bilo obema dolgčas, sva se obiskovala in pogovarjala. Pravil mi je, da je zapustil rodno Irsko z 12 leti in da je bila takrat na Irskem razlika med zajci in Irci samo v tem, da so bili zajci večino leta zaščiteni, na Irce pa je bil lov vse leto odprt. Sam je videl, ko je Anglež streljal na Irce, brez strahu, da bi se moral za to zagovarjati.
Nekoč se je g. kapetan zagledal skozi okno in me nenadoma vprašal: »Kaj ti misliš o teh ljudeh tu spodaj?« Pogledal in videl stanovanjsko naselje malih, lesenih hiš-, pa nikjer nobenega zelenja. »Sve izgorelo!« bi rekel Hrvat. Izgovoril sem se, da še nisem dovolj časa tu, da bi mogel soditi. »Misli o
njih, kar hočeš,« je rekel. »Jaz imam z njimi veliko opraviti, in povem ti, da jih je v Clevelandu 25% vsega prebivalstva, pa narede 75% vseh zločinov.« Porazen vtis!
Policijski kapetan mi je kmalu po odpustu iz bolnišnice prinesel zavoj ponošene obleke, da sem jo poslal bratu domov. Kapetan je par let na to nenadoma umrl, moj brat je pa še deset let potem nosil njegovo ponošeno obleko v »raju«.
Črnski vodilelji.
Adam Clayton Powell je bil eden prvih črnih kongresnikov v Ameriki v 20. stoletju. (Po državljanski vojni 19. stoletja je bilo izvoljenih v zvezni kongres iz južnih držav več črnskih kongresnikov in celo zveznih senatorjev.). On je učil svoje rojake: »Burn, baby, burn!«. Martin Luther King Jr. je pozneje ta nauk navidez malo, v resnici pa bistveno popravil v: »Learn, baby, learn!« Powell je že pozabljen, King bo pa šel v zgodovino kot črnski Mojzes. Ko bi se njegovi »bratje« ravnali po njegovem navodilu, bi bilo črnsko vprašanje hitro rešeno.
V zadnjem času so se črnski voditelji vrgli na direktorske in profesorske službe; vedo, da bi od tam mogli največ doseči za svoje rojake. Ostro so napadli Clevelandsko državno univerzo, češ, da je rasistična, ker ima samo 11% črnih študentov (od katerih jih tudi samo 11% vzdrži do konca), in manj kot 4% profesorjev. Te številke so za skoro 50-od-stotno clevelandsko črno prebivalstvo res porazne. Skrajneži zahtevajo vsaj 20% deleža na študentih, profesorjih in uslužbencih, zmernejši pa priznavajo, daje zahteva pretirana, ker ni na voljo ne toliko študentov in ne profesorjev.
Na zagovor univerze, da tudi ni službenih mest, je nekdo odgovoril: »Mesta je treba ustvarili!« To me spominja na Črnogorca, ki je prišel v Beograd prosit svojega poslanca, da bi mu preskrbel državno službo. Poslanec je odgovarjal, da ne more, ker je vse zasedeno, Črnogorec se pa ni dal kar tako odpravili. »Saj pri delu nočem biti nikomur v nadlego! Vpiši me danes, jutri me lahko upokojiš!« je vztrajal.
Delitev služb in zaslug.
Vrhovno sodišče je pravkar zavrglo tožbo, da je sorazmerno preveč članov narodnih manjšin obsojenih na smrt. Tudi mi bi želeli, da bi se število smrtnih obsodb (in vseh kazni sploh) »narodnih manjšin« čimbolj približalo številu drugih narodnosti. Čimbolj bomo enaki, tem manj bo pritožb.
Ker imamo pa različne sposobnosti, naj bo vsak plačan (ali kaznovan) po svoji zaslugi.
Če bi delili službe ločno po odstotkih, kolikor komu pripada, bi se res izpraznile ječe, a bi se istočasno tudi zredčile vrste športnikov in naredile
prostor drugim. Izpraznili bi se tudi uradi, posebno listi, ki imajo opravili s podporami — in tako dalje brez konca.
Predlogi za rešitev.
Za rešitev črnskega vprašanja je bilo slavljenih že več predlogov. Predlog, naj bi prepustili črncem nekaj južnih držav v popolno upravo, je kmalu propadel. Če bi bilo več kot 50 odstotkov državljanov na ‘welfare’, kdo bi pa delal zanje? Tudi predlog, da bi jim plačevali delo od kosa, in s lem dali pobudo za večjo pridnost, je bil odklonjen kot krivičen. Najradikalnejši je predlog univ. prof. dr. Walterja Williamsa, da bi jim ukinili vse podpore, ker drugače se ne bodo nikoli osamosvojili. Ta mož mora zares ljubiti svoj narod!
Na podobnem položaju so se znašli Nemci po prvi svetovni vojni: država napol uničena, dela nikjer, ogromne reparacije in odlok zmagovitih zaveznikov, da morajo bili vsi nemški izdelki označeni z napisom: »Made in Germany«, da bi se jih vedel ves svet izogibali. Pa so Nemci ravno ta napis izrabili za svojo kvalitetno znamko in z njo ponovno prodrli na svetovni trg. Še huje je bila uničena v drugi svetovni vojni Japonska, a je s pridnostjo, varčnostjo in skromnostjo premagala vse težave in postala svetovna industrijska velesila prvega reda.
Pa nam ni treba hoditi daleč po primere: poglejmo naše Mormonce! Ker so bili drugačni kot drugi (živeli so javno s po dvema in več ženama), so jih vsi sovražili, zapirali, pobijali, jim požigali posestva, da so se morali umaknili v neobljudeni Utah, kjer so si pa s svojo pridnostjo ustvarili gospodarske, kulturne in socialne naprave, ki so jim v ponos.
Podobno je z našimi »Ami-ši«. Kljub nekaterim predsodkom proti moderni tehniki, napredujejo tudi ti s pridnostjo, skromnostjo in poštenim delom, živeč v strnjenih družinah, strogo po veri. Njih pridelki in izdelki ne potrebujejo reklame, zadostuje le beseda »Amiš«. Kadar bodo izdelki z oznako »Made by a Black Man« dosegli tak sloves, ne bo nihče več mogel trditi, da ni enakopraven in tudi nihče, da ni enakovreden.
Prvo stopnjo do resnične integracije pa morajo narediti črnci sami. Urediti morajo svoje družine, da bo vsak otrok vedel, kdo je njegov oče in vsak oče, kateri so njegovi otroci. Osamosvojili se bodo šele, kadar bodo prišli do zavesti, da je sramotno živeti od podpor na račun drugih. Edino preživljanje s poštenim delom — pa naj bo še tako umazano, je častno!
Pred leti so odgovarjali razni vzgojitelji na TV na vprašanje, zakaj so šolski uspehi v Ameriki slabši kot drugod? Neki črni šolski upravitelj (principal) je povedal, kako strogo vzgojo je imel doma in v šoli. Če je bil kaznovan v šoli, je bil tudi doma tepen. (Isto je bilo v naši mladosti).
KOLEDAR
društvenih prireditev
JUNIJ
7.	— Vzhodno okrožje ADZ
priredi piknik na ADZ letovišču Leroyu, od 2. do 8. zv. Igra Joe Fedorchak orkester. 14. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
20. in 21. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije.
20. — Severovzhodno okrožje ADZ priredi piknik na letovišču ADZ v Leroyju. Serviranje kosil od 3. do 5. pop. Igra Joey Tomsick orkester.
28. — Ohijska federacija KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd.
28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples.
JULIJ
4. in 5. — Prislavski dan na
Slovenski pristavi. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci.
10., 11. in 12. — Poletni
festival pri Sv. Vidu.
12.	— Misijonski piknik v
Triglavskem parku. Dop. ob
Kadar bo oblast staršev in učiteljev ponovno izpostavljena, bodo pa tudi šolski uspehi boljši!
Kdor še misli, da so Azijci zaostali, naj prebere pismo nekega čitatelja rubrike Ann Landers v clevelandskem The Plain Dealerju od 12. dec. 1986: »Vprašate: ‘Kdo bo vodil našo deželo čez 20 let?’ Odgovor je: ‘Azijci!’ Če mi ne verjamete, poglejte, kdo dosega naj višje časti v višjih šolah, kdo se vpisuje na MIT, Harvard, Yale, Stanford in Cal Tech!«
Na to pismo je odgovoril Warren Bennis, profesor Šole za trgovsko upravo v Kaliforniji: »Vaš dopisnik ima morda prav. Še imamo mnogo pridnih, nadarjenih belih študentov, a jih po številu dramatično prekašajo Japonci, Kitajci, Tajvanci, Malazijci, Korejci, Vietnamci... Na Japonskem hodi študent v šolo 240 dni, v ZDA samo 180. 97% Japoncev konča višjo šolo, v Chicagu pa okrog 50% in polovica teh ne zna dobro brali...« A-zijske dežele so tiste, kjer avtoriteta staršev in učiteljev še nekaj velja.
Med vojno smo gledali velike plakate s sliko nekake pošasti in napisom: Untermensch! Končno je podčlovek premagal nadčloveka.
Namen (ega spisa je dokaza-li, da na svetu ni ne nad- in ne podljudi. To ugotavlja tudi ameriška ustava. Vsak ima moč, da si v sili pomaga sam, seveda, če ima voljo. Kdor čaka, da mu bodo drugi obujali škornje, propada.
(Konec)
lih sv. maša, nato kosilo in zabava.
19. — Misijonska Znamkar-
ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 12. uri sv. maša, nato prijetno popoldne.
26. — Slov. šola pri Sv. Vid« priredi piknik na Slov. pristavi.
AVGUST
8.	— Balincarski krožek
Slovenske pristave priredi zabavni večer na Slov. pristavi.
9.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima svoj drugi piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples.
30. — Belokranjski klub Poredi piknik na Slov. pristavi. Ob 11.30 sv. maša, nato kosilo, pop. ples, igra Tony Klepec orkester.
SEPTEMBER
12.	— Fantje na vasi prire'
dijo koncert ob zborovi 10-I£l' niči, v SND na St. Clairju. Za ples igra Alpski sekstet.
13.	— Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
20. — Društvo S.P.B. Pri' redi romanje v Frank, Ohio-27. — Oltarno društvo pri Vidu ima vsakoletno kosil0 farnem avditoriju.
27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Parku. Kosilo z zabavo in plesom.
OKTOBER
17. — Tabor DSPB Clev«'
land prireja svoj jesens družabni večer v Slov. dob111 na Holmes A ve. Za ples in za bavo igrajo Veseli Slovenci-
17.	— Glasbena Malica P1’’1^ jesenski koncert z večerjo plesom v SND na St.
Ave.
18.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
25. — Slomškov krožek Pr’ .
redi kosilo v šolski dvoran' P Sv. Vidu.
25. — Slovenski dom . 80 Sl. priredi vsakoletn , pečenje školjk.
31. — Slovenski dom za oS* ^ rele praznuje 25-letnioo banketom in sporedom v na St. Clairju.
NOVEMBER ^
7.	— Štajerski klub Pr‘rprj martinovanje v avditor‘Ju Sv. Vidu. Pričetek ob ”
Igrajo Veseli Slovenci.
8.	— Mladinski pevski &
Kr. št. 3 SNPJ ima icse”cer-prireditev z večerjo in ko. torn, v SDD na Recher A .
14. — Belokranjski klllb.^in redi martinovanje z plesom v SDD na St- ^ Ave. Igra orkester Tony
pec-	„ pri'
14.	— Pevski zbor Jadr9 ,erj0 redi jesenski koncert z v r|0O in plesom v SDD na a Rd. Igra Joey Tomsick
sler.
ž
p
C
tf
N
D
Fi
tn
vi
81
ni
k\
Pr
ia
2V
Si
b<
bc
Pri
Gc
5:
Ja
M
A,
Sir
E.
G,
Ht
de
ste
Go
*.
!
S|q
L:
stv
as,
Pia
de,
Roj
Stv
C bo| Dre Wi, ra | ter, *ap *a *as Hei, ib; Wi, drU; vni dv0
D
}dai
bod
'kla,
Eli,
“Dtl
vak
■Jqs.
'Ddi
V
S,
'bes
N
n6'1 do)
V


Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
American Slovenian Catholic Union
Društvo SV. VIDA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-"ar, preds.: Joseph Baškovič; pod-n*'1 J°seph Hočevar; taj.: Albin fehek, 18144 Lake Shore Blvd., N. . ®1i481; blag.: John Turek. r\ . Jorn’*o; Mary Hodnik, James sveč, Stan Martinčič; vratar:
mit?!' Ture^- Vodja atletike in var 7Skih aktivnost': Joseph Hoce-• a Pregledovanje novega član-s,va vsi S|0venskj ,dravnikj
n6rtri|jStvo zboruje vsako drugo ^'jo f0 °b 10:1 5 dopoldne pod cer-
pri»:>S'/' ^'^a- Mesečni asesment se ian,ne.P°birati pred sejo in tudi 25. iVe,ar)a in 25. julija od 6. do 7. ure Sv v V C*ružtven' s°bi avditorija pr bo|nik'dU'. V slučaiu bolezni naj se list in |fVi tain'ku' d3 ^°bi zdravniški
Društvo SV. LOVRENCA št. 63
bo| U[!'OVn' voc*ia: Dev. Anthony P Preds-6 *?8 * * * ’ Joseph l- Fortuna; po God sa^eHe Godec; taj.: Ral[ 52oiC.' 847 E- Hillsdale, tel. 52-
JameŠTawMafy Ann Srav: bla
MaDi0 '' Weir- 1 5052 Rochelle D Anth- HtS-' 0H 44137; nadzornil
9iniaFoVB Lausche'OI9a SraV-V E, 3q ^Ur|a; zastopnika za SND i Go(je . 8t,: Joseph Fortuna, Ral| Ht5 . ' zas1°Pnika za SND na Map dec- ;a°Sepb Fortuna in Ralph G ste/« L,S'°Pnika za atletiko in »bo God Joseph Fortuna in Rali j. 8c- Zdravnika: Dr. Wm. Jeric ‘Se; Jelercic.
Slo 16 80 na 25.-ega v mesecu 7 nar' bornu na E. 80 St. c $tva ,SJ°vi člani sprejeti od rt as6srtt° B°' leta star°sti- Bolniš Platu ent *e centov na mesec den ,e bolniške podpore na t Rojaki6 ^ ^'an bolan 5 dni ali ve 5tvo sv? ^evbur9U, pristopite v dr
• Lovrenca!
OuhorUS'V° SV’ ANE 5‘- 150
boi; pr^' v°dja: Rev. Anthony R Preds.; r8,' ^n9ela Winter; po Vinter oec0 Krof|; laj.: Josephir !aBerdyck 8 E’80-St-i blag.: La e'' There rgabz°rnice: Anna Wi ?ap'S-:	2upanoic,	Helen Kro
?a SND n 6r'ne ^abak; zastopnic ifStoPnicaa E 8°': Laura Berdyc elan Krofi-26 na MaPle Hts
WihAn9ela'	za Federac
Pter. 7 . nter in Josephir
J^iriski. /avniki: Vsi slovenski H ^Psecu nh S° vsaka Prva sreč ''Prani j0, 2’3° Popoldne v šols S°le pd Sv. Lovrencu.
,v°Sv-MarueMa , Duh0vn. *'• 161
S Preri VOd*a: Rev- >
fdPreds.8“ Frances
E ry Ann	Zakr£
^Hd, OHMott. 760 E
S OreL18'- 531'4E
j k; nad, 8k' zaP's-: Fi
gT.':. F™“
^5? %
:VuS60rii0 vsako
'cnt Sft ,ja pri s
Sr’a25Pjabna2'kri
^•^SV	'n25'
Uteje5?društv Ki J 2 5' dan n
Kira -'^onm
-p.«;««, e,
v Ponedt
Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 1 59 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243
Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.; Helena Nemec, 541-7243
Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Oklcki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Gary Koketec
Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129
Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma
Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki
Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Maria Kokal Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo od 7. uri naprej in po vsaki seji, kakor tudi 25. vsak tretji mesec (jan., april, julij, okt.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek.
Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70. leta za zavarovalnino od $2,000 do $50,000.
Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172
Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.: Ludmila Glavan
Podpreds.: Frank Kuhel
Tajnica: Draga Gostič . 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tei. 531-5678
Blagajnik: Joseph Melaher
Zapisnikarica: Tanja Gostič
Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml.
Vratar: Štefan Marolt
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 13307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h žv. Pobiranje ases-menta pol ure preje.
Lodge OUR LADY OK FATIMA No. 255
Spiritual Adviser:	Rev. John
Kumse
President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz
Womens & Youth Activities: Maureen Furlich
Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264.
Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area.
Društvo KRISTUSA KRAUA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306
Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172
Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler
Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344
Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan
Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube
Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler
Vratar: Antonia Šega
Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 12. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji.
KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva.
Slovenska Ženska Zveza
Slovenian Women’s Union
PODRUŽNICA št. 10
Duhovni vodja: Rev. John Kumše Predsednica: Mary Kokal Podpreds.: Danielle Susel Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tei. 531-7635 Taj.-blag.: Rosemary Susel Nadzornici: Marie Gombach, Helen Suhy
Scholarship: Caroline Stefančič Sunshine Comm.: Faye Moro in Joyce LaNassi
Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-Arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: Januar, marec, maj, junij, september, november in december.
PODRUŽNICA št. 41 Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Justine Girod Podpreds.: Rose Pujzdar Taj.-blag.: Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914
Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod
Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod
Meetings the 3rd Tuesday in March, June, September and November at the Slovenian Workman's Home on Waterloo Road.
PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebel
Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič
Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio.
BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Helen Petsche
Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome.
PODRUŽNICA št. 14
Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SOD na Recher Ave.: Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tomc
Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SOD na Recher Ave.
PODRUŽNICA šl. 25 Duhovni vodja:	Rev. Joseph
Božnar
Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik
Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje.
Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini!
Ameriška Dobrodelna Zveza
American Mutual Life Association
Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic
Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar
Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki
Društvo NAPREDNI SLOVENCI
št. 5
Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DOS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ.
Društvo SLOVENSKI DOM št. 6
President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Sec.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech
Meetings: First Thursday of the month. 7:00 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Gabriel Mazi, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob
10.	dop., na domu tajnika.
Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis.: Sophie Matuch Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437
Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnick Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki
Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. uri dop.
Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, O. 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Gila llacqua Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Gina llacqua Seje v 1987 bodo ob 2. pop. 26. aprila, I'S- julija, .18. oktobra in 20. decembra, na domu preds. 30417 Oakdale Rd., Willowick, 0. 44094.
Zastopniki: Klub društev — John Cendol; Slov. nar. dom - John Cendol, Frances Tavzel; SOD, Recher Ave. — Gina llacqua, Louis Šilc; Slov. dom za ostarele — Louis Šilc, Frances Modic, Carole Czeck; Slov. Čitalnica — Frances Tavzel.
(Dalje na str. 8)
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
(Nadaljevanje s str. 7)
Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.; Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik; vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave.
Društvo KRALJICA MIRU št. 24
Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 1.30 pop. v SND na E. 80 St.
Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna šile, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Slepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida.
Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38
President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Ann Krajc, Rosemary Kozar
Fraternal Affairs Rep.: Joanne Fordyce.
Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.)

Oltarna društva Altar Societies
OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida
Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec.
Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete
Duhovni vodja: Rev. John M. Kumše; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maš'. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
Društvo Najsv. Imena Holy Name Society
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar
Tajnik: Joe Hočevar, 1 172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši.
Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish
Spiritual Director: Rev. John Kumse
President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga
Program Chairman: Frank
Zernic
Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic
Catholic Order of Foresters
BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Chief Ranger: Rudolph A. Massera
Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech
Past Chief Ranger: John J. Hočevar
Recording Secretary: Alphonse A. Germ
Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 381-1031
Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig
Visitor of Sick: Joseph C. Saver
Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m.
ST. MARY S COURT No. 1640
Spiritual Director: Rev. John M. Kumse
Chief Ranger: Alan Spilar ViceChief Ranger: Virginia Trepal Past Chief Ranger: Hank Skarbez Recording Secretary: Joe Sterle Jr.
Financial Secretary: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-21 19 Treasurer: Vicki Skarbez Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerry White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skarbez Field Representative: Alan Spilar, te. 951-9775
Meetings are held every third Sunday in the St. Mary Study Club Ruom.
Slovenski narodni domovi
Slovenian National Homes
FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES
President: Joe Petrie Jr.
1st Vice Pres.: Tom Meljac 2nd Vice Pres.: Helen Urbas Secretary-Treasurer: Rudy Pivik, 1 5570 Humphrey Rd., Middleburgh Hts., OH 44130
Corresponding Secy.: Anna Mae Maunion
Recording Secy.: Helen Konkoy Executive Secy.: Charles Ipavec Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Stephie Pultz Historian: Ella Samanich Legal Counsel: Charles Ipavec
SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 Sl. Clair Avenue
President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Sec’y-Treas.: John N. Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee:
Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee:
Edward Bradach, Mary Satis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank.
Ways and Means Committee:
Frances Tavčar, Jean Križman Alternate: Genevieve Drobnič Meetings every second Tuesday of the month in Room No. 1, Old Building, 7:30 p.m.
Office hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115
•SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue
Piesident: Ed Kocin Vico Pies.: Leroy Koeth Roc. Secy.: Jennie Tuma Fin. Secy.: Frank Fena Treasurer: Ray Sterle, 40 Waban Do, Timbeilake, OH 44090 Auditors: John Jackson, Mary Podlogar, Chuck Femec
House Comm.: John Jackson, Chuck Femec, Jim Krarin
Ciubioom Mgrs.: John and Alba Piut i
Federation Reps.: Chuck Femec, Fiank Fena, Dan Pavšek Otliei diieclois: Jane Hozian, Ai Main, John Piimo, John Habat, Fiank Podlogar, Bob Ryan 1st alternate: Jack Videtich 2nd alternate: John Koiovich Meetings for Diieclois every 4th Monday of the month at 7:30 p.m.
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road
President: Anthony Sturm Vice President: Steve Shimits Secretary: Millie Bradač • Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolff Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Silc, John Vicic, John Mauric, Ann Kristoff, AI Meg-lich, Frank Slejko, Ernest Tibjash, Helen Sturm, Paul Šibenik, Stanley Grk.
Alternate: Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047.
SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH
President: Max Kobal Vice Pres.: Frank Cesen Secretary: William Kovach Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: AI Novinc (ChJ, Harry Yanchar, Josephine Trunk, Ed Koren (Alt.)
House Comm.: Ed Koren (ChJ, Ed Novak, Max Kobal Membership: Bill Janša, Ed Marinčič, AI Novinc, Josephine Trunk Sgt.-at-Arms: Joe Petrie
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer.
SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hls., O.
Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888
Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan, William Ponikva'
Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, Anion Kaplan
Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7.30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731
Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Šega, Lojze Bajc, Jernej Slak Odborniki: Anton Meglič, Franc Kamin, Anica Kurbus, Feliks Kur-bus, Anton Lavriša, Ferdo Sečnik, Maks Eršte, Janez Košir, Jože Dov-jak
in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo.
Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št.: 881-9617
SLOVENSKA PRISTAVA, Inc.
Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann
I.	podpreds.: Frank Lovšin
II.	podpreds.: Lojze Mohar Tajnik: Stane Mrva, 3014 Rockefeller Rd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 943-1442
Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vitko Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek
Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi
S.N.P.J. FARM, Heath Rom1 Ladies Auxiliary
Acting President: Wilma Tibjas*' Recording Sec.: Jennie Kape1 Financial Sec.: Vida Zak, 18® Sagamore Dr., Euclid, OH 4411' Tel. 481-6247
Auditors:	Betty Rotar, R°si
Mary Toth, Karen Alich
Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs
FEDERATION OF AMERICA. SLOVENIAN PENSIONERS Cl™ President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr-Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, ^ , Kersman, Frank Fabec J Meetings every three montfj (| alternate Slovenian homes, o’clock, the months
5' K
Of M*cf
June, September and Decei
(nbe,
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJ^ CEV za St. Clairsko okroij'
Predsednica: Margaret Ka115
I.	podpreds.: John škrabec
II.	podpreds.: Frances Tajnik-blagajnik: Stanley
5919 Prosser Ave., Cleveland 44103, tel. 391-9761
Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzorni odbor: Jewel ski, Hattie Gorgan, Nettie Odbor za potovanja:
Kaus
Sestanki se vrše vsak tret')'1 tek v mesecu ob 1.30 p.m. v sP^ nji dvorani Slov. nar. doma n3 Clairju.
SLOVENIAN PENSIONERS C of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice-Pres.: John Kaus 2nd Vice-Pres.: Ann Mrak Rec. Sec.: Helen Levstick Fin. Sec.: Ray Bradač Treasurer: Emma Cesen Auditors: Mae Fabec,
iLokar, Josephine Trunk
Meetings are held on p Wednesday of every rn°gSlfl'|S ginning at 1 o’clock, at < nian Society Home on R®c
CLUB OF RETIRED SUO^ OF HOLMES AVENIR
Hon. Pres.: Joe Ferra President: Gus Petelinkar
Vice Pres.:	John Habat
Rec. Secy.: Louise KuP«c g60 Fin. Secy.: Mary Lavricb' v 232 St., Euclid, OH 44 732-7529	.en, ^ |
Auditors: Christine B°	^
Gornik, Ann Grzybowski ^ Federation Reps.: Gus k ^ Frank Fabec, Mae kaJ Kersman, Emily Kersman«
ft
Frank Urankar
Sergeant-at-Arms:
Alio®
R;„o",r;oS..i,oo.;*ivy
Sunshine Chairlady- ^

sek, Tel. 531-8697	^g|.y
Meetings are held h at 1 f/ Wednesday of the mo ^ ^ at the Slovenian Home Ave.
Ali je tudi Vaše ^
zastopano v 11	»
druidi
Imeniku <
AMERIŠKA I*** druži Slovenj po vsem sve