Leto V.
V Celji, dne 25. aprila 1. 1895.
Stev. 12.
Izhaja 6., 16. in 26. dan vsakega meseca. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za Četrt leta 50 kr. Naročnina naj 8« pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celji.
Rojaki!
Belo Ljubljano, središče zemlje slovenske in njeno okolico zadela je ob potresu
dne 14. t. m. huda nesreča. Od vseh strani naše države prispevajo milodari v pomoč ljubljanskim nesrečnikom, ki morajo prebiti noč in dan pod milim nebom, izpostavljeni mrazu, bolezni in gladu. Rojaki! Kliče nas sveta dolžnost, da tudi mi, najožji rojaki, odpremo svoje roke in pripomoremo olajšati bedo svojim bratom po svojih močeh.
Vse slavne naše okrajne in občinske odbore in naša društva, posojilnice in hranilnice in imovitejše posameznike, ki niso tako prizadeti po jpotresu, opozarjamo, da naj ne
pozabijo svojih bratov v tej veliki nezgodi, ampak jiaa lajšajo nevoijo s svoj h ni prispevki
in' milodarovi, "vsak po svoji moči. . Darila
naj se pošiljajo ali naravnost mestnemu županstvu v Ljubljani, ali pa uredništvu „Domovine", v kteri se bodo objavili vsi darovatelji.
Občinske volitve v Ljutomeru.
Dne 4. maja t. 1. dopoldne ob 9. uri bodo se vršile občinske volitve v Ljutomeru. Leto za letom prihajajo že slovenski volilci k tem volitvam, pa doslej se jim ni posrečilo zmagati več,
kakor v III. razredu. Letos pa so si ubili nasprotniki neumno misel v glavo, da bi tudi v tem razredu zmagali, da bi potem bili sami in bi v naši občini preobrače ^ali kozolce, kakor bi se jim ljubilo.
Dobro je torej pogledati, kakošno je bilo gospodarstvo naše nemške večine dosedaj. Poglejmo !
V Ljutomeru je bilo naštetih pri zadnji štet vi 414 Nemcev. Kdor pa razmere pozna, ve, da so v tem številu zapopadeni vsi posli, kteri so pri teh »Nemcih" služili. In kakšni so ti Nemci? Niti 50 jih ni tacih, ki bi bili res nemške krvi, pač pa so vsi drugi taki ki so ali slovenskih starišev sinovi ali pa so vsaj njihovi stari očetje bili pošteni sinovi slovenskih kmetov. Eno pa imajo ti Nemci, oni so pogumni in brezobzirni, kakor pravi janičarji in nimajo nobenega Sala pravico. Tisto, kar	po zagrizenih
nemških listih, imajo za cva^jaljj m tega se tako strastno držijo, kakor Trofaomedanci svojega korana.
Zato se v našem občinskem gospodarstvu stori le tisto, kar je Nemcem ljubo. Njihova največja moč je njihova hranilnica. V to hranilnico so slovenski kmetje znesli že pol miljona goldinarjev. Vkljub temu pa nemajo Slovenci nobene pravice govoriti pri tej hranilnici. Odbor hranilnice se namreč vsake tri leta obnovi s tem, da ga voli občinski odbor. Ker pa je v občinskem odboru 8 nemških in le 4 slovenski odborniki, zato nikdar ne volijo nobenega slovenskega od-
bornika v načelstvo hranilnice. Bojijo se, da bi kakšen Slovenec našel kaj tacega, kar bi jim bilo neprijetno. Tako se je po nemških časopisih pisalo, da se je pred 3 leti 94 gld. ktere so dobili za les stare Miheličeve hiše, porabili za volilne namene proti Slovencem. Pa nihče od hranilnice ni ugovarjal, da bi to ne bilo resnično. Tako jim Slovenci samo dajemo v roke nož, s kterim nas koljejo.
Ta hranilnica je bila pred tremi leti v III. volilnem razredu in je plačevala samo okoli 25 gld. davka. Da bi pa ložje prišla v I. razred in da bi tudi v prvem razredu zmagali Slovence, začela je plačati prostovoljni davek, tako, da je prišla v I. razred in da bodejo Nemci bolj varni v večini.
Tako se torej ravna s6 slovenskim denarjem. Pametnega se ■*\. *-ilo-nič ukrenilo. Ceste
občinske niso samo jjutomeru, ampak tudi, okoli Ljutomera pop.. na skvarjene. Pa tukaj se nič ne stori. n'.ti f-"* ">2uv posipa niso dali napeljati. Pač pa danes nakopavajo pred hranilnico vrt na sredi trga zato, da bojo nasadili tam dragoceno grmovje in to samo zato, da bo bolj prijetno slavnemu davkarju Aleksandru Dulerju, okoli kterega že plešejo, kakor Izraelci okoli zlatega teleta.
Največja krivica pa je, ktera se godi Slovencem ne samo ljutomerskim, kterih je v Ljutomeru 647, ampak tudi iz celega okraja, zadeva nemške šole.
To šolo so namreč priborili v ta namen, da zvabljajo vanjo slovenske otroke in da jih
LISTEK.
Zemeljski potresi.
♦
O čuj nas Bog v sveta nebesa, Obvaruj nas potresa!
A. Aškerc.
Ni je prikazni na zemlji, ki bi imela v sebi toliko negotovosti in za to tudi neme grozovi-tosti za človeka, kakor zemeljski potresi.
Pri vsaki drugi nevarnosti si vsaj nekoliko pomore človeški razum, pri potresih pa neha človeški razum, kakor neha ob uri smrtni.
Če se maj(5 pod človekom tla, ki so mu vsaj v vseh drugih nezgodah ostala trdna in zvesta, kam naj se dč, kje naj išče zaščitja in zavetja ?
0 priliki potresov zadnjih dni, ki so, žal, zapustili težke sledove svoje na površju zemlje slovenske, ne bode pač odveč, pomuditi se s kratko besedo pri vzrokih in razlogih, vsled kterih vznemirijo drugače tako trdna in negibljiva tla človeškemu bivanju.
Pred vsem se nam je tukaj spominjati na prirodoznansko resnico, da je vsa naša zemlja bila nekdaj ognjeno tekoča tvarina, ki se je pa v teku stoletij in tisočletji ohladila in dobila po volji Vsegamogočnega trdno skorjo na svoji površini. Vendar je še živa notranja ognjena tvarina predrla čestokrat vtrjeno površje in tako povzročila na njem grbe in neenakosti, — naše
gore. Tako, da je večina naših gorži delo ognje-ničnih znotranjozemeljskih močij. Omeniti nam je treba zaradi prilike samo ognjenik Vezuf na Laškem, ki nam je še živa priča vulkanskega podzemeljskega delovanja ognjeno tekočih tvarin. Čem bolj pa se je ohladila in vtrdila zemlja na svoji površini, tem redkeje je bilo mogoče pre-dreti ognjeniip silam podzemskim na dan. Dandanes nahajamo samo tu in tam torišča vulkanskim pojavom.
Tudi naše toplice, vrele iz zemlje izvirajoče vode so nam dokaz podzemeljskega ognja.
Lahko je pri tem umeti, da se je stresla vsa zemlja daleč na okrog, če je kdaj prodrla ognjena tvarina podzemska vtrjeno površino.
Sila ognja in razgretih soparov in plinov je omajala vse kraje na okoli, mnogokrat se je pri tem tudi zemlja vdrla in izginili so celi kraji, mesta, trgi in vasi v globino ognjenskih grobov. Na drugih krajih pa se je zopet vzdignil iz morj a novi svet, nove gore in doline.
Umevno je, da so taki potresi, ktere zo-vemo vulkanične, najnevarnejši in najhujši.
Drugi način, kako nastanejo potresi, je sledeči:
Rekli smo, da se zemlja na svoji površini vedno bolj ohlaja, vedno globokeje utrja. Naravno je, da se pri tem ohlajenju stisnejo posamezne vrste zemeljskih tvarin, ilovice, kamenja itd.
Iz tega stiskanja nastanejo praznote med posameznimi vrstami. In če so praznote že prevelike, porušijo se proge nad prazninami in zade-
lajo praznine. Porušenje pa čutimo na zemskem površju kot potres.
Podzemeljske praznine pa nastanejo lahko tudi na drugi način; povzroči jih voda.
Pod zemljo zbirajoča se voda sprejme na svojem potu marsikake tvarine vse, osobitopline, kakor oglenčevo kiselino. Voda prepojena z oglen-čevo kiselino pa ima svojstvo in moč raztopiti razne rude, posebno apnence in raztopivša drvi jih naprej s svojimi valovi, zapušča pa za seboj votline in praznine. Votline so čestokrat tako obsežne in prostrane, da jih ne nosijo več naravne stene, porušijo se in povzročijo tako potres.
To so najvažnejši pojavi podzemski, ki povzročajo potres. Mogoče je tudi, da zakrivijo potres zunajni izvanzemeljski vzroki.
Mogoče je, da pade na zemljo meteor, utrinek drugih svetov, in da povzroči silni njegov padec stresanje zemske površine v dotični okolici.
Mogoče je tudi, da se približa zemlji kak drugi svet v preveliko bližino, in tako povzroči nered potres na našem pozemskem svetu. Koliko da ugibati prosti razum, je mogoče, da je zadnji potres posledica porušenih podzemeljskih votlin, ktere je povzročila raztopilna voda. Na Kranjskem neznatnejše porušine niso nenavadna prikazen, in tudi lahki, neznatni potresni sunki se opazujejo večkrat.
Verjetnejši vzrok zadnjemu potresu pa je oni premikanja, notranjezemeljskih prog, skrčenih po vednem ohlajenju. Praznine in votline, ki so nastale vsled ohlajenja in skrčenja, se poravnajo
tam ponemčijo. Nekteri viničarji, ki so odvisni od tacih zagrizenih Ljutomerčanov, pa so dovolj zaslepljeni, da pošiljajo vanjo svoje otroke, kjer se ti naučijo manj nemščine, kot pa v prelepi Franc Jožefovi šoli. Toda če že mora taka šola biti, naj bo. Ali nemška večina v občinskem odboru je delala druge krivice. Oni so dali to šolo postaviti na tistem prostoru, ki je že od starodavnih časov lastnina ljutomerskih tržanov. Potem so pa nekega dne sklenili, da bojo od občinskega sveta dali brezplačno prostor za nemško šolo. Takoj na to so pa sklenili z nemškim šolskim društvom pogodbo, po kteri so ves ta prostor vzeli tistim 87 tržanom in ga izročili zastonj temu nemškemu društvu. Ob enem so se zavezali vse štibre in kar je druzih potreb vsako leto, da se bodo vsi nauki učili samo v nemškem jeziku in da ima šolsko društvo pravico, kakor hitro se to ne bi godilo, to nemško šolo zapoditi na cesto.
Tako bi občina leto za letom imela velike stroške, lastnik in gospodar pa bo nemški „šul-ferain". Zdaj si pa mislite slovenskega otroka, ki pride v to šolo. Nemško ne zna, zato mora s katehetom moliti slovensko. Sam nemški učitelj Dernjač je prosil kateheta, naj veronauk slovensko podučuje, ker bi drugače otroci preveč podivjali. Kaj bo potem, če nemški „šulferajn" kaj tacega izve? Takoj bodo občino silili novo hišo zidati. Nemški „šulferajn" pa si lahko na tistem lepem prostoru lepo krčmo napravi. Ta-košno je tržansko gospodarstvo.
Že danes trdijo, da nima občina nobenih stroškov z nemško šolo. Ali to ni resnično. Hranilnica ljutomerska je dala za to šolo 1000 gld. Zakaj ni dala tega zneska za ubožno mladino Franc Jožefove šole ali pa za obrtno nadaljevalno šolo.
Pri štajerski hranilnici so si izposodili 3000 gld. Vkljub temu imajo za to nemško šolo že za prihodno leto postavljesihjvv račun zopet 300 gld. Takose bojo delal iteati|prej in naprej dolgovi in nekega dne p ^ o prišle grozo vito visokenaklad e. ^d&jjAŠa občina še gospodari s tistim premoženjem, ki je tržansko, ker se tistih 87 tržanov ganiti ne upa. Zdaj še občina seka palme in hraste, prodaja drva in vendar so i meh v preteklem upravnem letu 2000 gld. izgube v občinskem računu. Od kodi se bode to plačalo? In to vse samo za to, da se par nemškim trmoglavcem po njihovi slepi glavi godi.
V ljutomerskem okraji je 12832 Slovencev in to velikansko število si da zapovedovati od par ljutomerskih po sili nemških janičarjev.
To je sramota za nas Slovence. Ta sramota mora enkrat nehati in nehala bode, kadar se bodo v resnici zdramili Slovenci v ljutomerskem okraji, kadar bodo vsi sprevideli, da vsakega
s tem, da se pomikajo posamezne zemeljske proge ali vrste. Pomikanje in poravnanje pa je tako obsežno in mogočno, da se presaja gibanje tudi na površino zemlje, imenujemo je potres.
Pojavljajo se potresi mnogokrat različno. Včasi se potres širi od kakega kraja, sredotočja na vse strani enakomerno, včasi pa po dolžini v eni črti.
Med najhujše potrese našega stoletja se vštevajo v Ameriki, potres ob reki Misisipi leta 1811., v Valparaizo in Čile leta 1822., na otoku san Salvador 1. 1854 Ekvador n Peru in v Kaliforniji 1. 1868., na Neapolitanskem 1. 1857., na Grškem v Korintu 1. 1858., v Zagrebu 1. 1880.
Potrese spremlja največkrat gromenje, vršenje, praščanje in šum, ki še poveča strah in grozo človeško, čestokrat se razpoči zemlja, od-pro se štrleči propadi.
Potresi so najhujši in najstrahovitejše prikazni na svetu. Lahko je umevno, da nima nobena naravna prikazen toliko mogočnega vpliva na človeštvo, kakor potresi. Mnogokrat so ljudje znoreli ob priliki potresov; najhujši sovražniki so se sprijaznili, največi skopuhi in trdosrčneži so se omečili in poboljšali.
Človeku ni tukaj nobene pomoči, edina vpora mu je zaupanje v neskončo milost nebes: O čuj nas Bog v sveta nebesa, Obvaruj nas potresa!
sveta dolžnost je podpirati samo Slovence, ne pa zaničevalce našega jezika in našega rodu. Zato pa naj vsak mož, kteri ima kaj časti v sebi, stori svojo dolžnost, naj vsak narodnjak pride pravi čas in pogumno na volišče. Mi bo-demo v tretjem razredu gotovo in mogoče tudi v ostalih dveh razredih zmagali. Ali vsak naj pride. Kdor pa se v takem času umakne, do tacega imamo samo zaničevanje. Pokažimo torej dne 4. maja vsi, da je Ljutomer slovenski trg in izbrišimo murskemu polju grdi madež, katerega je doslej nosilo!
Bismarck in njegovi štajerski častilci.
Že več nego leto dni so delali štajerski bis-markovci in se pripravljali na vse kriplje, da najdostojniše proslavijo Bismarckovo osemdesetletnico. Vse so hoteli storiti, kar jim je bilo v močeh. Vendar, kdor bi sodil po pojavih tega slavlja, sodil bi, da so moči teh bismarkovcev velikanov ali prav skromne, ali pa se niso prav upali, ali pa morda niso imeli zadosti navdušenja do — te „ svete" stvari.
Če smo prav umeli teženje bismarkovih sla-vivcev, osobito štajerskih Nemcev, imelo je biti romanje k Bismarcku in obdarovanje s „ pristnimi" štajerskimi darili, vrhunec vsega slavlja, krona vse sreče in vsega navdušenja. Gotovo je tedaj bilo pričakovati, da bodo vodili trume Bismar-ckovih obiskovalcev najodlišnejši in najznamenitejši voditelji in pokrovitelji Bismarckove propagande na Štajerskem, da se mu poklonijo ter občudujejo v svetem strahu od obličja do obličja moža, ki je oče njih visokoletečih vzorov. Toda čudo! Nobeden voditeljev se ni vdeležil tega sve-tovnoslavnega obiska, nobeden poslanec, niti graški župan, — bodi si, da se jim ni zdelo vredno in potrebno, ali ne modro, bodisi, da se niso upali — ampak poslali mu same ljudi temne vrline in vsebine — farne politične harlekine.
Značilno je tedaj, da je staremu Bismarcku imponirala izmed cele trume samo ena edina oseba in ta je bila ženska.
Pa to je še komaj začetek. In že v začetku je zadela nesrečna misel govornika obiskovalcev, nekega dr. Planerja, kterega menda razven sosedov ne pozna nikdo, da je začel pripovedovati, kako Bismarcka ne marajo premnogi Štajerci.
Govornika je tudi toliko trla slaba vest, da ji je moral dati duška, ter govoril o zvestobi do Avstrije in cesarske rodovine. Ta zvestoba je prvič čudna zato, ker so jo štajerski Nemci nesli prek avstrijskih mej, da tudi na zunaj dejansko pokažejo, kamor jim želi srce.
Drugič pa je dr. Planer, kakor pravijo nemški listi sami, omenil zvestobo napram Avstriji zato, da bi s tem preprečil grajo od strani Bismarcka samega.
In tretjič je glede zvestobe do Avstrije Bismarck dal našim prenapetnežem take dobre in lepe nauke, da so ti že sami vredni — nje govega obiska. Bismarck jih je namreč v prvem delu svojega govora malo pohvalil — seveda domačinu je treba napram gostom uljudnemu biti. Potem pa je Bismarck svoje goste malo v zgodovini podučil, ker je dobro vedel, da so vsi njegovi gosti — prepotrebni takega poduka.
No in naposled jim je s prav dobrimi nasveti domu — posvetil. Rekel jim je, da je avstrijskim Nemcem prvo potrebno, ljubiti Avstrijo in v vseh zadevah biti vdanim svojemu cesarju in vladarju ter se ravnati po njegovih željah.
Kak učinek je napravil ta del govora na štajerske Pruse, si je lahko misliti.
Značilno je pred vsem, da si „Tagespošta" ni upala prinesti tega dela Bismarckovega govora v isti šlevilki s prvim delom, in ga je odložila za večerni list, ki se ne vzema toliko v poštev.
Podučljivo je tudi gledati, kako se nemški liberalci vesele tega Bismarckovega vdarca po nacijonalcih; rekoč: „Kar ste hodili iskat, ste našli".
Prav pravi pregovor: „Kdor ima škodo, ima tudi sramoto". To so pa naši prenapetneži tudi popolnoma zaslužili.
Kaj bi naj sicer odgovoril Bismarck svojim štajerskim obiskovalcem, kterih govornik ga je pozdravil v ponesrečenem svojem govoru z neko pesmijo, ki pravi: „Mi smo prepotovali mnogo sto mil, marsiktero mejo smo prekoračili (čitaj, mejo avstrijsko), in vendar smo ostali v d o m o-vini, v rodni hiši, kjer bivajo ene matere (Nemčije) sinovi, upanju, trpljenju in ljubezni".
Po takih besedah pač Bismarcku ni bilo drugega storiti, kakor popraviti napako svojih častilcev in jih podučiti, da jim je prva potreba ljubiti Avstrijo in njenega vladarja, potem — če že ni drugače, še le Nemčijo. — Ta nauk je Bismarck moral dati, hočeš, nočeš, če je hotel malo pošteno in odkritosrčno govoriti s svojimi gosti, kar se tudi spodobi.
Bog daj, da bi tokrat njegove besede ne pale na nerodovitna tla in ne bile donele na mrtva in zaprta ušesa naših domišljavih Nemcev in tudi Posilinemcev.
Potres v noči od 14. do 15. aprila 1. 1895.
Letošnja Velika noč ostane sedanjemu rodu, bivajočemu po Slovenskem, v dosmrtnem, groznem spominu. In koga ne bi se lotil strah, ko občuti, da se mu giblje, ziblje in maje pod nogami mati zemlja, ko vidi, da niti na tisočletnem delu Stvarnika samem ni več varen, ko vidi, da se majejo in vstrepečejo visoki stolpi, ponosne palače, da, celo sivo skalnato hribovje ?! To je prst Božji, pred katerim sta človeški duh in človeška moč popolnoma onemogla. In ta prst Božji, pokazal se je pri nas in po mnogih krajih po noči med Veliko nedeljo in ponedeljkom, v obliki potresa, kakoršnega naši kraji že dolgo niso občutili.
Kakor po vsem Slovenskem, tako je tudi pri nas na Spodnjem Štajerskem provzročil potres mnogo škode. Iz vseh krajev se nam poroča, da so čutili v noči 14. do 15. silen potres. Ljudje, ki stanovali v višjih nadstropjih so mnogo bolj čutili, kakor oni v manjših hišah. Posebno so bili ljudje prestrašeni v večjih trgih in mestih, vsi so hiteli na ulice in na prosto. A tudi tu niso ostali nepoškodovani, opeka raz strehe se je marsikaterega dotaknila. Dimniki so se podirali, in strehe so se rušile. Vsi so trepetali in bežali na prosto. Živina in druge živali so nemirno čakali konca ali rešitve. Povsod so čutili in se tresli še v^čje božje šibe. O potresu dobili smo naslednja poročila:
Celje. V nedeljo zvečer ob 11. uri 15. minut začela se je tresti zemlja. Vseh sunjajev bilo je najmanj 15. Pri tretjem udarcu jeli so padati dimniki raz streh in luščiti opeko za seboj. Ljudstvo preplašeno begalo je na ulice in se natla-čilo po raznih trgih in odprtih prostorih. Vojaštvo kampiralo je tudi zunaj. Posebnih nesreč ni. Najbolj poškodovana je hiša Gugenmosova, nemška hranilnica, kolodvor in hiša Kossar-jeva. Ranjenih je bilo nekaj oseb a le neznatno. Prvo noč je bilo skoraj vse na prostem ali kolodvoru. Sedaj pomirilo se je vse.
V	Slivnici pri Celji je bilo na Veliko noč po noči do pondeljka 10, med temi 6 hudih potresov. Prvi je bil najmočnejši in grozovit ob polu 12. uri, ki je trajal bolj ko eno celo minuto. Potresi so trpeli do tričetrt na 6 zjutraj. Bobnenje se je vselej pred sunkom slišalo ter je šlo od jugozahoda proti severovzhodu. Ljudje so kar iz pod streh bežali, a komaj so se vrnili v sobe, se je že zopet treslo in ljudje so obupno zdihovali v tej grozi. Stari ljudje ne pomnijo tako groznega potresa in podzemeljskega bobnenja. Na hribu se je bolj čutilo, kakor v dolini. Obzidja je na hišah nekaj odpadlo, do sedaj ni druge škode, groznega strahu pa preveliko.
V	Laškem trgu je potres mnogo škode napravil. V romarski cerkvi sv. Mihaela se je podrlo nekaj stebrov in več svetnikov je popadalo z oltarjev. Slov. šola v trgu je v I. nadstropju tako poškodovana, da jo bodo morali podreti.
Vransko. (Potres). „Letošne velikonočne nedelje ne bodem pozabil, dok živim", tako se sre-čajoč nagovarjajo ljudje. Nekaka tužna slutnja navladala je vže popred ljudstvo; nikakoršno veselje se nas ni hotelo poprijeti, kakor »navadno o velikonočnih praznikih. Še celo pri kupici vinca.
v druščini dragih prijateljev razvnelo se ni srce v radosti, vse mlačno — potrto. In ko se je katastrofa četrt na 12 po noči pričela, tedaj je zbežalo vse prebivalstvo na prosto. Opeke padale so raz streh, dimniki so razpadali, stropi in stene pokale, živina tulila — vse je bilo zbegano, prestrašeno. Potresni sunki so se vrstili, kakor je vže od drugod po časnikih razglašeno. Zagotoviti pa moram, da ljudstvo še nikdar ni bilo s tako pobožnostjo pri sv. maši, kakor Velikonočni pondeljek pri Schwentnerjevi kapelici na prostem, ker se je bilo bati zarad poškodovane župnijske cerkve nesreče v njej. Največ poškodovan je župnijski dvorec, cerkev, sodnijsko poslopje, šola in tik cerkve stoječa hiša. Zidarskega popravila pa je skoro vsako poslopje potrebno. Okolica ni toliko trpela. Strah vsled potresa pa še do sedaj ni prenehal; vedno nas vznemirjajo pogosti dasi ne baš znatni sunki. Bojazen nam je v pravem pomenu besede v kosteh ostala; ako kdo s prsti po šipah na oknu zaropota, takoj prebivalci v hiši mislijo, da je potres. Pri najmanjšem gibanju smo preplašeni in z dna žalostnega srca vzdihujemo slednji dan: »Šibe potresa, reši nas o Gospod"!
Od Sv. Jurija ob Taboru. Ob 11. uri 15. min. nas je skoro pometal močen potres iz postelj. Šel je od izhoda proti zahodu. Bolj boječi so bežali na prosto, kjer so na nogah dneva čakali. 23. in zadnji sunljej je bil 6 min. pred 7. uro. Škode je precej. Več dimnikov se je porušilo. V mnogih hišah je zidovje močno popokalo, posebno v nadučiteljevem stanovanju.
Na Ljubnem je bil v noči od 14—15. t. m. lOkrat potres. Najhujši je bil prvi; ljudje so bili čudno prestrašeni in bežali iz hiš. Na zidovih je precej škode napravil potres.
V	Novištifti pri Gornjemgradu je bila noč od 14. na 15. aprila grozna. Potres je začel ob polu 12. uri, ponavljal se ob polu 4, polu 6 in 7 uri. Primorani so ljudje bili s č. g. župnikom in g. učiteljem pod milim nebom prebiti. Farovž in šola sta hudo poškodovana. Šola bo nekaj dnij zaprta. Potres, spremljan z votlim in groznim bobnenjem, vrSil se je od jugozahoda proti jugovzhodu.
Velenje. Potres je bil tako grozen, da se takega še najstareji ljudje ne vedo spominjati. Bilo je 14 sunkov. Grozen strah in trepet. Na večjih hišah podrli so se dimniki, rudokopske hiše zrušile so se toliko, da ni moč stanovati v njih.
Šmarje pri Jelšah. V nedeljo po noči ob 11. uri 20 minut je bil grozen, čez 20 sekund trajajoč potres, prišedši od jugovzhoda, da so celo zaklenkali zvonovi v zvoniku; za tem so se še v kaki pol uri čutili 4 sunki. Zbudivši se iz prvega spanja, so ljudje zbegani hiteli iz hiš. Pri nekaterih hišah je napravilo v stenah in stropih precejšnje razpokline, več dimnikov je razrušilo. Najhujše je napravilo v poslopju okrajnega sodišča, kjer je razun drugih razpoklin še posebno močno poknil obok po hodnikih v drugem nadstropju, da se je opeka rušila. Sodnikova obitelj je morala pobegniti sredi noči iz svojega stanovanja v drugem nadstropju v pritličje. Tudi v okolici so bile videti povsod luči po hišah. Proti 2. uri so se pomirili ljudje in legli h počitku. A pozneje ob 3. uri 45 minut je bilo čutiti zopet novih ne preslabih sunkov, 3 zaporedoma, 2 pozneje, zadnji ob 5 uri 50 minut. Nek star mož, bedevši od prvega potresa vso noč, naštel je celo 15 sunkov.
Na Slatini jebil najhujši potres o pol 12. uri in pouzročil veliko strahu in škode. Svetokrižka cerkev ima veliko razpoklin. S stolpa je padel ves okrajnik na cerkveno streho ter jo prebil. Farovž je silno razpokan, oba dimnika sta se razrušila in prebila streho. V gosp. nadžupni-kovo postelj je padel več kil težak kamen tik glave, pa jih, hvala Bogu, ni nič poškodoval. Nobena soba v prvem nadstropju ni sposobna za Stanovanje. Tudi šola je hudo poškodovana.
V	Rajhenburgu je bil močen potres ob 11. uri 20. minut. Bližnji zelo trden grad, kjer bivajo očetje trapisti, kaže tudi več razpoklin. V Kapelah pri Brežicah je baje cerkev močno poškodovana.
Sv. Pavel pri Preboldu. Tukaj je bil v nedeljo zvečer silen potres. Prvi sunek je bil ob 11. uri 17. minut in je trajal 2 minuti. Nadaljni
sunki niso bili tako močni. Do jutra se je zemlja stresla še osemkrat.
Podsreda na Štajerskem. Jedva smo se malo pomirili od zadnjega usada, ki je prouzro-čil toliko škode, kar smo zopet prebili v nedeljo zvečer velik strah. Hud potres nas je o polnoči jako nemilo vzdramil iz sladkega spanja. V pol-dnevniški smeri se pomikajoči potres poškodoval je več ali manj malone vsa poslopja. Bližnji pod-sredški grad je tako poškodovan, da v jednem delu ni več smeti stanovati. Čudno pa je, da od usada udrti del ne kaže nikake spremembe. Tudi v Kozjem so hiše precej trpele, udri se je. v neki hiši celo strop. V Rajhenburgu je bil močen potres ob 11. uri 20 minut. Ljudje pripovedujejo, da je bilo do 4. ure zjutraj trinajst manjših potresov. Bližnji zelo trden grad, kjer bivajo očetje trapisti, kaže tudi več razpoklin. Iz vseh sosednih krajev prihajajo nevesela poročila. V Kapelah pri Brežicah je baje cerkev močno poškodovana.
V	Št. Petru na Medvedovem selu je poleg drugih poslopij posebno hudo razpokana farna cerkev. Na velikonočni ponedeljek so maševali g. župnik v stranski kapeli, ljudstvo pa je ostalo zunaj, ker se ni upalo v razpokano cerkev. Tudi na kmečkih hišah je potres razrušil marsikateri dimnik, ali kako drugače zapustil na njej svoj neljub spomin.
V	rogaškem okraju so v neki hiši obhajali sedmino. Kar jih zasači potres in meneč, da jih je prišla rajna strašit, popadajo preplašeni na kolena in začnejo goreče moliti.
Pri Sv. Mohorju pri Slatini je bil ob pol 12. uri 14 t. m. strašen potres, ki je trajal kakih 6 sekund; za tem se ponavljal vsako uro po 3—4 krat. Do 7. ure v jutro 15. t. m. je bil ob tričetrt na 6 zadnji sunljej.
Od Sv. Petra pod Sv. Gorami se nam je 15. t. m. naznanilo, da je bil po noči od pol 12. do pol 5. ure 12krat potres, prvo-, šesto- in dva-najstokrat hud.
V	Brežicah se je potres močno čutil. Podružnica sv. Roka ima velike razpokline, več dimnikov in sten je poškodovanih.
Na Zdolah blizu Brežic se je potres začel okoli 11. ure po noči 14. t. m. Ob četrt na 12. je bil tako silno močen, da so se dimniki pre-| vračali, opeka s streh padala, več zidovja popo-I kalo, posebno v farni cerkvi je kor močno poškodovan. Okoli 6—8krat se je zemlja močno majala. Ljudje so od velikega strahu drugi dan bili kar vsi bledi in plašni.
V	Ribnici na Pohorju so potres začutili ob pol 12. uri po noči. Strašno je zabobnelo in zemlja se je stresla, da je bilo groza. To se je do jutra ponavljalo, pa z manjšo močjo. Ljudje so večinoma že po prvem sunku hiteli na piano in zdihovali.
Na Prihovi je 14. t. m. ob 11. uri 20. min. 3krat grozno močno sunilo in šumelo, in to je trpelo 30 sekund. Drugokrat je ob 11. uri 45. min. enkrat močno sunilo, tretjikrat ob 11. uri 55. min. slabše. Po 12. uri 7. min. je trajalo le par sekund. Po 12. uri 55 min. se je malo streslo. Ob 3. uri 41. min. se je spet malo streslo. Ob 3 uri 42. min. se je treslo 15. sekund. Ob 4. uri 25. min. se je treslo tudi 15. sekund in ob 4. uri 25 min. 15. sekund. Torej devetkrat. Po ravnem je bil potres močnejši, kakor po hribih.
Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je
14.	t. m. ob 11. uri 29. min. po noči bil dve minuti trajajoč potres in sicer tako silen, da je nekaj posode popadalo s polic. Slabši sunki so bili ob 12 in četrt na 1. Stanje barometra 748°.
Globoko pri Brežicah. V noči od 14. na
15.	dan t. m. bil je tukaj potres. Prvi in naj-jačji sunek se je čutil ob 11. uri 25 minut pred polnočjo. Zjutraj ob pol 5. uri se je zopet čutil rahel sunek. Vsled potresa je šola na Globokem precej poškodovana, vender se pouk ne bo motil.
Hum pri Ormožu. V nedeljo okolu pol dvanajstih po noči je bil hud potres v treh udarcih, ki je trajal 8 sekund. Padle so posode, podrle se skladanice drv in zidovje razpokalo.
Ravno tako se glasijo druga poročila iz Spodnjega Štajerskega. Povsod več ali manj poškodb. Vendar posebno velikih nesreč ni. Drugače pa je na Kranjskem.
Huda nesreča — velik potres je zadel Velikonočno nedeljo po noči tudi Ljubljano, ljubljansko okolico, Gorenjsko, Notranjsko, Dolenjsko, celo Štajersko, celo Primorsko, nekoliko na Koroškem. Potres so čutili do Dunaja, Budimpešte, Salcburga in Tirolskega. Močno se je treslo v v Italiji, na Hrvatskem, cel<5 v Bosni. Središče je bila Ljubljana. Ondi je škode blizo 5 milijonov gold., a škoda še ni vsa precenjena.
Potres v Ljubljani. V noči mej 14. in 15. aprilom zadel je ljubljansko stolno mesto potres, kakoršnega še ni bilo in kakoršnega ne pomnijo ondotni prebivalci, in katerega posledice so bile kolikor grozne toliko usodepolne za ves razvitek središča naše mile Slovenije. Bilo je 1li ure po 11. uri ko so se mirno speči stanovalci od pozemelj-skega gromenja, zvezanega s silnim potresom, hipoma vzbudili. To je bil prvi sunek, ki je trajal 23 sekund ter bil vzrok nepopisljivemu strahu Ijudij ter rušenju in podiranju dimnikov, okrajkov hiš, obokov in stolpov. Moje pero je veliko preslabo, da bi moglo popisati velikanski strah, ki je bil navdal ljudi. Kričaje in jokaje bežali so, da odidejo gotovi smrti, in skoro si videl vse mestne trge napolnjene od prestrašenih, pol oblečenih ljudij, ki so trepetom se bali in pričakovali še hujših nezgod. In res! Prvi sunek ni ostal jedin, nego bil je le pričetek cele vrste dolgih potresov, katerih so našteli do drugega dne 47. Ako imaš količkaj sočutja — in kdo ga nima? — do po potresu preganjanih ljudij, gotovo si bodeš lahko predstavljal, kako so ti neprenehoma se ponavljajoči potresi le še neizmerno povečali preplašenost in obupanje občinstva. Da njih ogromna množica je bila še celi drugi dan bojazni polna, da se potres z vso silo ponovi*), in zatorej se ni čuditi, ako je zbegano ljudstvo verjelo raznim izmišljenim govoricam, katere so brezvestni ljudje mej zbeganim ljudstvom razšir-jevali, rekoč, da bodo še huji potresi. Ko se je jelo po grozoviti noči svitati, tedaj šele so mogli Ljubljančanje posledice potresa skupno spregledati. Najbolj prizadet je levi breg Ljubljanice. Pogled na ta del mesta je bil naravnost grozovit. Kamorkoli se ozreš. vidiš podrtije: dimniki, ostrešje, zidovje vse leži razdejano vprek. Izmed imenitnejših stavb so poškodovane: deželni dvorec, frančiškanska cerkev s samostanom, cerkev sv. Petra in ona v Trnovem, novo deželno gledišče, deželni muzej, v katerem so najdragocenejše zbirke uničene, potem poštno poslopje, palača c. kr. predsedništva, grofa Turjaka knežji dvorec je strašno razdjan, križevniška cerkev in mestna sodnija, nadalje izmed vojašnic meščanska v Trnovem, ki se je čisto podrla in ona pri sv. Petru. Na desnem Ljubljaničnem bregu je primeroma manj škode. Seveda je tudi tukaj ni hiše, ki bi ne bila več ali manj poškodovana, in kjer so tudi tukaj ljudje mnogo prestali. Posebno so prizadete hiše ob sv. Jakoba trgu, kjer so se nektere posebno stare zel<5 zrušile, kar je pa kaj nevarno, to je zvonik na cerkvi sv. Jakoba, ki je po potresu hudo zmajan in razpočen, grozi na trg se prevrniti. Zatorej je dala dež. vlada, ta trg kakor tudi »Gosposko ulico" in »Marijin trg" pred frančiškansko ulico in druge ulice z vojaki zastražiti, da se morda pri kakem novem potresu ne ubijejo mimogredoči in ker se hiše popravljajo. Florijanskim ulicam, Starem in Mestnem trgu, Poljanskemu predmestju je potres še nekoliko prizanesel, le gimnazija in finančno poslopje sta precej poškodovana in več drugih hiš. Za časa potresa so v jetnišnici na ljubljanskem gradu in v bolnišnici vpili jetniki in bolniki ter se hoteli šiloma oprostiti in morda pri tej priliki uiti. Spustili so jih na to na dvorišče, in priklicano vojaštvo jih je stražilo. Grad je tudi zelo in občutno razpokan. Staro ljubljansko bolnišnico je jako močno treslo. Ubogi bolniki leteli so, če so mogli na prosto; drugi so jadikovali, in le velikodušnosti zares usmiljenih sester imajo zahvaliti svoje življenje, te slednje so jih prenesle na vrt ter jim za silo pripravile ležišča. Še hujše je bilo v bolnici za blaznike. Ti so grozno kričali in divjali, in tako so se bali nadzorniki jih na prosto spustiti. Pustiti so jih morali v največji nevarnosti, ali glej čudo! vsi do zadnjega so
*) V torek in sredo so bili še rahli potresi in se tudi ponavljajo še v naslednjih dneh.
srečno ohranjeni, in njih stan je tudi nepoškodovan.
Tako je bilo torej prvo noč. Drugi dan so se v pravem pomenu besede ljudje na travnikih pod gradom Podturnom (Tivoli) utaborili. Vojaštvo je posodilo šotore, ljudje sami pa so molili k Bogu ah prisostovali mašam, ki so se na škofovsko dovoljenje na več krajih na prostem brale. Bilo je ginljivo gledati, kako je verno ljubljansko občinstvo se zaupno v stiski obračalo do Boga. Prišla je noč. Premožnejši so se podali v železnične vozove, drugi so čuli v ohranjenih kavarnah in gostilnah, ogromna večina pa je pod milim nebom zatisnila trudne oči, ali pod kakim sodom, ali Bog ve kje.
Dasi ni bil potres samo v Ljubljani, nego sploh po vsej Sloveniji, bila je vender Ljubljana z okolico najhuje prizadeta, središče vsega potresa. Nikomur se ne bode čudno zdelo, ako so pametni možje ta velikanski potres z letošnjimi prečudnimi vremenskimi prikaznimi v zvezo spravili. Vsakdo v6, koliko snega je po naših krajih padlo, ali toliko ko na Ljubljanskem polji in po Notranjskem ga je bilo malokje. Ta sneg prišel je, spremenivši se v vode, v podzemske votline, kjer ga je menda zopet vročina pretvorila v paro. Pare pa imajo raztezalno moč, in kdo v6, če niso bile pare pod zemljo vzrok temu potresu.
Potres je bil po noči, in ravno temu imamo zahvaliti, da se je pri potresu, ki je bil hujši od znanega zagrebškega (1880), primeroma jako malo ljudij ubilo in ranilo. Žalostno je, da je neka gospa od prevelikega strahu zblaznela. Razume se, da je sedaj v Ljubljani vse v neredu, ljudje odpotujejo na vse strani, šole so za mesec dni zaprte, — v nepoškodovanih šolskih poslopjih bodo ljudje stanovali — in uradi ne morejo poslovati. Pohvalno moramo omeniti ljubljanski mestni zastop, ki stori vse korake, da se stori, kar je mogoče, za ubogo mesto. Tudi ljudje obnašajo se brez razločka prav požrtovalno. Ubitih je bilo pri potresu več ljudi. V Ljubljani je ubilo vojaka, v ljubljanski okolici več ljudi, kacih 7 menda. Ljubljana se pomiruje.
Da ni pod udarcem elementarne sile trpela edino Ljubljana, temveč, &o več ali manj prizadeta vsa mesta, vse vasi na Kranjskem, o tem nam pričajo mnoge iz vseh krajev došle brzojavke, z jako žalostno vsebino. Najbolj pač pa je pomilovati ljubljansko okolico, kjer je močni potres izmed revnih okoličanov zahteval marsikako žrtev. V celem je pač najbolj prizadeta Gorenjska, med tem ko so na Dolenjskem okoli Črnomlja udarce le malo čutili. — V Šent Vidu na i Ljubljano našli so ubita krčmarja in krčmarico pri B slepem Janezu"; otroka pa je slučaj rešil, da se je bila zibelka pri potresu preobrnila in ga tako varovala pred podirajočim se kamenjem. — V Kamniku so se dimniki podirali ter je opeka padala raz streh; nekatera poslopja so v tako slabem stanju, da je moral inženir odpotovati, da jih preišče. — Zelo hudo so prizadete Domžale, kjer so se zrušili zgornji konci dimnikov tamošnjih tovarn. V Kranju se je občinstvo v noči podalo na ulice ter prenočilo na prostem; vender škode ni velike ter je bilo le občinstvo zbegano. Iz Radovljice, Kranjske gore in Železnikov poroča se nam o jednakih nezgodah; povsod so se bile stenske ure, viseče v nasprotni smeri potresnih sunkov, na mah ustavile.
Hudo je trpela Notranjska, posebno kraški svet, ki je popolnoma izvotljen; to je napotilo nekatere naravoslovce, da tukaj iščejo vzrok vsej katastrofi. Iz Postojne in Rakeka prečuli so ljudje noč v silnem strahu in trepetu; vender niso podzemeljske jame nič trpele. V Idriji so tudi čuli nekaj sunkov, vendar k sreči niso bili silni, ter se je tako rešilo mesto, ki je sicer vsled mnogih votlin popolnoma podkopano. — Borovnica pa nekda pogreša po potresu tri otroke, katere je bilo podirajoče se zidovje usmrtilo. — V Novem-mestu počile so nekatere stene in stropi, vender škoda ni znatna in ne poroča se o nobeni zgubi življenja. — V Krškem so le nekateri ostali v hiši, drugi so se selili na ulice ter čakali jutra. Tudi iz Metlike, Krke, Vel. doline došla poročila javljajo o ogromni nezgodi, ki je zadela slovensko zemljo.
Celjske novice.
(Denuncijantska sodrga). Ni večje denun-cijantske ali ovaduške sodrge, kakor so naši nemškutarji. Danes denuncirajo slovenske dijake, jutre kakega slovenskega uradnika, ako tudi ni nobenega povoda. Gorje pa, če se kedo Slovencev upa samo pritožiti zoper nekorektnosti kakega nemškega uradnika. Taka pritožba, naj je še tako opravičena, je koj podla denuncijacija. Znana je interpelacija g. dr. Gregorca v zadevi denunciranja žandarjev v Vojniku, katerim se je izmišljeno očitalo hudodelstvo razžaljenja Njegovega veličanstva cesarja, ter denunciranje slovenskega prebivalstva v Vojniku, češ, da so slo-vano rusofili, to je, protiavstrijskega mišljenja. Ker je g. dr. Gregorec v državnem zboru ministra vprašal, kaj misli vlada ukreniti, da se da de-nunciranim zadoščenje, se repenči v predzadnji „vahti" nekdo, kateri „nekdo" pa baje tiči v uradniški suknji, zarad tega denunciranja. No, kdo je denunciral zarad popolnoma izmišljenega hudodelstva razžaljenja Njega veličanstva cesarja c. kr. žandarje, ali dr. Gregorec, ali „Nekdo" drugi? Kdo je denunciral Avstriji zveste Slovence iz Vojnika neavstrijskega veleizdaj-skega mišljenja? Ali dr. Gregorec, ali „ Nekdo" drugi. „Vahta" kriči o BDenunciantepack". Kdo je torej ta Denunciantenpack ? Odgovor ve lahko vsak.
(Nemško šolo v Vojniku) dovolilo je mini-sterstvo za uk in veronauk; pa vojniški Nemci s to pridobitvijo ne mara ne bodo nič kaj zadovoljni. Ministerstvo je namreč odločilo, da, ker Vojnik ni skoz in skoz nemški trg, ne gre, Vojnika iz sedanje slov. šole izšolati, in ga všolati v nemško šolo; kajti Slovencev se ne more siliti, da bi obiskovali nemške šole; ampak če voj-niške Nemce tako srbi, naj si trg sam za se napravi še posebno nemško šolo, ter to šolo tudi sam vzdržuje; za slovensko šolo mora pa še za-naprej ravno tako plačevati, kakor dozdaj. No, to bodo Vojničani res lehko veseli na tej pridobitvi; plačevali bodo za slovensko in nemško šolo; vže sedaj imajo 4Q°/o občinskih doklad, potem pa bodo lehko doklade kar zvišali na 100°/„ in še se vpraša, če bode dovolj. In zakaj vse to? Zato, ker" je baje v Vojniku pol duceta nemških otrok, za katere je treba peči posebno klobaso.
(Vitanjčani) dobe tudi nemško šolo, pa morajo si jo sami napraviti in sami vzdržavati; za slovensko šolo bodo pa še zanaprej plačevali ravno tako, kakor dozdaj. Stvar je torej ravno ista kakor v Vojniku. Nemške Vitanjčane oči-vidno denar preveč tišči.
(Okolica Lopata) se je dolgo potegovala za to, da bi se odločila od župnije sv. Jakoba v Galiciji, ter pridružila župniji celjski. Namest-ništvo pa tej prošnji ni ugodilo. Vaščani iz Lopate vložili so torej po dr. Ivanu Dečku v Celju rekurz na ministerstvo za uk in veronauk, in slednje je rekurzu ugodilo, ter z naredbo od 27. februarja 1895, št. 36619, dovolilo, da se z majem tekočega leta vže Lopata pridruži celjski župniji. S tem se je toraj izpolnila dolgoletna želja Lopatčanov.
(Edor išče ta najde). Bismarck je navadno vse svoje slavilce iz Nemčije, in če jih je prišlo na stotine, ljubeznjivo pogostil pri svoji mizi, bil osebno navzoč in jih osebno razveseljeval. Ko so pa prišli pruski Štajerci po številu 60, je pa sprejel baje le dva k mizi, druge pa je pustil v vrtu ter jim ukazal dati piva in vina, katere pijače ima dovelj, kakor se je izrazil. Kako se je pokadilo tem nemškim kričačem, ne vemo. Gotovo pa je, da je Bismarck pametneji od teh Posiliprusov in jim dal razumeti, da ne ravnajo prav, ko se šopirijo za to, kar niso. Ti romarji so pa menda čutili, če nimajo predebele kože, da jih Bismarck popolnoma prezira, kajti, če ima drugače za stotine prostora, bi bil našel že še tudi za teh 60 „neodrešencev" kotiček, da jih osreči, ko bi mu bilo kaj do njih. Ravnanje njegovo z nemškimi Štajerci pa je bilo, kakor recimo pri nas, z delavci, ko se dokonča stavba, in postavi na streho smereka ter reče delavcem: No ga pa bomo jeden „sodček", da bode bolje stala! To je res veselo!
(Na hvali drugih ljudij spoznava človek vrednost in vrlino svojih del.) Slovenci se srčno
veselimo velikega napredka svojega na polji dramatične in glasbene umetnosti, ki je bila pri nas žali Bog tako dolgo, cvetka zapuščena, skrita, kteri ni bilo zaščitnika, da bi jo vzel pod blago svojo skrb. Naše najnovejše napredovanje pa nas more tem bolj veseliti, ker je našlo priznanje tudi zunaj meja slovenskih, pri bratih Čehih. Naši „Teharski plemiči" so se predstavljali dne 5. aprila v narodnem gledališču v Brnu, po trudu g. Fedyczkovskega, ki je „Teharske plemiče" izvolil za svojo benefico. Pri ocenjevanju te naše opere in njene predstave so spominjali češki listi na dobo prvih narodnih izvirnih čeških oper in na veliko navdušenost in radost, s ktero so se sprejele takrat kot zvezde oznanovalke lepših dni, spominjali so, da se je pri nas sedaj tudi začela tista doba dramatičnega in glasbenega preporoda, ko nastopamo s svojimi izvirnimi deli pred svet. Obče pa hvali preprostost in prisrčnost vse igre, in osobito glasbe, kteri je dični naš skladatelj vdihnil živahnost in življenje narodnega speva. „Teharski plemiči" so pri tej predstavi vspeli do lepega vspeha o navzočnosti svojega očeta, skladatelja dr.- B. Ipavica, kterega so bratje Čehi prisrčno pozdravljali in mu poklonili krasen lovorov venec s slovanskimi trakovi.
(Pri tretjem zasedanji porotnih obravnav) predsedoval bode predsednik okrožnega sodišča celjskega g. Rudolf Ulepitsch pl. Kreinfels; namestniki pa so gg, svetovalci L. Rattek, Josef Reitter, dr. E. Eminger in A. Wurmser.
(Časnikarsko tolovajstvo) se mora imenovati nesramni napad na mil. g. opata Frana Ogradi-ja v nemškem celjskem lističu. Ti nesramni pisuni hujskajo proti mil. g. opatu, kakor da bi on zakrivil potres, ki je stresal zemljo 14. t. m. Vtikajo se v cerkvene zadeve in jih tolmačijo po svoje, samo, da bi žalili blagega gospoda. Kdor pozna teh pisunov versko prepričanje, ta ve, koliko jim je za cerkvene obrede in zakaj razburjajo in šuntajo ljudstvo. A celjsko prebivalstvo pozna te nesramneže in jih primerno obsoja. — Tudi o potresu v Celji sploh so pisali tako, da so razburili po večini vse hišne gospodarje. Kaj je treba lagati in plašiti ljudstvo ter-odvračati tujce s tem, da se jim pripovedujejo strašne a neresnične stvari. Marsikateri hišnik bode imel škodo radi teh lažnjivih poročil, ker se tujci ne bodo upali k nam. — V tem se vidi, kako so naklonjeni mestu in njega prebivalcem.
Spodnje-štajerske novice.
(Premembe pri č. duhovščini). Č. g. Andrej Keček, kaplan v Hočah, je šel za provizorja v Brezje; provizor v Podsredi, č. g. Val. Vogri-nec, za kaplana v Hoče. Fari v Olimljah se je č. g. Ivan Kapler odpovedal in ostane pri Sv. Križu v Mariboru.
(Iz Škofjevasi pri Vojniku) se nam poroča: Najboljši odgovor vojniškim in celjskim nemčurskim blebetačem in njih glasilu zloglasni „vahtarici" dala je naša občina s tem, da je občinski odbor soglasno izrekel svoje popolno zaupanje in zahvalo našim poslancem, da so izstopili iz štajerskega deželnega zbora in izrekel protest zoper gnjusno veleizdajsko bismarko-vanje štajerskih pravih in po sili Nemcev. — V nvahtarici" je čitati veliko veselje, da je obsojen nFalalajc", ker je zložil nekaj prav slanih pesnij o naših Posilinemcih ter vrla izgledna M. Ste-pišnik, ker je te pesni razširjala. Pravici je dano s to obsodbo zadostilo, a drugo vprašanje je, če so s to pravdo Dreml (Ložnar), Vengust (Hrepen) „mirni mož" Premšak in drugi v pesmi od ljudstva obsojeni, zadobili pri pošteno mislečem ljudstvu kaj več veljave. Postava je obsodila pesnika, ljudstvo pa tožnike. Bodi le pravi mož in potem ti ne bo treba pri sodniji poštenja iskati!
(Občinski odbor v Višnjivasi) sklenil je v svoji seji dne 5. aprila t. 1. izreči gg. slovenskim poslancem popolno zaupanje in zahvalo, da so izstopili iz štajerskega deželnega zbora, kteri Slovencem nobene, še tako skromne pravice in zahteve noče pripoznati. Dotični sklep naznanilo je županstvo v Višnjivasi z dopisom z dne 13. aprila 1895, št. 195, našim slovenskim poslancem g. dr. Jos. Sernec-u in g. Mihael Vošnjak-u.
(V Vojniku) so tudi čutili v noči od 14. do 15. t. m. precej močen potres. Škode k sreči ni
napravil druge, kakor da je razgnal kamenite podvoje hišnih vrat na župnišču tako navskriž, da zjutraj niso mogli vrat odpreti; razrušil Iv. Žgajnarju eno steno ter napravil nekaj razpoklin na župni cerkvi. Da-si so se sunki ponavljali, šli so ljudje vendar kmalo po polunoči zopet k počitku. — Odbor društva »Edinost" sklenil je, da napravi 4. nedeljo po veliki noči v Škofjivasi svoj zbor, pri katerem bo med drugim tudi šaljiva loterija.
(Sv. Pavi pri Preboldu). Kakor se sliši, namerava tukajšni tamburaški zbor v kratkem prirediti koncert pri g. Sadniku na savinskem mostu, v prid ubogih, kateri so po potresu v Ljubljani najbolj trpeli. Ta dobra ideja naj tudi po drugod najde dosti posnemovalcev!
(Sadje- in vinorejsko društvo za šoštanj-ski okraj) ima v nedeljo dne 28. aprila t. 1. ob
3.	uri popoludne v gostilni gosp. J. Skaza v Ve-lenji, svoj redni veliki zbor, s6 sledečim glavnim redom: 1. pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. 6. Predavanje potovalnega učitelja gosp. J. Bele-1 a, K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(Občinski zastop v trgu Šoštanji) je v svoji seji dne 28. marca 1.1. soglasno sklenil, da se protestira zoper slavljenje Bismarcka štajerskih Nemcev. — Ob jednem je tudi sklenil, da se štajerskim slovenskim deželnim poslancem izreče zaupanje in zahvala na odločnem koraku v deželnem zboru.
(Mozirje). Vsled potresa zaprla se je šola pri Novi Štifti, kakor tudi cerkve v Bočni in Radomirji v gornjegradskem okraji. Šolsko poslopje v Mozirji je tudi hudo poškodovano in ostane eden razred tako dolgo zaprt, dokler se ne dovrši vse, kar je komisija kot nujno potrebno pripoznala. Ravno tako hudo prizadeto je tudi župnišče in kaplanija. Milodari za Ljubljano se tukaj zbirajo.
(Trbovlje). V Trbovljah vstanovila se je posojilnica, ktera začne delovanje svoje 2. maj-nika t. 1. V načelništvo izvoljeni so sledeči gospodje: 1. Peter Erjavec, župnik, načelnik, 2. Franc Kalan, namestnik, 3. Jožef Moli, trgovec,
4.	Jožef Goropevšek, posestnik, 5. Anton Volav-šek, veleposestnik, 6. Franc Pollak, veleposestnik. 7. Pankrac Gregorc, kaplan, kot odborniki; 8. Anton Veternik, računski preglednik in 9. Ferdinand Roš, njegov namestnik. Za vloge plača posojilnica 4Va°/o; od vknjiženih posojil bo tirjala 6l/a%> na osebni kredit bo dajala po 6%. Uradni dan je sleherni četrtek od 9—12. ure, ako pride praznik v četrtek, pa sledeči petek.
(Železnica iz Novega mesta v Brežice). Trgovinsko ministerstvo je za šest mesecev podaljšalo g. Kajetanu Fabru, lastniku rudnika, dovoljeno predkoncesijo glede nameravane nor-malnotime lokalne železnice od postaje Novome-sto dolenjske železnice do postaje Brežice južno-železniške proge Zidanimost-Zagreb.
(Učitelji v obsegu breškega okrajnega glavarstva) imajo najslabše plače na Štajerskem. V tem okraji ni niti jedne učiteljske službe, ki bi bila v prvi, ali vsaj v drugi plačilni vrsti, marveč jih je 15 v 3. in 18 v 4. plačilni vrsti. Naj bil c. kr. deželni šolski svet toliko pravico-ljuben, da pomakne vsaj nekaj učiteljskih mest tega okraja v višje plačilne razrede.
(Šolstvo). Trorazrednica pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. in enorazrednica v Žicah se boste za en razred razširili Privatna nemška šola v Pikrah se je v javno oskrbovanje vzela (!). Za podučitelja na okoliški šoli v Celji je imenovan g. Fr. Kranjec v Hočah.
(Narodna čitalnica v Ptuji) priredi v nedeljo dne 28. aprila 1895 1. v korist revnih po potresu poškodovanih prebivalcev stolnega mesta Ljubljana, gledališko igro „Revček Andrejček", narodna igra s petjem v 5 dejanjih „'s Nullerl", spisal K. Morre, poslovenil J. Bedenek. Vstopnina: za ude ptujske čitalnice 30 kr., za neude 50 kr. za osebo. Častiti rodoljubi so naprošeni pri tej priliki nesrečnim sobratom zdatno pripomoči in pri vstopnini posebno globoko v žep segniti.
(Občinski volilci v Ljutomeru) Vsi občinski volilci v Ljutomeru vabijo se na volilni shod v nedeljo dne 28. aprila t. 1. v Vavpotičevo pi-varno ob 4. uri popoldne.	Volilni odbor.
(Bralno društvo na Cvenu) priredi dne 5. maja veselico s tamburanjem in petjem ter gledališko igro: „Brati ne zna". Ob enem bo se tamkaj vršil okrajni gasilski zbor.
(Tečaje za učenje trtnega cepljenja)) bode imel vinarski popotni učitelj g. Matijašič na nekaterih krajih Spodnje-Štajerskega.
(Šolstvo). Podučiteljica gospica Cidrih pri Sv. Duhu v Ločah, je dobila enako službo na meščanski šoli v Ljubnem.
(Slovenci in Nemci na štajerskih srednjih šolah). Iz stališča ročne knjige je razvideti, da so imele gimnazije štajerske v letu 1893. skupaj 2129 gojencev. Od teh je bilo 1653, torej 77 6 odstotkov Nemcev in 442, ali 20'7 odstotkov Slovencev. Realke imele so skupno 725 gojencev; od teh je bilo 651, torej 89 7 odstotkov Nemcev in 24, to je 3 3 odstotkov Slovencev. Učiteljskih pripravnikov bilo je 494; od teh 198, ali 67 3 odstotkov Nemcev in 94, ali 316 odstotkov Slovencev. Učiteljske pripravnice za ženske imele so 160 gojenk. Od teh je bilo 155, ali 96 2 odstotkov Nemk in 4, ali 2.5 odstotka Slovenk. Tako statistika. Toda koliko Slovencev in Slovenk je pripisanih nemški narodnosti!?
(Na graški šoli za gluhoneme otroke) štajerske je razpisanih 31 ustanov. Oglasiti se je treba do konca t. m. pri ravnateljstvu.
Druge slovenske novice.
(Deželni odbor kranjski) bode prosil cesarja, da se skliče deželni zbor v ta namen, da se posvetuje o podpori za prehudo po potresu poškodovano deželo.
(Vse ljubljanske šole) bodo radi potresa, ki še ni bil konec prejšnjega tedna popolnoma prenehal, zaprte, znabiti mesec dni. Radi poškodbe od potresa je zaprtih na Kranjskem, osobito v bližini Ljubljane veliko šol, pa še več cerkva. Služba božja se opravlja pod milim nebom in drugod.
(Nove posojilnice). Razen v Trbovljah na
Štajerskem se je te dni itslapovila v Gorjah pri Bledu nova posojilnica. „ Zveza slovenskih posojilnic" namerava letos na Goriškem več posojilnic ustanoviti.
(Iz Ljubljane) se je radi potresa več rodbin začasno na Štajersko v Celje, Gradec, pa tudi na Dunaj in drugam preselilo. Škoda po potresu se ceni na milijone. Darov je došlo za nesrečno Ljubljano že blizo 100.000 gld.
(Družba sv. Cirila in Metoda) javlja slovenskemu svetu britko svojo izgubo. Ud družbi-nega vodstva, upokojeni mestni učitelj, g. Matej Močnik, se je po noči, 15. aprila, preselil v boljšo domovino. Pokojnik je bil od začetka v družbenem odboru. Svojim krščanstva prešinje-nim, domoljubnim nadzorovanjem in svojim blagodejnim uplivom je jako veliko k tem pripomogel, da se je ves čas in med vsemi vodstvenimi udi tudi v burnih dobah ohranila neizka-ljena in stroga edinost; ona edinost, ki je naši družbi najbolj utrdila med narodom tisto naklonjenost, s kojo nas tako dobrotno odlikuje vse Slovenstvo širom naše domovine. — Hvaležnimi čutili do moža tako krščanskega in tako narodnega prepričanja torej izrekamo danes to željo in to prošnjo, da naj bi slovenski narod ohranil Mateja Močnika v trajnem spominu; mili Bog pa mu usodil unstran groba nebeško veselje. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Kolegijalni so učit. novomeškega okraja;) ti bodo 2. maja postavili grobna spomenika pokojnima učiteljema Vrančiču v Zagradu in Perku v Ambrusu.
(Iz Novegamesta na Dolenjskem) se nam poroča: V noči od velikonočne nedelje na pon-deljek okoli 11. ure in 25 minut čul se je tukaj jako hud potres. Iz nekaterih streh padala je opeka, pri mnogih poslopjih razpokalo je zidovje, ljudje so po noči iz hiš na prosto bežali. Potres ponavljal se je po noči 7—8 krat, vendar so bili njegovi učinki manjši in se je manj čutil. Z ozi-rom na to, da je bil ravno pred tednom dnij tudi potres, ki pa je bil manj občuten, boji se ljudstvo, da se zna potres ponoviti in da je potem večih nesreč se bati in to vsacega jako vznemirjuje.
(Iz Novakov pri Cerknem). Dne 17. aprila. Velikonočno nedeljo zvečer ob 11 uri 15 minut je bil grozen potres. Prišel je od zahoda; spremljalo ga je votlo gromenje. Potres ponavljal se je v presledkih do 7. ure zjutraj druzega dne. Prvi sunljej bil je najhujši, vseh sunljejev pa sem naštel krog 30! Ljudje so bežali iz hiš; duri so se same odpirale; luč je ugasnila, kokoši so padale raz ležišč. Veliko škode je pri zidiščih in cerkvi, ker so se naredile grozne razpoke. Še postelje je prebrnilo. Tako hudega potresa ne pomnijo še tukaj. Slišal sem moža, ki je rekel: „Sedaj vidim, da je res Bog!" — Šibe potresa reši nas o Gospod! — Snega tukaj ni nič več, po Davči pa ga je še pedij. — Krave so tukaj po 70—90 gld. Par volov 220 gld. Mladi prešički se prodajajo par po 8—10 gld. — Kukavica se je glasila 12. aprila; navadno en teden prezgodajj!
(Odlikovanje). Dne 17. t. m. obiskal je presvetli vladar cesar Franc Jožef I. umetniško razstavo na Dunaj i. Posebno pozornost vzbudila je podoba vStari mlinski jez," katero je slikal naš rojak g. profesor Josip Šturm. Slika bila je presv. vladarju tako po volji, da je drugi dan odkupil jo za se. — Gospod profesor Josip Sturm bode še mnogim v prijaznem spominu izza časa njegovega službovanja v Novemmestu. Nas veseli to odlikovanje, ker je jako častno za našega rojaka, kakor za nas Slovence.
(V Istri) se vrše zdaj prvotne volitve za deželni zbor, za hrvatsko stranko le deloma ugodno.
(Vse slovenske pokrajine) so bile več ali manj od potresa prizadete. Nesrečna Slovenija, najhujša šiba božja te je grozno zadela!
(Podporno društvo za slov. velikošolce na Dunaju) je od gosp. Fr. Dolenca, trgovca v Mariboru, kakor uže več let, tako tudi letos prejelo lepo velikonočno darilo: 151 gld., katere je nabral mej mariborskimi slovenskimi rodoljubi. Darovali so: Slavna posojilnica v Mariboru 50 gld., društveni ustanovnik in odvetnik dr. Jernej Glančnik 30 gld.. velečastiti gospodje: Lorenc Herg, kanonik, stolni dekan itd. 2 gld., dr. Ivan Križanič, kanonik itd. 3 gld., Jak. Fil. Bohinc, kanonik, stolni župnik itd. 2 gld. dr. Karol Hri-bovšek, ravnatelj duh. semenišča itd. 1 gld., dr. Jožef Pajek, kanonik itd. 2 gld., dr. Ivan Mlakar, ' prof. bogoslovja itd. 2 gld., Jos. Zidanšek, prof. bogoslovja 2 gld., dr. Anton Medved, c. kr. prof.
2	gld., Ludovik Hudovernik, stolni vikar 2 gld., Matej Strakl, korvikar 1 gld., Alojzij Meško, prof. bogoslovja 1 gld., dr. Martin Matek, prof. bogoslovja 1 gld., Jakob Kavčič, stolni kaplan, prof. veronauka 1 gld., Franc Simonič, stolni vikar 2 gld, Franc Korošec, prefekt 1 gld., Franc Brelih, prof. verozakona 1 gld., Alojzij Hauben-reich, rač. revident 1 gld., Alojzij Zver, duhovnik v c. kr. kaznilnici 1 gld., Jakob Tajek, kaplan 1 gld. Nadalje so darovali sledeči gospodje: dr. Ferd. Dominkuš, odvetnik 5 gld., Jos. Rapoc, posestnik 1 gld., Blaž Matek, c. kr. profesor 1 gld., Ivan Bele, pot. učitelj 1 gld., dr. J. Schmirmaul, zdravnik 5 gld., Jos. Žitek, c. kr. profesor v p.
1	gld., dr. J. Terč, zdravnik 1 gld., Fr. Kolasek, trgovec 1 gld., Jožef Melzer, 1 gld., Ivan Kopriv-nik 1 gld., Henrik Schreiner, ravnatelj učiteljišču
3	gld., Filip Kermek, c. in kr. stotnik avditor in c. kr. sodniški pristav 1 gld., M. J. Nerat, nadučitelj in urednik »Popotnika" 1 gld., dr. Janko Bezjak, c. kr. profesor 1 gld., Pavel Simon, knjigovodja 1 gld., Janez Majciger, c. kr. krofesor 1 gld., Franc Pavlič, c. kr. poštni kont. 1 gld, dr. Fr. Radey c. kr. notar 1 gld., B. Jentl, prokurist
2	gld., Silv. Fontana, trgovec 1 gld., Alojzij Ra-kovec, železn. uradnik 1 gld., Jože Perko, železn. uradnik 1 gld., Simon Goričnik, c. kr. fin. svetnik
1	gld., M. Berdajs, trgovec 1 gld., Franc Hočevar, vinski trgovec 1 gld., V. Konig, lekarničar 2 gld., dr. Fr. Vovšek, c. kr. dež. sod. svetnik in društveni ustanovnik 1 gld., France Dolenc, trgovec
2	gld., vsi v Mariboru. Iskrena hvala vsem imenovanim blagim prijateljem revnih slovenskih visokošolcev na Dunaju. Tako plemenito rodo-ljubje se ne da dovolj lepo opisati. Dal Bog, da bi ta vzgled našel mnogo posnemovalcev, posebno v nekem mestu, kjer upravljata dva narodna zavoda z milijoni slovenskega kapitala, a za revne dijake se še nista blagovolila spomniti, akoravno društvo uže več let podpira cel<5 revne
dijake iz tega okraja! Daljne darove prejema g. dr. Anton Primožič, c. kr. profesor na Dunaju, IX. Wahringerstrasse, 61, kot namestnik I. blagajnika vč. g. dr. Fr. Sedeja, ki je za nekaj časa na potovanji.	J. Pukl.
(Iz Brna) se nam poroča: Zvečer 17. t. m. ob 9. uri razstrelila se je bomba v veži palače barona Pražak; katera pa, na srečo prebivalcev palače, ni provzročila namenjene škode. Bombo so najbrže, kakor se med ljudstvom govori, položili delavci, katerim se ni dovolilo v od delal-cev zahtevanih palačah (»Besedni dom" in »Deutsches Haus") zborovati. »Besedni dom" je delalcem palačo za zborovanje prepustil ali pod raznoterimi pogoji, katerih bi delalci pri zborovanji ne smeli prekoračiti. Delalci pa pogojev niso hoteli sprejeti in tako je zborovanje v »Be-sednem-domu" izostalo. Ker pa v palači barona Pražak-a več obitelji stanuje, se takoj ne ve, komu je bila bomba namenjena. Od zločincev še do zdaj ni sluha ne duha.
Druge avstrijske novice.
(Presvitli cesar) potoval bode meseca maja v Pulj in pri tej priliki obiskal nesrečno Ljubljano, za katero je bil prvi podaril 15.000 gld.
(Državni zbor) se je 23. t. m. zopet sešel, na stranke je tako razcepljen, kakor še malokdaj. Slovenski poslanci bodo predlagali potrebne velike državne podpore za Ljubljano in vse po potresu prizadete kraje, osobito na Kranjskem.
(Slovenščina na srednjih šolah) Iz verodostojnega vira se javlja, da namerava naučno ministerstvo, s prihodnjim šolskim letom, na štajerskih srednjih šolah uvesti obligatorno učenje obeh deželnonavadnih jezikov.
(Preradovidev spomenik v Zagrebu). In-tendant zagrebškega gledališča dr. St. pl. Mi-letid, ki je na svoje stroške dal postaviti spomenik Preradovidev in ga poklonil mestu, izrekel je željo, da se ta spominek odkrije še pred koncem letošnje gledališke sezone. Zato se bode začelo koj po Veliki noči s potrebnimi deli, da se zgotove nasadi okolu že postavljenega spomenika za kemiškim laboratorijem. Spomenik se bode potem takoj odkril, vender še ni določen dan.
(Košutov sin) je izvoljen v ogerski državni zbor. — Kaj bo, če bode postopal po vzgledu svojega očeta, in če mu bodo drugi poslanci sledili ? ?!!
Ogled po širnem svetu.
(Pri Rimu) se je zemlja odprla, in iz odprtine teče žveplena voda. To so nasledki potresa, ki je bil tudi v gornji Italiji tako močan, da se več prebivalstva izseljuje na Tirolsko, osobito v meranske toplice. Potres je bil tudi v Siciliji, v Belgiji, na Dunaji in drugod.
(Nemški državni zbor) baje ne bode sprejel postave zoper tako zvane prekucuhe.
(Bismarck je štajerske Prusake), ki so se mu bili o Veliki noči poklonili, hudo okregal, rekoč naj v miru in složnosti žive z miroljubnimi Slovenci in naj bodo zvesti svojemu cesarju, ki itak Nemcem le dobro želi, vsaj je uradništvo in vojaštvo nemško v Avstriji.
(Japonci in Kitajci) so mir sklenili; Koreja postane samostojna, Japonci, obdrže pribojevano ozemlje in dobe od Kitajcev 100 milijonov telov vojne odškodnine.
Dopisi.
Iz Ponikve. Včakali smo veseli dan vstajenja Gospodovega. Resne in žalobne postne čase zamenili so veselejši, hkrati, ker se javlja tudi vesela pomlad, oživljajoča sedaj še spečo naravo.
V očigled tega novega življenja in vstvar-jenja sem se namenil poročati Vašemu listu, č. g. urednik, o našem socijalnem življenju, ki je žal le preveč podobno resnemu postu in mrz-lej zimi.
Navdaja .me misel, da se zbude morda tudi v narodnem oziru speči in nekako otrpli Ponkovljani.
Dosti imam na srcu, kar bi rad povedal. Toda za danes hočem samo potipati. Če se le
ne bode ganilo, potem utegnem dregniti in tako naprej.
Čitatelji »Domovine" se še menda spominjajo na naše »nekdanje" bralno društvo. Tri leta je od tega, ko se je ustanovilo. Obetalo se je marsikaj. Žal, obljube so ostale le obljube.
Tega pa je kriva deloma mlačnost, nesa-mostalnost z jedne strani, z druge pa ona nestrpnost, ktero so skušali z gotove strani vsiliti tja, kamor je je najmanj potreba.
Tako sta si nasprotovali dve stranki, v začetku prikrito, pozneje pa javno. Konec koncu pa je bil, da je ponehalo društvo kar tako ter životarilo še nekaj časa, dokler ni trudno in zapuščeno zaspalo.
Ravno to društvo je pa dokaz, da ne sme in ne more biti ognjišče domačih razprtij.
Sedanjemu času, vstajenju Gospodovemu, primerno bi bilo, Ponkovljani, da vzbudite in oživite svoje bralno društvo.
Ž njim boste pokazali, da nočete zaostati za drugimi, da vam je mar do omike svojih ožjih rojakov, kakor vsega slovenskega rodu.
Kot z oljske gore se je vzdignil Gospod v nadzemeljske jasne višave. Povzdigniti mora se krepki naš rod v višave moči in pa slave!
Tako poje naš pesnik o vel. noči, tako pa storite tudi vi, če se hočete imenovati rojake slavnega svojega Slomšeka.
Ker že govorim o društvu, naj še omenim »Podružnice sv. Cirila in Metoda". Le-ta živi samo imenoma. Vzrokov zato ne bom posebej navajal, katere sem jih povedal o bralnem društvu, ti veljajo do pičice o podružnici. Samo žalostno je videti tako malomarnost. Glejte druge podružnice! Razmere so jim iste, če ne še neugodnejše.
Kjer ste za vetrom, tam ste narodni, pa še takrat le izjemoma. Ljubljeni »tajč" vam še vedno roji po glavah.
Naposled mi še dovolite spregovoriti in opomniti na zastareli nemški poštni pečat.
Kako dolgo ga še hočete trpeti med seboj. Da vas je slavni Ko cen postavil med Jokeljne, potem bi že še bilo.
Tako pa je neumnost. Drugod se tudi v tem oziru že dani. Okoli in okoli lahko vidite in slišite, s kako vnemo da delajo in se trudijo za narodne svetinje in pravice.
Le Ponikva naj zaostane? ne, ne in zopet ne.
Uverjen sem, da ste mojih mislij, da se hočete oprati tega madeža in z drugimi vred pretečo nam nevarnost odbiti.
Torej Ponkovljani:
Brodarjem pomoči nesimo, Naš Colnič pogube otmimo.
Dokler se zopet ne vidimo, priporočam vam svoje opazke v resni pretres.	vaš
Ponkovljan.
Št. Vid niže Ptuja. Ako jo kreneš iz starodavnega Ptuja proti jugu na cesti ob Dravi, prideš v jedni uri hoda v Št. Vid. Kraj je v dokaj prijetni legi, na robu ptujskega polja, za hrbtom ga pa stražijo holožki griči. Izključno nemški napisi v vasi pričajo, da so prebivalci »pristni" Germani. Toda ne bilo bi mi treba v krajevni kroniki iskati, ko bi hotel vsakemu posebej dokazati, da je slovenskega pokoljenja. Da pa ima vas vunajno nemški obraz, to je zasluga neomejenega vladarja občine, branjevca, kojega oče je s krošnjo na hrbtu primahal v ta kraj, sč slovenskimi denarji obogatel. Če pravim s krošnjo, ve vsak, da je bil potomec tistih slavnih frankovskih jetnikov, ki so jih Ortenburžani naselili na Kranjskem, in ki danes ponosni na svoje prednike povsod, kamor so se razkropili, delajo nemško propagando. Toda pustimo ga, naj se bogati z našimi denarji, saj v zahvalo glasno v svet trobenta: Mi smo Nemci! — Če si pa prijatelj pravljici, ali če si se obče kedaj za njo zanimal, gotovo se spominjaš mesta Abdera. Ker vemo, da so prebivalci tega mesta imeli vsak posebej malo možgan, pa vendar veliko domišljije in danes tega po strokovnjaških preiskavah ne smemo več združiti, pridemo v zadrego spom-nivši se takih pravljic in to tem bolj, kolikor bolj smo preverjeni o koristi jasnih predstav. Dobro došlega imenoval bo torej vsakdo istega, kteri nam označi kraj, ki še nam zamore dan-! danes s svojimi prebivalci živo podobo mnogo
proslavljenih Abderitov nadomestovati. Naša vas se samo v tem razločuje od imenovanega mesta, da še ni nobenega Protagora rodila, in da tega velikana namešča z možem, z branjevcem, ki si bo le s hujskanjem proti javno nastavljenim organom postavil trajen spomenik v vaški kroniki.
Iz Toplic pri Novemmestu se nam z dn6 15. t. m. poroča: Na Veliki petek popoldne ob 2. uri nastal je v leseni kajži pri Vidič-evih ogenj, unel se je dimnik, ker je veter na vse strani pihal, razširil se je ogenj bliskoma po vsej vasi. V nekoliko minutah gorelo je nad 20 poslopij. Kjer so ljudje v pravem času priskočili kaki hiši na pomoč in jo od začetkoma neprenehoma varovali, z vodo polivali in pazili, da se ni vnela, tam so jo zamogli rešiti; drugače pa je bilo tam, kjer je bil neznosen dim in vročina, pomanjkanje gasilcev je bilo itak, tam je I zgorelo vse. Okoli 4. ure popoludne došla je po-j žarna bramba iz Novegamesta na pomoč. Ako-ravno je bilo samo 7 mož in so imeli le jedno brizgalnico, vendar storili so tako mnogo, da smo jim Topličanji hvaležni. Bližnji sosedje posebno iz Kočevskega pomagali so pridno gasit, pohištvo iz hiš odnašat in živino iz hlevov izganjat — tako, da so nam i ti prav mnogo štorih. Iz Soteske prišli so knezovi uradniki z delavci na pomoč in se posebno trudili, da so grad in njegovo hišo ubranili pred ognjem. Tej skupni delavnosti je pripisovati, da so pri Šuš-teršiču ustavili ogenj, da se ni proti lesenim hišam naprej razširil, da so knezov grad in ž njim vred cerkev, župnišče in druge hiše okoli gradu pred pokončanjem obvarovali.
Toliko bolj so trpeli oni gospodarji, kjer jim niso mogli ognja nikakor ustaviti, tako posebno pri Kulavci, Sitarji, Strniši, Zupancu, Oblaku, Koračiču, Milicu in pri Šušteršiču, kateri ima sam nad 13.000 gld. škode. Tam je pogorelo vse do tal. Vse blago, kar so ga raznesli iz gorečih hiš, leži deloma raztreseno po polji, ali pa so ga brezvestni ljudje — pokradli. In škoda po tacih pomagačih — tatovih pouzročena, je baš prav velika, na več tisoč goldinarjev se ceni.
Do 11. ure po noči gorelo je neprenehoma; tedaj še le zamogel se je ogenj omejiti in se ni bilo daljnih žrtev bati. Bilo je pa tudi skrajni čas. Vsi gasilci bili so od neprestanega dela, od silne vročine, od neznosnega dima popolnoma upehani in za vsako daljno pomoč nesposobni.
Požar bil je silen, 24 hiš in 27 gospodarskih poslopij je uničil Škoda se ceni na 100.000 gld. Prizor pogorišča je neizmerno žalosten! — Gole očrnele stene stoje tam, kjer so bile popred prijazne hiše in do tal uničena so gospodarska poslopja, samo črni kupi oglja in pepela so na njih mestu. Prizadeti pogorelci so toliko bolj obžalovanja vredni, ker bi se imela s 1. majem otvoriti topliška saisona njih glavni vir dohodkov — in pa obdelovanje posestva, koje je huda zima zakasnila — bode moralo zaostati, ker bodo s postavljanjem hiš in gospodarskih poslopij imeli zadosti dela.
Da se nesrečnim pogorelcem pomaga, je pač ne le naša dolžnost; z ozirom na to, da bi se jim pa toliko dalo, da bodo zamogli svoje hiše na novo postaviti, je mogoče le deželi, državi in pa podpori, ki naj bi jej dovolila slav. kranjska hranilnica — in da ne bodo ti gotovo svojo zdatno podporo odrekli, je jasni dokaz to, da je bil včeraj prišel sem sam visokorodni gospod deželni predsednik baron Hein. Do vseh slovenskih rojakov obračamo se pa s prisrčno prošnjo, da i oni blagovoli odpreti svoje radodarne roke in ubogim pogorelcem priti na pomoč!
Narodno-gospodarske novice.
Žatec na Češkem.
Žatec! Kdo v Savinjski dolini pač ne pozna tega imenitnega, za spodnje-štajerske hmeljarje prevažnega imena? Saj se vendar od avgusta do decembra, in sploh dokler je še količkaj hmelja v rokah pridnih slovenskih hmeljarjev, vsak dan sto in stokrat imenuje. Ker se je pa »hmeljarski hrušč" za lansko letino že skoraj popolno polegel, naj nam bo toraj ob koncu se-
zone dovoljeno o hmelju in o Žatecu spregovoriti nekaj besedic.
Žatec je središče vsega avstrijskega hmeljarstva, pač smelo rečemo, da ni v Evropi pivovarne, ki bi ne bila s tem imenitnim trgovskim mestom v kupčijski zvezi, in tudi onkraj morja je Žatec dobro znan. Od tukaj se ne speča vsako leto samo okoli sto tisoč centov slovečega češkega (žateškega in avškega) blaga, ampak tudi skoraj ves gališki, štajerski, avstrijski in ogerski pridelek in ogromne množine, ki dojdejo iz Nemčije, Rusije, Francije, Anglije itd. Omeniti moram, da je tukaj nekaj črez sto velikih hmeljskih trgovin, ki pa so večjidel v židovskih rokah; slovanski tvrdki ste žalibog samo dve in še ti ste mali, ker se pri pritisku tolikih nasprotnikov ne morete prav razviti.
Da pa Žatec slovi tako daleč po svetu, ni zasluga trgovcev, ampak čeških kmetovalcev, ki že več sto let tako fino robo prideljujejo, da se ž njo pač nobena druga meriti ne more. Res je, da sta na Češkem, posebno okoli Žateca, zemlja in podnebje za hmeljerejo tako ugodna, kakor malokje, vendar je razumno obdelovanje hmeljišč vedno glavna stvar. — Ker so te vrste za štajerske hmeljarje namenjene, naj mimogrede le to omenimo, da je na Štajerskem že pri obiranji velika napaka. Dokler ne bo vsak posamezen hmeljar strogo na to gledal, da mu o"biralci vestno in dobro delajo, bo cena štajerskemu hmelju primerno slaba in pridelek si bo na hmeljskih trgih (v Žatecu, Norimbergu, Londonu itd) le težko pridobil dober glas. — Na Češkem obstoji mnogo hmeljarskih društev, ki neprenehoma svoje ude o pridelovanji in prodaji hmelja podučujejo in jih v raznih vprašanjih podpirajo. Ker bi radi prijazne čitatelje z nekimi starimi f žateškimi navadami seznanili, naj posebno ono društvo omenimo, ki bi se po našem blizu „Društvo žateških pridelovalcev hmelja in zele-njav" imenovalo. (Saazer Hopfen- und Griinzeug-f pfianzer-Verein). Razun hmelja se tukaj prideljuje namreč tudi mnogo zelenjave, med kojo so ža-teške kumare posebno imenitne. To društvo prireja svojim članom že od starodavnih časov vsako leto tudi dve lepi veselici in sicer prvo o pustnem času in drugo meseca septembra, predno se obiranje konča. Kakor je pustni čas le bolj čas burk in zabave, tako je tudi ta prva veselica le bolj veselega in pustnega značaja in se zove »ples za kumare" (Gurkenball). Veselični prostori so kolikor mogoče z zelenjem okrašeni in v sredi ali na drugem pripravnem prostoru dvorane je postavljen krasen prestol za »kralja kumar" (Gurkenkonig). Veselica se otvori s plesom, ki traja navadno celo noč, najmanje pa do polnoči, kajti v tem ko je ura dvanajst odbila, se zasliši od zunaj godba, vrata se odpro in kralj se prikaže z dolgo vrsto svojega spremstva. Naprej korakajo godci v svojih starodavnih nošah, za njimi več belo oblečenih deklet, ki nosijo kraljevo krono, žezlo in druge dragocenosti, potem pa ministri in dvorniki s kraljem, in zadej ljudstvo z raznim poljskim orodjem, in s koši na hrbtu, ki so napolnjeni s peso, repo, krompirjem, čebulo, česnom itd Da taka procesija mnogo smeha in živahnosti prouzroči, ni treba posebej omenjati. Ta vrsta gre dva- do trikrat v krogu po dvorani in se ustavi nazadnje pri krasnem prestolu, katerega mogočni „ kralj kumar in rudeče pese" ponosno zasede. Na stopnice se postavijo ministri in dvorniki, ki pripoznajo no- | vega kralja, mu prisežejo zvestobo, mu krasno | čebulnato krono posade na glavo, dado v roke | velikansko državno žezlo, ki je s česnom in | drobnim krompirjem umetno okinčano, in mu tako za eno leto gospodstvo črez vse poljedelstvo, posebno pa črez kumare, izročč. Nato novi kralj obljubi, da bo dober gospod, da bo razširjal hmeljarstvo in pridelovanje zelenjav, da bo branil svoje podložne proti hudemu vremenu, tatovom in poljskemu mrčesu, da bo za dobro seme skrbel itd. itd. Potem imenuje kneza Solncežarja svojim svetovalcem, grofa Dežinirja in barona Gorkoslava svojim ministrom itd. Ko še ljudstvo svojemu novemu kralju na zdravje napije, je slovesno kronanje končano, godba zadoni, kralj vstane in gre zopet z vsem svojim spremstvom dvar do trikrat v krogu po dvorani in cela vrsta zopet odide, kakor je prišla.
Veliko bolj resen obraz ima druga veselica, takozvana „letinska slovesnost", (Erntefest), ki ima bolj podučljiv pomen, in se zvoli za njo navadno nedelja. Popoldne ob 2. ali 3. uri se prikaže na glavnem trgu veliki, krasno okinčan voz, na kojem je velikanski ovenčan sod in na sodu sedi kralj piva »Gambrinus" v svojem veličanstvu. Vpreženo je seveda po več parov konj. Pred vozom korakajo godci, za vozom pa dolga vrsta belo oblečenih deklet, hmeljskih delavcev itd. Ta sprevod se pomiče po mestu po vseh glavnih ulicah in se ustavi nazadnje v za to določenemu vrtu, kjer se nahaja majhno hmeljišče. Tukaj podučuje Gambrinus s svojimi dvorniki o hmelje-reji in dekleta pa hmelj oberajo. Potem zapojo nekaj pesmic in začne se splošna zabava, ki traja pozno v noč.
Ker smo zgoraj o obiranju hmelja govorili, naj še tretjo navado žateških hmeljarjev opišemo, ki ima očividno le namen, delavce, posebno pa obiralce k vestnemu in dobremu delu spodbujati. Ta navada ima nekoliko takšno lice, kakor pri slovenskih kopačih, mlatičih in ženicah takozvani »likof". Kadar namreč obiralci svoje delo dokončajo, spletejo iz hmelja lepi venec (Hopfenkranz), kojega med godbo ali petjem peljajo ali nesejo svojemu gospodarju v stanovanje. Gospodar pohvali ali pograja delavce, kakor so si ravno zaslužili in če je ž njimi posebno zadovoljen, jim priredi malo domačo veselico ali pa jih še tudi primerno obdari. Iz tega sledi, da se delavci gotovo potrudijo, da je gospodar ž njimi v vsakem obziru zadovoljen, kar gotovo celemu hmeljarstvu mnogo koristi.
Pisatelj teh vrstic, ki se je popisanega osebno udeležil, je hotel s tem popisom le nekoliko pokazati, kako češki kmetovalci tudi v agrarnih vprašanjih eden druzega podpirajo, podučujejo in za dobro in lepo navdušujejo in je toraj vredno, da brate Čehe tudi v tem oziru posnemamo.	—k.
Književnost.
(Zakaj? — Zato! Zbirka pravljic, pripovedk in legend za šolo in dom. Nabral in izdal Anton Brezovnik, učitelj. V Ljubljani 1894. Založil Janez Giontini. 101 str. male 8°. Cena 30 kr. Vsekakor originalna je misel, združiti bajke, pravljice, pripovedke in legende, izvirne in prevedene, sicer nam že večinoma znane, nabrane iz raznih knjig in listov, pod skupnim zaglavjem, s stereotipnim vprašanjem: Zakaj? (»Zakaj je Bog psa ustvaril?"; »Zakaj ima osel križ na hrbtu;" itd.) Ta, rekli smo, originalni način združenja raznoličnih pripovedk pod skupnim geslom nas spominja nekoliko — si parva licet componere magnis — na Ovidijeve »metamorfoze". Nabrano gradivo je razvrstil g. Brezovnik tako-le: »Iz živalstva". — »Iz rastlinstva". — „Iz zgodovine". — »Iz zgodovine svetnikov". — »Razno". — G. nabiratelju je bilo do tega, da spravi kar največ gradiva pod omenjeno geslo. Knjižnica je navstala kakor pripoveduje g. nabiratelj sam v »predgovoru", iz šolske prakse, iz »njegovih pripravljevalnih zvezkov" in bo zopet hodila v prilog zlasti šoli in šolnikom.
(Knjižnica za mladino). Kakor je že cenjenim čitateljem „Domovine" znano, je začela letos »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" izdajati knjižnico za mladino. Dozdaj*so izišle tri knjige. V prvej se nahaja povest: »Dva brata" in »Mildgrčna Zorana". Ti dve povesti so mično pk .1 in ste pripravni obuditi v nežnem srcu mladine ljubezen do pridnosti, ubogljivosti, rednosti in usmiljenosti ter utrditi mržnjo do lenosti, neubogljivosti, nerednosti, razposajenosti itd. Iz teh se uči mladina v živem primeru spoznavati resnice četrte božje zapovedi, ki pravi: »Spoštuj očeta in mater, da bodeš dolgo živel in ti bode dobro na zemlji!" da je resničen pregovor: »Kdor ne uboga, ga tepe nadloga" in pa lepota in čednost usmiljenega srca. Povest »Milosrčna Zorana" kliče našej mladini: »Bodi usmiljen!" V drugej knjigi se nahaja povest: »Veselje in žalost", ki uči mladino iskati svojo srečo v delavnosti, a ne v bogastvu, da se moramo v življenju zanašati na lastno pridnost na podlagi zaupanja v Boga. Prebravši to povest smemo vsklikniti: »Res, v delu je blagor!" To
povest je poslovenil g. Janko Leban, nadučitelj v Begunjah. V tretjej knjigi nam podaja dični pesnik slovenski g. A. Funtek, glavni učitelj in profesor v Ljubljani svoje lepe pesmi: „Izza mladih dnij". Stariši in drugi odrasli! Berite te pesmi, da se zamaknete v svoja otroška leta, ki so bila gotovo najsrečnejši čas vašega življenja. Čitajte njih, da si s spominom na srečne otroške dneve osladite v krogu svojih malih trudapolne dneve sedanjih let! Otroci! Tudi vi jih pridno čitajte! Tako mično zna za vas peti in pisati le gospod učitelj, ki je mnogo let živel in vam posvetil vso svojo delavnost, ki je pred več leti spisal za vas dve lepi knjižici: »Prizori iz otroškega življenja" in »Zabavišče slovenskim otrokom". Učiteljstvo slovensko, duhovništvo, krajni šolski sveti itd.! Naj ne manjka v vaših šolah in farah »Knjižnice za mladino", a tudi premožnejšim gospodarjem kličemo: »Naročite si »Knjižnico za mladino", ž njo darujete svojim milim drag zaklad, katerega vam ne sne rj& in ga ne ukrade tat!" Vsak mesec izide jedna trdo vezana knjižica. Naročnina, t. j. 1 gld. 80 kr. za celo leto, je pošiljati g. A. Gabrščeku, tiskarju v Gorici na Primorskem. — Četrta knjižica izide koncem meseca malega travna.
Darovi za ponesrečence po potresu v Ljubljani.
»Posojilnica v Celju" dovolila in poslala je za ponesrečence v Ljubljani znesek 250 gld. Rado bi se sicer več poslalo, pa posojilnica ima z ozirom na stavbo »Narodnega doma" ravno sedaj velike stroške. — Priporoča se tudi ostalim posojilnicam, da iz svojih tekočih dohodkov namenijo v olajšanje vsled potresa nastale bede v Ljubljani primerne zneske. Mozirje. Tukajšno županstvo obrnilo se je dne 20. aprila do trških prebivalcev s posebnim razglasom, v kterem jih poživlja, da zbirajo mi-lodare za ponesrečene brate in sestre v Ljubljani. Gospodična Anica Goričar, ki je takoj začela po trgu prostovoljne darove nabirati, nabrala je še tisti dan 64 gl., ki so se nemudoma odposlali mestnemu magistratu v Ljubljani. Darovali so pa: Jožef Žehel, župnik 7 gl. Anton Goričar, c. kr. poštar 5 gl., Franc Praprotnik, nadučitelj 5 gl., Antonija Florijanšič 2 gl., Ivan Medve-šček, kaplan 3 gl., Marija Deleja 2 gl., Anton Berger 1 gl., Leopold Vukič 1 gl., Anton Elender 1 gl. Ivan Urek, vodja orož. post. 1 gl., I. Klobučar, trgovec 1 gl., Alojz Goričar 2 gl., Jožef Pirš 2 gl., Ivan Tribuč 2 gl., Roza Tribuč 2 gl., Fr. Goričar 1 gl., Leopold Goričar 2 gl., Helena Goričar 1 gl., Del Negro 1 gl., Ivan Konečnik 1 gl., Ivan Lipold 1 gl., Marija Kos 1 gld., Matilda Tribuč 1 gl., Jozefina Elender 1 gl., Ivan Dreo 50 kr., Ze-liska 50 kr., Blaž Pucer 90 kr., Usar 50 kr., J. Veit 40 kr., J. Lehki 50 kr., J. Klemenak 70 kr., M. Hicelberger 40 kr., J. Blaž 50 kr., L. Plaper 50 kr., A. Mlinar 50 kr., J. Tratnik 50 kr., Slavič 50 kr., J. Brezovnik 50 kr., Cesar 50 kr., Fr. Zuža 50 kr., Matilda Žuža 50 kr., Prislan 50 kr. Drugi so podarili zneske od 5—30 kr. Vsem tem so izreka za darovane doneske najtoplejša zahvala. Plačilo za to prejeli bodo pri Bogu, ki je dejal: »Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe". Tistim pa, ki o tej zapovedi čisto nič nočejo slišati, pa naj Bog odpusti.
Razpis častnih nagrad.
Od več strani se je v novejšem času izrazila želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj sloven. ske pripovedne književnosti, razpisuje „Slovenska Matica" po določilih „Jurčič-Tomšičeve ustanove" 200 goldinarjev častne nagrade izvirni povesti slovenski, obse-zajoči najmanj 10 tiskovnih pOl. Ko bi pa ne došla nobena takšna povest, razpisujeta se zajedno tudi dve častni nagradi po 100 goldinarjev, tudi dvema izvirnima pove-stima, obsezajočima najmanj po 5 tiskovnih p81, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa jedni povesti in jedni daljši epični pesmi. Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini zadostujejo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še književnim namenom „Slovenske Matice" posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prejmo vrhu tega za svoja dela še navadne pisateljske nagrade, katere plačuje ^Slovenska Matica" vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno pOlo. Rokopise je brez pisateljevega imena pošiljati odboru ^Slovenske Matice" do 1. septembra 1895. leta. Pisateljevo ime je pridejati rokopisu zapečateno in opremljeno z dotičnim geslom. Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji primerno odzovejo njegovemu pozivu.
V Ljubljani, dne 10. aprila 1895.
Fr. Leveč,	E. Lah,
predsednik.	tajnik.
Št. 10656.
Razglas.
Za delavce: težake, tesarje in zidarje ter voznike z vpreženimi vozmi je v Ljubljani obilo trajnega zaslužka.
Zato se pozivljejo, da pridejo semkaj in se oglase pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega, stolnega, mesta Ljubljane, 21. dan aprila 1895.	(76)i-i	župan.
/
Ponudba.
V nekem trgu v Savinski dolini, se daje velika gostilna, preskrbljena s sobami za tujce, hlevi za živino, i. t. d. v najem. Po želji se doda tudi nekaj zemljišča.
Več se izve pri upravništvu tega lista proti priloženi poštni znamki.	(74) 1—1
Trgovec V Mozirji V hiši gospe L. Štuller, kteri je 15. kimovca (septembra) pretečenega leta svojo prodajalnico z najnovejšim in lepim blagom založil, je zavoljo premalih prodajalnih prostorov, primoran prirediti razprodajo zimskega in poletnega manufakturnega blaga, ktera se 1. majnika t. 1. prične in meseca 1. rožnika (junija) t. 1. konča. Vljudno se vabijo k tej razprodaji prebivalci trga, bližnji in daljni stanovalci ter zagotovim vsakterega, da bode s kupovanjem tega blaga izvrstno zadovoljen in po zelo znižani ceni postrežen. Nadalje tudi opomnim, ker prodajalnica še le malo časa obstoji in je bila s prav dobrim blagom založena se zavoljo tega ne bo nič starega in preležanega blaga
dobiti zamoglo.
(72) 1—1
Leopold Vukie.
Proda se
vrlo dobro ohranjeno, malo rabljeno, naravnost iz Angleške dobljeno nizko kolo „Safety" s polnimi kaučuk obroči iz najfinejšega angležkega jekla, kje, pove uredništvo »Domovine".
Razprodaja
vsakovrstnega oblačilnega blaga za moške in ženske obleke po zelo znižanih cenah
Anton Mlinerič, (73) 3—1	Celje v Hummerjevi hiši
Hiša za trgovino
primerna se odda v najem ali pa proda. Več se poizve pri Fr. UPodgoršelru na. 3?oialrT7-i o"b J. ž. — Narodni trgovci, kateri bodejo tukajšnje prebivalce podpirali, imajo prednost.	(162) 2—2
Hiša
v lepem kraji kozjanskega okraja, blizu župnijske cerkve in šole z gospodarstv. poslopjem; rodovitne njive in travniki, mnogo sadnega drevja in lep gozd in rodoviten vinograd (obsega skupaj okolu 25 oral) se takoj po ceni proda. Vse drugo pove uredništvo »Domovine". (71) 3—1
trgovina s hmeljem,
Češko.
P. n. gospodom hmeljarljem na Spod. Štajerskem priporočam popolno zdrave, zanesljive
hmelj ske sadeže
naravnost iz hmeljišč v Žatcu, Avši itd. itd.	S spoštovanjem
V. Valovšek,
posredovalna trgovina z vsakovrstnim hmeljem. (75) 2-1
H o
Oj
3
= Dopisuje se v vsih navadnih jezikih. =
Učenec
iz dobre hiše in primerno šolsko izobražbo, 14 let star, slovenskega in nemšhega jezika zmožen se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga L. Schwentner-ja na Vranskem.
(67) 2-2
kakor jabolka naj-žlahnfjše pasme, dobro vk^reninjena, prodaja Jakob Janič v Freienberg (Kristinenhof), pošta Celje, po 20 do 30 kr. komad.	(49) 3-3
v Celji
priporoča se p. n. gg. duhovnikom, pisateljem, založnikom, in si. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska po najnovejšem okusu in najelegantnejši obliki v raznovrstnih barvah.
Izdeluje knjige, brošurice, časopise, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vožne listke, mrtvaške liste, vizitnice, naslovnice, cenike, imenike, kuverte s firmo, pobotnice, pravila, tabele za urade, itd., itd. Vedno v zalogi so obrazci za posojilnice, sodnije, občine, šole i. t. d.; kakor tudi v več krasnih barvah tiskane diplome za častne občane in člane.
Razne priporočita vredne knjige:
Zbirka domačih zdravil, s poljudnim opisom človeškega telesa. Cena 40 kr. — Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih in slovanskih pesmi. Mehko vezana 80 kr.; eleg. vezana 1 gld. 20 kr. — Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič. Cena 20 kr. Obrtno spisje. Nauk o dopisovanji in poslovanji. Spisal A. Funtek. Cena 60 kr. — Obrtno knjigovodstvo, s kratkim poukom o menicah, spisal dr. Tomo Romih. Cena 80 kr.
—	Občinski red. Zbirka zakonov, zadevajo-čih posle občinskega področja, spisal dr. Iv. Dečko, I. zv. Mehko vezan 1 gld. 80 kr., trdo vezan 2 gld. 20 kr. — Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba Teharčanov. Cena 40 kr. — Luči, spisal Anton Funtek. Cena 70 kr. — Kateri bo? Prizor iz domačega življenja, gledališka igra. Cena 15 kr. — Kmetijsko gospodarstvo, spisal V. Rohrman, Cena 50 kr. — Vošnjak. Zbrani spisi 50 kr.
—	P. Pajkove, Zbrani spisi, I. zv., mehko vezan 1 gld., elegantno vezan 1 gld 50 kr. — Trtna uš in trtoreja, spisal I. Bele, 40 kr. — Zabavnik, spisal A. Brezovnik. Cena 70 kr.
Knjigoveznica
vsprejema vsakovrstna knjigoveška in galanterijska dela, priprosta kakor tudi najfinejša, ter je izvršuje kar najhitreje, ukusno in cen<5.
UIlIl ■■ um.........mm l lin l lllimll
■imun 111 ■ h 11 i 111 m 111 -
__-v
Franc Čuden
Hi urar
v Ljubljani Glavni trg št. 25
priporoča slav. občinstvu in posebno prečast. duhovščini, svojo bogato, največjo zalogo švicarskih žepnih ur, po najnižjih cenah, zlatih, srebernih, nikelnastih in stenskih ur z nihalom
(Pendeluhr), budilnic, ve
rižic vsake vrste, prsta
(48) 20—3
nov, uhanov
in vseh v njegovo stroko spadajočih stvari.
Popravila naredim dobro, hitro, natančno in ceno;-Poštna naročila izvršujejo se precej. Novi ceniki po pošti in brezplačno. V cenikih je natančneje popisano, koliko časa jamčim (garantiram) za katero stvar in kako zamenjavam.	(47) 10—3
Potovalnega zastopnika
za banko „Slavijo"
sprejme v službo Ivan Likar, glavni zastopnik banke »Slavije" za sloven. Štajer v Celji.	(65) 3—2
Molitvene bukviee
priprosto, kakor tudi v najfinejih vezih, po vsakoršni ceni pri
Dragotin Hribar-ju -v Oelji
Posebno opozarjamo preč. g. katehete in duhovščino na velik izber molitvenikov za šolarčke, kakor tudi odrasle.
Samo Moric Ung-er,
ključar za orodje, stavbe, stroje in umetno ključarstvo v Celji
oskrbuje uravnavanje tehtnic in uteži. — Dalje napravlja tehtnice in uteži ter nepravične popravlja najhitreje. Popravlja tudi stroje vsake vrste (mlatilne, za re-zanico, šivalne stroje itd.). Pomankljive šivalne stro-i je zamenjuje s prenovlje-l nimi ali kupuje. Dobe se" pa šivalni strojiv zalogi zelo po ceni. Nadalje se ta priporoča za napravo in popravo sesalk za vodnjake vodovodne naprave in sprejema vsa dela spadajoča v stavbinsko in umetno ključarstvo, kakor: okove !nove stavbe, okraske, na-i grobne, altarne in pokopa-j 'liščne ograje ter mrežasta™ vrata itd., strelovode, kakor tudi poskušanje starih strelovodov, kar izvršuje najbolje.	(79) 12—12

Posebnost: Kranjsko laneno olje in laneno-oljnati firnež. Prodaja na debelo in drobno.
rva kranjska tovarna oljnatih barv, laka, | firneža in kleja
j^Mf flauptmanna
_yubij
ani
razpošilja na zahtevanje brezplačno in franko
svoj ilustrovani cenilnik
oljnatih barv, firnežev, lakov, suhih, kemičnih, prstenih in mineralnih barv, diissel-doriskih oljnatih in akvarelnih barv za umetnike, barv za fotografe, emajl-, majolika-in lazurnih barv, potrebščin za oljnato in akvarelno slikanje, čopičev, tint, kakor tudi še mnogo drugih predmetov za o"brtnijo,
šole in domačo rabo. (26) 10-6
Posebnost: Kranjsko laneno olje in laneno-oljnati firnež. Prodaja na debelo in drobno.
^Zacheriin
deluje čudovito! Mori — kakor nobeno
drugo sredstvo — vsakovrstne žuželke, za to tudi po celem svetu kot jedino enake vrste slavno in priznano. — Njegova znamenja so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime
Najboljše za stenice, bolhe, kuhinjske golazni, mole, živinske parasite in dr.
»Zacherl".
Celje : Traun in Stiger „	Alojzij Walland
•„	Viktor Wogg
„	Fran Janesch
„	Milan Hočevar
„	Ferdinand Pelle
„	Josip Matic
„	Anton Ferjen
,,	Friderik Jakovitsch
„	L. Leo Hannak
„	Karol Gela, lekarna
„	Fran Zangger
Vransko:Ivan Pauer Konjice: Jurij Michay Vojnlk: Fr. Zottl Hrastnik: Alojzija Bauerheim „ Konsurano društvo „ Josip Wouk Ljubno: Fr. H. Petek Sevnica: A. Fabiani S. F. Schalk „	Ludovik Smole
„	Zwenkel db Cmp.
(60) 12—3
Planina: R. Grossler
„ Lud. Schescherko „	F. Warabrechtsteiner
Gornjlgrad: Jakob Božič Poličane: Ferd. Ivanus
„	A. P. Krautsdorfer
„	Anton Schwelz
Prlstova: And. Suppanz Brežice: Fran Matneis
,,	Varlec & Umek
Rajhenburg: L. Rainhofen Žalec: Adalb. Globočnik St- JurU: J. F. Schescherko
Fran Kartin St. Lovrenc: Elija Turin Šmarje: Josip Wagner St. Paul: Norbert Zanier» Trbovlje: Konsumno društvo ,,	J. M. Krammer
„	Fran Pollak
,,	Rob. Stenowitz
Vitanje: Anton Jaklin Velenje: Kari Tischler