Glasilo kolektiva izdaja GIF »Ingrad« Celje v nakladi 3200 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franjo Cevnik, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). Posvet pred konferenco Poslovanje v polletju 81 Z REZULTATI NISMO ZADOVOLJNI — SE BOLJ MORAMO STRNITI SVOJE VRSTE — OD BESED K DEJANJEM V sklopu priprav na problemsko konferenco, ki bo konec septembra ali v začetku oktobra, je predsedstvo konference ZK Ingrad organiziralo posvet 5. in 6. septembra v Piranu z odgovornimi in prizadevnimi družbenopolitičnimi delavci iz vseh temeljnih organizacij in skupnih služb. Osrednja tema na tem posvetu je bila Uresničevanje in preobrazba samoupravnih družbeno-eko-nomskih odnosov na področju gradbeništva in v Ingradu, v nadaljevanju pa so se udeleženci dogovorili o nalogah v pripravah na evidentiranje in volitve v letu 1982, ocenili (neuspešnost dela družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in delegacij, se seznanili s problemi družbene samozaščite in spregovorili o aktualnih nalogah. Posveta so se udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij Celja. Nekaj pomembnejših zaključkov: Gradbeništvo v celjski regiji je še precej razdrobljeno. Nujno je povezovanje, predvsem gradbenih finalistov. Ingrad, kot nosilec integracij pripravi strokovne in ekonomsko utemeljene predloge. V zadnjih letih hitra rast Ingrada narekuje novo organiziranost, predvsem v strokovnih službah. Posebna komisija pripravi predloge bodoče organizacije inženiringa in drugih sprememb. Julijska konferenca ZK Slovenije je postavila zahtevo po prerazporeditvi delovnega časa v gradbeništvu. Strokovna služba pripravi predlog z upoštevanjem sezonskega značaja IZ VSEBINE: Delavski svet je zasedal Predstavljamo TOZD Mobi-lia Ljubljana Letošnji jubilanti Glas mladih Usmerjeno izobraževanje Celjsko gledališče 81/82 dela gradbene operative, specifičnosti nekaterih temeljnih organizacij in skupnih služb ter predloge podkrepi z ekonomskimi utemeljitvami. Pri zaposlovanju privatnih skupin moramo preprečiti vse nepravilnosti in težiti, da se ti delavci pri nas redno zaposlijo. Dobro informiranje je osnova za dobro samoupravljanje, zato moramo predvsem širiti mrežo ob-veščavalcev vse do samoupravnih delovnih skupin in stremeti za povratnimi informacijami. Družbenopolitično delo moramo dograjevati gospodarskim razmeram in ga vse bolj decentralizirati s prenosom aktivnosti v temeljne organizacije. V. S. Poslovanje v prvi polovici leta je potekalo v dokaj nestabilnih razmerah. Nadaljevala se je izredno visoka rast cen materiala, ki je marsikje razvodenela prizadevanja za gospodarnejše poslovanje. Motnje pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali, zlasti železom ter drugimi izdelki metalurgije, so bile še večje kot v lanskem letu in so marsikje povzročale zastoje pri gradnji. Omenimo še težave zaradi zamud pri izvajanju posameznih del. Verjetno je naštetih že dovolj problemov, če pa omenimo še težave s premajhnim številom kvalificiranih proizvodnih delavcev, je lažje razumljivo, da z rezultati nismo povsem zadovoljni. Kljub sorazmerno velike- mu obsegu prevzetih del v letu 1981, ne uspevamo ohranjati obsega proizvodnje na enakem nivoju kot prejšnje leto. Celotni dohodek v prvi polovici leta se je namreč povečal za 29 °/o, na 1.844.053.655 din. To ob porastu cen v tem obdobju za cca 50 % predstavlja za približno desetino manjšo fizično proizvodnjo, če upoštevamo nekatera prevzeta dela po fiksnih cenah. Pomembnejši podatki o poslovanju Ingrada kot celote (brez priključenih TOZD Megrada) so naslednji: v 000 din Indeks letni plan I-VI/80 I-VI/81 izvr. plana 81/80 Celotni prihodek 3.724.067 1.425.074 1.844.053 50 129 Porablj. sredstva 2.805.981 1.071.079 1.388.702 50 130 Dohodek 918.085 353.994 455.351 50 129 Cisti dohodek 581.637 236.803 288.747 50 123 Ugotovimo lahko, da smo zastavljeni letni plan realizirali na vseh pomembnejših postavkah skladno s predvidevanji, kjer pa ni bila predvidena tako visoka stopnja inflacije. Zara-(Nadalj. na 2. strani) Pošlovno-stanovanjska stol pnica v Miklošičevi ulici in poslovni objekt v Stanetovi ulici sta smoterno zapolnila dragocen prostor v središču Celja. Izvajalec del TOZD GO Celje. POSLOVANJE V PRVEM POLLETJU 1981 Zaradi nekaterih sistemskih ukrepov na področju cen, investiranja in delitve, se sicer inflacija umirja, vendar skoraj vsi sprejeti ukrepi delujejo v škodo gradbeništva. Zato lahko v prihodnjem obdobju pričakujemo precejšnje poslabšanje razmer v gradbeništvu. Poslovanje posameznih temeljnih organizacij je bilo v glavnem uspešno, z izgubo je poslovala TOZD GO Šentjur. Nastala izguba v višini 13.499.662 din je v glavnem posledica še nerešenih plačil podražitev na objektu TEO EMO v Šentjurju. V sedanjem obdobju je podobnih primerov še več in bo zato primerna organiziranost pogoj za uspešno delo in večjo socialno varnost delavcev. Med uspešnimi temeljnimi organizacijami lahko izpostavimo zlasti TOZD GO Ljubljana, GO Celje, IGM, GO Žalec, Projektivo in Proizvodne obrate. Tudi GO Laško ima ugodne rezultate, zlasti če upoštevamo velikost temeljne organizacije. Slabše kot v lanskem letu so poleg TO GO Šentjur poslovale TO Rogaška Slatina, Slovenske Konjice, Mehanizacija in Lesni obrati. Ugotavljamo, da so sredstva akumulacije v prvem polletju narasla in da bi lahko z doseženimi rezultati bili zadovoljni, če ne bi bila prisotna že omenjena visoka inflacija. Ugotavljamo namreč, da je le-ta tu- Nekateri pomembnejši podatki kažejo podrobneje poslovanje posameznih temeljnih organizacij: stanje 30. 6. 1981 v 000 din TOZD Celotni Indeks prihod. 81/80 Porablj. Indeks sredstva 81/80 Dohodek Indeks Pospeš. 81/80 amort. Indeks 81/80 Čisti Indeks dohodek 81/80 Osebni dohodki Indeks 81/80 Celje 404.957 189 338.295 186 66.662 209 40 105 48.852 224 31.830 175 Laško 108.626 75 83.011 64 25.615 166 222 16 13.432 146 6.905 109 Šentjur 80.429 124 77.205 154 3.224 21 — — 13.499 — 9.947 148 Slov. K. 164.639 90 143.562 88 21.077 104 38 112 13.222 96 10.507 102 Žalec 152.916 163 119.912 162 33.004 166 109 103 24.386 219 14.819 146 Ljubljana 127.343 118 89.772 110 37.571 143 165 111 24.020 150 8.875 95 Rog. Slatina 140.002 132 109.495 140 30.507 109 189 102 19.151 93 17.466 120 IGM Medlog 307.042 131 232.691 130 74.351 132 8.550 106 44.473 132 33.790 122 PO 98.643 155 59.689 180 38.954 128 722 139 26.985 122 18.018 128 Lesni obrati 34.848 127 20.386 136 14.462 117 996 151 9.084 105 6.696 115 Mehanizacija 139.321 120 83.576 137 55.745 102 — — 36.465 110 34.145 117 Projektiva 12.361 126 1.275 56 11.086 147 120 122 8.102 140 5.907 129 Skupne sl. 72.926 124 29.833 128 43.093 121 — — 34.074 114 32.024 127 SKUPAJ: 1,844.053 129 1,388.702 130 455.351 129 11.153 60 288.747 123 230.437 126 di osnovni vzrok za poslabšanje likvidnosti, saj je nominalna vrednost zalog porasla precej bolj kot pa vsa sredstva akumulacije skupaj. Podajamo tudi osnovne podatke o poslovanju temeljnih organizacij Megra-da, ki so se s 1. 7. 1981 priključile Ingradu. Skladno s pričakovanji je poslovala z izgubo TO gradbena opera-tiva Megrada, ki jo je doletela podobna usoda kot TO Šentjur — nepriznane razlike v ceni. Izguba znaša 17.162.227 din. Po nekaterih zagotovilih naj bi dosegli s posameznimi investitorji sporazum za pokrivanje odprtih razlik v ceni, tako da bi bila tudi ta izguba poravnana. Pomembnejši podatki o poslovanju vseh treh temeljnih organizacij so sledeči: v 000 din Temeljni organizaciji Mo-bilia in Prevozi sta poslovali uspešno in ustvarili določena sredstva za akumulacijo. Sklepna ugotovitev je lahko ta, da bomo morali v sedanjih zaostrenih raz- merah še bolj strniti svoje vrste in preiti od besed k dejanjem. Samo z učinkovito organizacijo, maksimalnim angažiranjem strokovnih kadrov in res dobrim gospodarjenjem na vseh področjih bomo lahko prebrodili krizo, ki se nam obeta in si tako zagotovili vsaj enak kos kruha, kot smo ga imeli v preteklem, za gradbeništvo ugodnem obdobju. Janko Golob Delavski svet je zasedal Element 1-6/80 1-6/81 Indeks TOZD gradbena operativa Celotni prihodek 168.085 124.829 74 Dohodek 40.461 23.510 58 Cisti dohodek 33.343 13.474 40 Osebni dohodki 25.576 30.636 120 TOZD Mobilia Celotni prihodek 36.723 38.237 104 Dohodek 14.665 15.680 107 Cisti dohodek 10.891 10.976 101 Osebni dohodki 6.022 7.129 118 TOZD Prevozi Celotni prihodek 38.523 35.802 93 Dohodek 20.002 16.721 84 Čisti dohodek 14.275 10.191 71 Osebni dohodki 7.287 7.514 103 Sklepi delavskega sveta delovne organizacije, sprejeti na zasedanju dne 26. 8. 1981. DS je razpravljal o polletnih rezultatih GIP "Ingrad« in o polletnih rezultatih bivših TOZD Megrada: Gradbena operativa, Mobilija in Prevozi. Ugotovi je, da so vse TOZD poslovale uspešno, razen TOZD Gradbena operativa Šentjur in TOZD Gradbena operativa Megrad. Delavski svet je dal priporočila temeljnim organizacijam, da sprejmejo sklepe o predsa-nacijskcm postopku zaradi izgube v poslovanju TOZD Gradbena operativa Šentjur in začasno kritje te izgube. Sanacijski program bo potrebno sestaviti tudi za kritje izgube TOZD Gradbena operativa Megrad. Delavski svet je razpravljal o predlogih odbora za gospodarjenje v zvezi s poslovanjem in sprejel naslednje sklepe: Na poslovnem objektu GIP Ingrad precej pozornosti vzbuja montaža fasadnih plošč, ki so deloma temno, deloma svetlo modre barve. Za izboljšanje likvidnostne situacije naj direktor finančno-računovodskega sektorja pripravi predlog ukrepov in jih predloži odboru za gospodarjenje. Obračunati je vsa izvršena dela in razlike v cenah. Za izvršitev, tega sklepa so zadolženi direktorji TOZD. Zmanjšati je nedovršeno proizvodnjo. Komisija za pregled obračuna proizvodnje je dolžna preanalizira-ti vsak objekt, ki izkazuje nedovršeno proizvodnjo in preanalizirati vzroke ter poročati odboru za gospodarjenje. Znižati je avansiranje kooperantov. Komercialni sektor je zadolžen, da vodi točno evidenco o avansih in daje 14-dncvna poročila glavnemu direktorju, direktorju FRS in direktorjem TOZD. Finančni svet pa je zadolžen, da pripravi predlog obrestne mere za avanse. Vse nabave opažnega materala so začasno u-stavljene, razen v izjemnih primerih, v katerih odloča glavni direktor. TOZD gradbene operati-ve se naj prvenstveno poslužujejo storitev naših specializiranih TOZD (Mehanizacija, Prevozi, IGM, PO, Lesni obrati). Tovrstnih zunanjih izvajalcev se lahko poslužujejo le v primeru zasedenosti naših kapacitet. Koordinacijski odbor GIP Ingrad naj obravnava probleme v zvezi z armaturo in najde rešitve, da se preprečijo zastoji zaradi nepravočasne dobave armatur. Višina naših dnevnic ni več primerna, zato moramo dnevnice uskladiti z družbenim dogovorom. Kadrovsko-pravni sektor naj pripravi predlog novih višin dnevnic in jih predloži koordinacijskemu odboru. Delavski svet je bil informiran o prevzetih delih za leto 1981. Ob upoštevanju racionalizacije v poslovanju ter uveljavljanju družbene samozaščite na področju denarnega poslovanja, je delavski svet sprejel predlog v zvezi s spremenjenim načinom izplačevanja OD, terenskega dodatka, znižanih dnevnic in stroškov prevoza na delo. V bodoče in sicer od 19. 9. 1981 dalje bomo osebne dohodke v celoti nakazovali na hranilne knjižice, oziroma tekoči račun. S tem je poenoten način izplačevanja v vseh temeljnih organizacijah Ingrada. Delavec prejme na izplačilni dan izplačilno kuverto in bon za vpis v hranilno knjižico. Prejem potrdi s podpisom v seznam. Neprevzete bone TOZD vrne v blagajno skupno s seznamom. Na hranilno knjižico se nakazujejo tudi terenski dodatek, povračila za prevoze na delo in znižane dnevnice. Obračunani prejemki se vpišejo v plačilno kuverto v prvem stolpcu pod obračunanimi osebnimi dohodki. Zneski se izkazujejo ločeno in se ne vštevajo v vsoto izplačanih osebnih dohodkov'. Ostali osebni prejemki se zaradi občasnih izplačil in majhnih zneskov še nadalje izplačujejo po blagajni (nočnine, nadomestila za uporabo osebnega vozila, dnevnice). DS je razpravljal o izplačevanju učinka vplivnosti in individualnega učinka. Delavskim svetom TOZD predlaga, da začasno glede na nejasno rezultate poslovanja zmanjšamo maso za učinek vplivnosti za 20 %. Enaka omejitev v masi velja tudi za individualne učinke (projektanti, kalku-lanti, strojepiske itd.). Delavskemu svetu je bila posredovana tudi problematika zaposlovanja privatnih kooperantov, o postopkih glede zmanjšanja le-teh in o zahtevi družbe- nega pravobranilca samoupravljanja o razrešitvi poslovodnega organa TOZD GO Ljubljana. Zaradi združitve dveh temeljnih organizacij gradbene operativc v Ljubljani moramo izvoliti nove samoupravne organe TOZD in v samoupravne organe na nivoju DO. Zato je DS sprejel sklep o razpisu delnih volitev, v samoupravne organe DO. Volitve bodo 17. 9. 1981. Volijo: — v delavski svet DO 3 delegate, — v odbor samoupravne delavske kontrole DO 1 delegata, — v finančni svet DO 1 delegata, — v skupno disciplinsko komisijo 3 člani iz TOZD predsednika skup. disc. komisije, člana iz liste zbora združenega dela SO Šiška. Dalje je delavski svet sprejel sklep, da se iz izpostave DSSS Ljubljana udeležuje zasedanj delavskega sveta DO po 1 delegat do volitev novih samoupravnih organov. Delavski svet je predlagal v skupščino Splošnega združenja gradbeništva in IGM Jugoslavije ing. Marjana Prelca, glavnega direktorja GIP Ingrad. Skupščina občine Ljub-ljana-Siška je na zasedanju zborov dne 20. 7. 1981 z dnem 24. 7. 1981 razrešila začasni kolegijski poslovodni organ DO GIP Megrad Ljubljana. S tem je tudi nag. Capudru Lojzetu kot predsedniku začasnega poslovodnega organa prenehalo pooblastilo za zastop nje delovne organizacije GP Megrad Ljubljana. Glede na to je delavski svet GIP »Ingrad« imenoval za vršilca dolžnosti glavnega diirektorja delovne organizacije GP "Megrad« Ljubljana Franja Cev-nika, iur. in to za čas, dokler bo tekel postopek registracije združenih Me-gradovih TOZD z GIP Ingrad in brisanje Megrada iz registra. Istočasno je Franjo Čev-nik pooblaščen, da prevzema obveznosti za delovno organizacijo v vseh poslovnih zadevah, podpisuje vse pogodbe in druge listine, s katerimi prevzema podjetje obveznosti de drugih fizičnih in pravnih oseb. Ivica Bezlaj TOZD Gradbeništvo Rog. Sl. Perutninarska farma Hajnsko — prvi tak objekt po montažnem sistemu Ingrad Bencinska črpalka PETROL v Kozjem — že v obratovanju V Podčetrtku velik odprt bazen, zgrajen že pred poletjem, privlači številne kopalce S Si po naših gradbiščih TOZD GO Celje V celjski soseski Nova vas so blagovnico Merx odprli za letošnji občinski praznik Avtomehanično delavnico za celjsko Cinkarno gradimo po montažnem sistemu Ingrad TOZD GO Ljubljana Dom mladine Ivan Cankar v ljubljanski občini Moste-Polje so zgradili delavci Megrada, ki so se od 1. julija letos združili v Ingradov TOZD GO Ljubljana Dom upokojencev na Kolcziji v ljubljanski občini Vič — tik pred predajo IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD PREDSTAVLJAMO TOZD MOBILIA — LJUBLJANA Novi, sodobni prostori TOZD Mobilia Ljubljana, Tacenska 133 Nekdanji prostori TOZD Mobilia na Celovški 380 Majhni, vendar prizadevni Iz arhivskih dokumentov je razvidno, da je bila TOZD Mobilia-Ljubljana, takrat podjetje OPREMA, ustanovljena 28. 4. 1948 po nacionalizaciji mešanega podjetja ERMAN & ARHAR, pri katerem je bila državna soudeležba s 50 odstotki. Odločba je bila izdana od MLO glavnega mesta Ljubljane, dne 21. avgusta 1948, fin. št. 3265/48 pod nazivom »OPREMA« mestno podjetje, St. Vid 86. Podjetje je spadalo pod Operativno upravno vodstvo KLO St. Vid. Z odločbo Poverjeništva za industrijo in obrt št. OI 3155/48, z dne 23. 6. 1948, pa je prešlo pod OUV Upravo lokalne lesne industrije MLO. V takratnem podjetju je bilo zaposlenih 30 delavcev — mizarjev, tapetnikov in pleskarjev in sicer 20 KV in PK delavcev, 7 vajencev in 3 uslužbenci (upravnik, knjigovodja in administrator). Hiter tehnološki razvoj je kmalu dokazal, da postajajo prostori, zgrajeni pred več kot 50 leti, vse bolj neustrezni, delo se je odvijalo v etažah, transport je bil ročen, možnosti za boljšo organizacijo dela pa so bile omejene. To je pomenilo manjše količine izdelkov, manjši do- hodek in manjši osebni dohodek. Vodstvo podjetja in sa-mouprvani organi so si zastavili dve osnovni nalogi: modernizirati strojno opremo in investirati v nove proizvodno-poslovne prostore. Oboje je bilo preveč za tako majhen kolektiv, zato so se po uspešnem referendumu v letu 1976 vključili v DO Megrad, hkratna združitev TOZD Mizarstvo Dravlje pa je pomenila tudi razširitev dejavnosti. V letu 1978 je uspelo delavcem rešiti tudi drugo nalogo, preselili so se v nove poslovno-proizvodne prostore na Brodu v Ljubljani. Število delavcev je naraščalo, s priključitvijo Mizarstva Medvode in Žage Seničica, pa je v TOZD Mobilia-Ljubljana skupaj z učenci že 115 zaposlenih. V TOZD Mobilia izdelujemo gradbeno pohištvo in notranjo opremo. Vse: od oken, vrat do pisalnih miz, omar in oblog. Zoran Trošt, dipl. inž., direktor TOZD Mobilia _ Z našimi izdelki smo opremili že vrsto objektov, tako doma kot v tujini. Med drugimi smo opremljali center Sava v Beogradu, letališče Surčin, hotela na Rogli in v Zrečah, vrsto domov za ostarele občane, restavracije, šole, vrtce in zdravstvene domove. Delamo izključno po naročilu za znanega kupca, kar ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Problemi se pojavljajo predvsem v tem, da ni zagotovljena kontinuiteta dela, pozimi opravljamo montaže le v zaprtih prostorih, ne moremo delati v serijah, pač pa moramo za vsak objekt izdelati nove delavniške načrte. Problemi so z nabavo veliko različnih vrst repro- materialov; pomožni materiali kot so okovje, barve, laki, se v proizvodnji običajno ne ponavljajo. Glas o kakovosti izdelkov TOZD Mobilia je segel tudi preko meja naše domovine. Tako preko Slovenijalesa ali Lesnine vsako leto opremljamo nekatere objekte v tujini — Libiji, Izraelu, SZ, v teku so razgovori tudi za dela v Iraku in drugod. V TOZD Mobilia smo delavci ustvarili prijetno delovno vzdušje in dobro gospodarimo, saj tudi pridno delamo vsi — od tistih v proizvodnji do onih v ta-koimenovanih režijskih službah, kjer je zaposleno le majhno število delavcev in ker se vsi zavedamo, da je le od nas samih odvisno, kako bomo živeli tudi v naprej. Čeprav je naš dohodek majhen v primerjavi z DO INGRAD, smo delavci v teh letih obstoja dokazali, da se da s pridnostjo in prizadevnostjo doseči veliko. Zoran Trošt Obrat družbene prehrane v TOZD Mobilia (foto Zornik) Nove osnovne organizacije ZSMS Trikratni udarnik BITI BRIGADIR — TO JE PRIZNANJE Letošnje mladinske delovne akcije so končane. V bogatem prispevku, ki so ga dali mladi na tem področju, je prav gotovo tudi naš delež. V letošnjih MDA je zopet sodelovalo preko 30 brigadirjev iz naših OO ZSM. Ni moj namen danes opisovati delo, nalogo in namen mladinskih delovnih akcij, temveč se pogovarjati z enim izmed brigadirjev, ki je s svojim delom v MDA bil za vzor. To je BORO ŽIVKOVI C. Visok, miren fant, predsednik OO Lesni obrati, KV tesar, ki se je svojega poklica naučil tudi pri nas. »Kako to, da si se odločil za brigado?« Že kot učenec sem videl, da so v Ingradu široke možnosti za delovanje. Tako sem se tudi vključil v delo OOZSM Lesni obrati, kar se mi je bogato obrestovalo. To pa zato, ker je bil pri nas pogoj, da lahko gredo v brigado samo najboljši, kajti to je bilo priznanje za delo. Seveda sem si v brigado želel prvič predvsem zaradi tega, da se sam prepričam tudi o tej plati aktivnosti. "Kolikokrat si bil v brigadi?« Do danes sem bil v treh zveznih mladinskih delovnih akcijah, in to leta 1979 v Nišu, laoJ v Posočju in letos v Slovenskih Goricah. Vsaka akcija je trajala po 30 dni. »Kako je bilo letos v brigadi?« Letos smo delali na izkopih jarkov za vodovod. Vseh brigadirjev je bilo 168. V brigadi, v kateri sem bil jaz, je bilo 37 brigadirjev. Vstajanje je bilo ob 4. uri zjutraj pa vse do 7. ure zjutraj, ko se začne delo, na trasi potekajo jutranje aktivnosti. Samo delo traja tja do 13. ure, ko je pričetek kosila (zaslužen) in nato popoldanske aktivnosti. Moram povedati, da je sleherni brigadir vključen v vsaj eno izmed različnih aktivnosti. Poleg tega je delovala tudi politična šola, kjer smo se sproti seznanjali z dogodki doma in v svetu. "Kaj si konkretno delal ti?« Prvo leto sem bil samo brigadir, drugo leto in letos pa sem opravljal delo tra-serja v brigadi. "Kaj ti je v brigadi najbolj všeč?« Težko je napisati vse, kar je pod tem vprašanjem naštel Boro. Pa vendar bi izpostavil med drugim to: tovarištvo, povezanost, enotnost, znanje, izkušnje, prav gotovo pa je to naj-lepša šola samoupravljanja za vsakega mladega, ki je v brigadi. Priznanja? Največje priznanje mi je to, da sem sploh lahko šel v brigado, za kar se zahvaljujem OO in tudi TOZD Lesni obrati, ki mi ni delala nobenih težav. Da pa žulji, ki jih imam niso slučajni, je dokaz, da je v brigadi treba trdo delati, odgovorno in zavestno. Tako je bil Boro na vsaki delovni akciji proglašen za udarnika, kar je najvišje priznanje MDA. Prav gotovo smo lahko ponosni na takšne mlade delavce, ki so tako pripravljeni delati tudi v sredini, kjer združujejo delo in sredstva. Škoda pa je res, da tega bogatega znanja ne znamo ali nočemo vključiti v vsakodnevno družbenopolitično in samoupravno delo v sredinah, kjer mladi delajo. Franc Ramšak Da v času dopustov ni in ne more biti političnega in samoupravnega mrtvila, je dokaz dela KS ZSM GIF Ingrada, saj je v tem času svoje delo nadaljeval kot je to zapisano v programu dela in kot so to narekovale vsakodnevne dolžnosti. Prav gotovo je bila ena od osrednjih nalog KS ZSMS pripraviti organizacijsko in kadrovsko vse potrebno za samostojno uspešno delo naših novih OOZSM v Ljubljani. Velja povedati, da smo z zadnjo integracijo postali tudi mladi močnejši in bogatejši in to kar za štiri OO ZSM in aktiv, te pa so: OOZSM TOZD Mobilia, OO ZSM TOZD Prevozi, OO ZSM Mladinski dom, OO ZSM TOZD GO (tu gre za enovito OO) in aktiv delovne skupnosti skupnih služb. To pa prav gotovo ne pomeni nič, če se tudi v teh sredinah ne bo čutila s strani mladih večja odgovornost in prizadevnost pri reševanju ne samo mladinskih področij, temveč se bodo mladi morali zavedati, da so tudi oni dolžni sproti reševati vsakodnevne težave in si s tem praktično pridobivati izku- V letošnjem letu se je resnično začelo usmerjeno izobraževanje. V prvem in drugem letniku bodo imeli učenci za triletno in štiriletno šolanje skupni vzgojno izobraževalni program. Iz osnovne šole bodo prišli z zelo različnimi učnimi uspehi (lahko bodo imeli celo negativno oceno iz tujega jezika), zato bo pouk za ene zelo zahteven, za druge pa precej manj. Glede na interese učencev, potrebe družbe in učni uspeh, bodo učenci po drugem letniku usmerjeni v triletni ali štiriletni program. Tisti, ki bodo hoteli v ŠTIRILETNI PROGRAM, to je za gradbenega tehnika, bodo morali doseči določeno oceno iz slovenskega in tujega jezika, matematike, fizike in kemije (oziroma predmetov, ki jih bo določila vsaka šola). V TRILETNI PROGRAM se bodo vključili učenci s slabšim uspehom in se bodo usposobili za kvalificiranega delavca. Usmerjeno izobraževanje prinaša še novost, to jez SKRAJŠANI PROGRAM. Vanj se lahko vključijo učenci, ki imajo vsaj šest razredov osnovne šole. Program traja le dve leti in vsebuje precej prakse. Usposobili se bodo za enostavnejša dela. Sedaj bodo v triletnem in štiriletnem programu pridobili precej več teoretičnega znanja, saj so uvedeni še predmeti, ki jih prej ni bilo. Praktičnega znanja v teoretičnem delu šnje za prevzemanje še odgovornejših funkcij v bodoče. Te zahtevne naloge pa mladi prav gotovo sami ne morejo izpeljati tako uspešno, kot bi želeli, če bodo tudi še v bodoče samo pod lupo »Kritike« ne pa tudi "Pomoči« s strani tistih, ki imajo znanje in odgovornost pomagati mladim. Prav tako bodo morale OO ZK nujno posvetiti več po- Za letošnje šolsko leto smo imeli razpisanih 92 štipendij za kar štirinajst različnih poklicev, vendar prošenj ni bilo toliko. Zato smo podelili le 64 štipendij. Precej vlog je bilo za elektrikarje, avtomehanike in podobno, za poklice kot so tesar, zidar, železokri-vec, stavbni klepar pa se je ponovilo zopet isto, da kandidatov za gradbene poklice ni. Zanje bi lahko podelili več štipendij, vendar ni bilo prosilcev. Za železokrivce in stavbne kleparje npr. smo hoteli podeliti skupaj več kot 30 štipendij, pa nismo mogli nobene. Z usmerjenim izobraževanjem je nastala novost, da ti učenci ne bodo več pol leta v šoli in pol leta v združenem delu, ampak bodo vse leto v šoli, prakse bodo imeli le 10 dni. V prejšnjih letih smo morali poslati večino u.čen-cev v Maribor, v Celju jih je bilo le majhno število. Reforma je tudi v celjske šole prinesla nove profile. Tako obiskuje šolo v Celju 57 učencev, v Mariboru pa le 7. Polovica učencev je iz Slovenije in polovica iz Hrvatske. V poklicu gradbinca je sedaj novost. Šola ima namreč dva programa: 1. Skrajšani program: "gradbinec I.« To je dvoletni program in usposablja za manj zornosti v prvi meri ne samo mladim komunistom, temveč tudi celotnemu članstvu ZSM v posamezni temeljni organizaciji. Isto velja za vodstveni in vodilni kader, ki marsikdaj misli, da jim je družbenopolitično in samoupravno delo odveč (velja za večino naših TO). To je samo nekaj od negativnih ugotovitev, ki tarejo mlade pri svojem še bolj uspešnem delu. zahtevna gradbena dela. So tri smeri: — tesar opažer, — zidar za zidanje in ometavanje, — krivilec armatur. Za ta program je značilno, da ima v primerjavi z drugimi veliko več prakse. Zanj smo podelili 33 štipendij, in sicer vse za smer zidarja, ker za druge nismo mogli najti kandidatov. 2. Program »gradbinec II.« Traja tri leta (prvi dve leti imajo skupni program z bodočimi tehniki), dobili bodo naziv "gradbinec«, torej bodo teoretično usposobljeni za zidarja, tesarja in že-lezokrivca, v združenem delu pa se bodo »specializirali« za eno od teh smeri. Podelili smo 3 štipendiije za smer tesarja in 11 za smer zidarja. Edita Čebela BISERNICA Na dnu morja školjka bisernica leži. Zemlja se vrti, vrti, čas beži, biserov pa ni. Oj, školjka ti, bisernica, kje so tvoji biseri? O, fant moj, le kaj ti bodo biseri!? Saj ko si mlad si biser ti sam. Boris Markovič 70 mladih delavcev Živahno je bilo 1. 9. 1981 v Dvorani sindikalnega doma, kjer so se zbrali vsi tisti, ki so uspešno končali svoje šolanje in postali KV delavci. Diplomo za uspešno opravljen izpit je prejelo 70 naših učencev, ki bodo jutri svoje znanje začeli uporabljati na svojih delovnih opravilih, eni tukaj, drugi tam, vsi pa z enim namenom »Narediti čim več, čim boljše«. Pred njimi stoji velika odgovornost, upravičiti zaupanje ne samo staršev, temveč širše družbe, ki je vlagala v te mlade, da bi se njihovo znanje resnično bogato obrestovalo v proizvodnji za naš skupni boljši jutri. Ne samo pred njimi, temveč tudi pred nami stoji velika obveza, dolžnost in odgovornost do dela vseh teh mladih. Ni odvisno samo od njih, kakšni delavci bodo, tudi mi bomo morali spremeniti naš »zastarel« odnos do dela z njimi. Prav gotovo je eden od pomembnih faktorjev tudi pravilno ovrednotiti delo teh mladih in menjati dosedanjo prakso »uravnilovke«, ki je za mlade nesprejemljiva. O tem pa naj razmislijo v TOZD TISTI, ki so najbolj odgovorni. Franc Ramšak Usmerjeno izobraževanje šolanja skoraj ne bodo do- nem delu v času pripravni-bili, ampak šele v združe- štva. NAŠI UČENCI V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU NOVICE ___________ GRADIMO V BiH Prejšnji mesec smo pričeli graditi v BiH štiri trgovske hiše po Ingradovem montažnem sistemu (pritličje + etaža). Trgovske hiše gradimo do 60 km v okolici Tuzle v krajih: Loparje, Živinica, Kalesija in Šekoviči. Subizvajaiec del na dveh objektih je podjetje iz Bosne, dočim je izvajalec montažne konstrukcije na vseh štirih objektih naše podjetje. Tri objekte že gradimo, trgovsko hišo v Šeko-vičih pa bomo pričeli, ko bo rešeno finančno vprašanje. Skupna vrednost prevzetih del je blizu 15 starih milijard. Izvajalec del je TOZD GO Celje, šef gradbišča pa gradbeni tehnik Tatjana Robida. »INFORMACIJE ZA ODLOČANJE« INDOK center Celje je začel evidentirati posebno obliko biltena »Informacije za odločanje«. Bilten v obliki povzetkov spremlja nastajanje najpomembnejših dokumentov in odločitev na ravni republike in refcral-no tudi vse spremembe, ki nastajajo v posameznih fazah sprejemanja. Bilten v strnjeni obliki seznanja uporabnike z najpomembnejšimi gradivi in dokumenti, ki nastajajo v skupščini SR Slovenije in drugih skupnostih na nivoju republike. Bilteni so vsem upora nikom na razpolago v INDOK centru Celje, Ulica 29. novembra št. 2, telefon 27-917. OZIMNICA Tudi letos bodo maloprodajne enote zagotovile ugoden nakup pomembnejših prehrambenih proizvodov za ozimnico. C AS PRODAJE: paprika in slive od 1. 9. do 21. 9.; krompir, čebula in zelje od 10. 9. do 10. 10.; jabolka in konzervirane povrtnine ETA pa od 14. 9. do 10. 10. PRODAJNA MESTA V OBČINI: Marketi — Dolgo polje, Lipa, Hudinja, Ljubljanska cesta, Vojnik, Ostrožno, blagovnici Nova vas in »T« v Gubčevi ulici, samopostrežnice Gaberje, Lava, Cankarjeva, Tomšičev trg, Otok-Trubarjeva, Teharje, Zelenjava in Tržnica. Jabolka bodo prodajali tudi na plantažah Dobji dvor v Slov. Konjicah in SLOM v Ponikvi. MALOPRODAJNE CENE: krompir 7,80, paprika 19,00, čebula 12,00, česen 60,00, zelje 5,50 in slive 15,00 din za kg. POTROŠNIŠKO POSOJILO: postopek bo znatno poenostavljen, posojilo bo dano brez pologa za dobo 6 mesecev s 6 °/o obrestno mero. Inf. Obč. sveta ZSS Celje Jubilanti 1981 Zaradi pomanjkanja prostora v tej številki nismo objavili vseh jubilantov TOZD, ki praznujejo letos 10, 15, 20, 25 in 30 let neprekinjenega dela v Ingradu. Jubilante TOZD, ki jih ni v tem seznamu bomo objavili v naslednji številki. Prosimo, da eventuelne pomote sporočite kadrovski službi v Celje, Ljubljanska cesta 16. — 10 LET — TOZD GO CELJE Ademi Adem — zidar, Arsenič Milenko — tesar, Dura-kovič Mehmed — tesar, Fogler Marjan — zidar, Fojnica Himzo — zidar, Gogič Milorad — zidar, Hasičij Rifet — tesar, Ivančevič Josip — zidar, Kerner Karl — tesar, Korber Martin — šef gradbišča, Kovačevič Vinko — zidar, Mihalinec Milica — čistilka, Močič Stojan — gr. delavec, Ogrič Bajro — gr. delavec, Paljič Kosta — železo-krivec, Perger Jožef — varnostnik, Radženovič Sretko — zidar, Rikič Bogoslav — zidar, Todorovič Velemir — strojnik, Cvikl Alojz — zidar, Žlaus Anton — tesar; TOZD GO LAŠKO Grubelnik Franc — šef gradbišča; TOZD GO ŠENTJUR Horvat Ivan — zidar, Kršič Cvjetko — zidar, Kršič Rajko — monter, Lončarič Melkior — tesar, Nedič Ranko — tesar, Žvegler Franc — gr. delovodja; TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Bobik Roman — zidar, Krsmanovič Vajko — zidar, Močič Slobodan — gr. delavec, Retuznik Ivan — gr. delovodja; TOZD GO ŽALEC Aličkovič Ibrahim — tesar, Bizjak Janez — zidar, Golubič Dragutin — zidar, Imširovič Šačir — gr. delavec, Stojnič Rajko — tesar, Svoboda Dragan — zidar, Tiršek Jože — zidar, Vasič Radomir — zidar; TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Artič Friderih — tesar, Bajraktarevič Ahmet — zidar; Breznščak Branko — tesar, Djurič Aleksa — tesar, Došler Edvard — skladiščnik, Halužan Ljudevit — gr. delovodja, Kundih Milan — gr. delavec, Pažon Jože — zidar, Tur-keš Mile — zidar, Zbiljski Stjepan — zidar, Žaberl Alojzij — gr. delavec, Humski Franjo — zidar; Lugarič Dragutin — zidar, Špiljak Alojz — zidar, Vešligaj Martin — zidar; TOZD MEHANIZACIJA Novak Slavko — čuvaj, Brežnik Ivan — monter žerjavov, Cepuš Jože — referent za cevne odre, Cokan Miran — šofer, Dobnik Franc — šofer, Gologranc Pavel — skupi-novodja, Kampušek Ernest — strojni ključavničar, Leljak Rudolf — žerjavovodja, Mastnak Julijan — žerjavovodja, Vanovšek Dušan — vodja obrata, Trnovšek Stanislav — šofer; TOZD IGM MEDLOG Centrih Silvo — skupinovodja, Ahmetovič Fadil — žele-zokrivec, Bonič Anto — betonerc, Mikolič Vinko — strojnik, Okrogar Bojan — tehnični vodja TOZD, Ribič Alojz — železokrivec, Slokar Anton — zidar, Dundjer Franjo — strojnik, Gajšek Miroslav — gr. tehnik, Lorbek Karel — teracer, Vrdelja Boris — železokrivec; TOZD PROIZVODNI OBRATI Gašparič Franc — monter centralne kurjave, Gorupič Alojz — inštalater centralne kurjave, Horvat Dušan — soboslikar, Klauški Karlo — monter centralne kurjave, Popovič Nikola — elektroinstalater, Sorič Vida — materialni knjigovodja, Strašek Ljudmila — materialni knjigovodja; TOZD LESNI OBRATI Ledinšek Franc — tesar; PROJEKTIVNI BIRO Podbrežnik Ljubislava — kopirant; DS SKUPNE SLUŽBE Brdnik Marija — čistilka, Kamenšek Justina — materialni knjigovodja, Veligošek Vera — tehnolog, Arhanič Sanda — čistilka, Bricman Brigita — kuharica, Guček Pavla — čistilka, Plavčak Marija — kuharica, Polenšek Vera — kuharica, Vitanc Marjan — šofer; — 15 LET — TOZD GO CELJE Bevc Ana — čistilka, Cigrovski Alojz — zidar, Gaši Selim — zidar, Hankušič Huso — zidar, Janjič Milenko — zidar, Jurak Vjekoslav — zidar, Langeršek Edvard — tesar, Paček Slavko — zidar; TOZD GO LAŠKO Cepuš Peter — zidar, Mesarič Štefan — skladiščnik, Mraz Edvard — tesar, Stres Alojz — zidar, Šmerc Vladislav — gr. delovodja, Videc Jože — zidar; TOZD GO ŠENTJUR Gorjup Vjekoslav — tesar, Jovič Simo — zidar, Majer Alojz — zidar; TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Bornšek Ivan — tesar, Majšler Mihael — tesar; TOZD GO ŽALEC Marinovič Stojan — tesar, Petre Mihael — tesar; TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Artič Jožef — tesar, Balagovič Vjekoslav — tesar, Frešer Ivan — zidar, Guntner Mirko — zidar, Ivič Vilim — zidar, Jazbec Ivan — tesar, Lovrenčak Stanislav — gr. delavec, Mešiček Radek — tesar, Mešiček Stjepan — tesar, Močnik Josip — zidar, Nežman Herman — tesar, Petrak Ladislav — zidar, Plemenitaš Martin — tesar, Potočnik Bernard — zidar, Sekušek Slavko — gr. delavec, Savič Anton — gr. delavec, Šiberl Ciril — skladiščnik, Vlahovič Ivan — zidar; TOZD MEHANIZACIJA Lah Martin — strojnik, Škoflek Bernard — bagerist; TOZD IGM MEDLOG Kolar Viljem — kompresist, Roudi Jožef — železokrivec, Sečki Franjo — železokrivec, Kronovšek Miha — vodja obrata, Mihajlovič Milorad — železokrivec, Valek Venčeslav — strojnik; TOZD PROIZVODNI OBRATI Polajžer Ivan — delovodja, Sentočnik Rajko — soboslikar, Brežnik Franc — kurjač, Zebec Mirko — delovodja Trifunovič Novica — elektroinstalater; TOZD LESNI OBRATI Mihevc Ivan — mizar; TOZD PROJEKTIVNI BIRO Podsedenšek Alojzija — tehnololg, Strašek Adolf — tehnolog inž.; DS SKUPNE SLUŽBE Godler Zlatka — bilancist, Pavič Ivana — kuharica, Stud-nička Tomo — direktor sektorja, Alojz Uranker — tehnolog; — 20 LET — TOZD GO CELJE Debeljak Ivan — zidar, Katič Milan — zidar, Sitar Florjan — šef gradbišča, Turk Stjepan — zidar, Vrbnjak Vinko — zidar, Debeljak Ivan — zidar; TOZD GO ŠENTJUR Javornik Emil — zidar; TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Klančnik Jožica — čistilka, Koščak Franjo — zidar; TOZD GO LAŠKO Lučič Ivati — železokrivec; TOZD GO ŽALEC Žlavs Alojz — zidar; TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Sabol Josip — gr. delovodja, Zvonar Jožef — skupinovodja; TOZD MEHANIZACIJA Soline Ivan — šofer, Lorger Stanislav — mojster kov. delavnice, Colarič Milan — direktor TOZD, Obrez Martin — šofer, Polšak Janko — šofer, Stermecki Martin — šofer, Šmarčan Ivan — šofer; TOZD IGM MEDLOG Goleč Martin — železokrivec, Herček Jožef — teracer, Jambriško Ivan — gr. delovodja, Maček Dragutin — tesar, Mikolič Jožef — vodja betonarne, Turnšek Janez — obratovodja, Križnik Martin — strojnik; TOZD PROIZVODNI OBRATI Gorjanc Ignac — stavb, ključ., Matič Josip — sobople-skar, Škrinjar Jože — pleskar, Mihevc Riha d — pleskar, Malgaj Karel — stavb, ključ.; TOZD PROJEKTIVNI BIRO Sovine Marija — odg. vodja projekt.; DS SKUPNE SLUŽBE Krumpak Marija — vodja komerc., Humer Ivan — telefonist, Jan Marija — pom. vodje račun, službe, Kučer Nevenka — knjig. int. banke, Oset Marija — čistilka, Oset Angela — čistilka, Šuster Vili — tehnolog, Crepin-šek Silva — vodja fin. sl., Žohar Rudolf — kalkulant; TOZD LESNI OBRATI Kregar Adolf — vodja obrata; — 25 LET — TOZD GO CELJE Bovha Vinko — zidar, Videnšek Franc — tesar; TOZD GO LAŠKO Gajšek Rudolf — zidar; TOZD GO ŽALEC Debeljak Leopold — tesar, Kruleč Franc — zidar, Šmarčan Martin — tesar; TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Debelak Stanislav — skupinovodja; TOZD MEHANIZACIJA Šipec Edvard — vodja avtoparka, Bobneč Jurij — strojnik, Lipovšek Ciril — varilec; Obujamo spomineNOB BIL SEM TUDI PREVAJALEC ... TOZD PROIZVODNI OBRATI Zupanc Ivan — stavb, ključ., Drvoderič Florjan — stavb, ključ.; TOZD LESNI OBRATI Strouhal Edvard — skupinovodja; TOZD IGM MEDLOG Zubak Ivan — betonerc; DS SKUPNE SLUŽBE Karlin Marija — ref. za del. raz., Podgoršek Anica — vodja rač. sl., Požlep Ruža — vodja OD, Karner Franc, vodja priprave dela; — 30 LET — TOZD GO CELJE Brežnik Martin — gr. delovodja, Petecin Vili — gr. delovodja; TOZD GO ŠENTJUR Knez Alojz — gr. delavec, Pungaršek Franc — tesar; TOZD GO ŽALEC Zbiljski Ljudevit — gr. delovodja; TOZD IGM MEDLOG Draganovič Rešid — zidar; DS SKUPNE SLUŽBE Emeršič Ivan — inštruktor učencev, Belehar Katarina — čistilka, Cepin Jožefa — čistilka, Petecin Bariča — kuharica. POSVETOVALNICA VPRAŠANJE Ali pritožba delavca na odločbo (ali nalog) o napotitvi delavca na terensko delo zadrži izvršitev te odločbe? ODGOVOR Po zakonu o združenem delu pritožba delavca na odločbo, s katero je napoten na terensko delo ne zadrži izvršitve te odločbe. Torej delavec bo dolžan, da dela po odločbi o njegovi napotitvi na terensko delo in ki jo je sprejel pristojni organ oziroma pooblaščena oseba. Tako je v drugem odstavku 221. člena zakona o združenem delu določeno: zahteva (za varstvo pravic delavca) ne zadrži izvršitve odločbe, s katero se odloča osebni dohodek, zadrži pa izvršitev odločbe o drugih neodtuljivih pravicah delavca in drugih primerih, ki jih določa zakon. Najbrž pa pravica delavca, da pojde na teren, ali da ne pojde na teren ne sodi med neodtuljive pravice delavca. Po drugem odstavku 177. člena zakona o združenem delu je med trajanjem delovnega razmerja delavca namreč lahko, v skladu s samoupravnim splošnim aktom in z zakonom, razporejen v TOZD, v kateri dela, na vsako delo, oziroma k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, na podlagi ugotovljenih delovnih potreb, v skladu z merili, ki jih določa ustrezen samoupravni splošni akt. Pod temi zakonskimi pogoji, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu, je delavec lahko razporejen na ustrezno delo oziroma delovno nalogo tako na sedežu TOZD, kakor tudi zunaj njenega sedeža v drug kraj, to je terensko delo. To je seveda odvisno od potreb za opravljanje del in nalog v TOZD. Upoštevati je treba namreč tudi dejstvo, da ni moč vnaprej predvideti, v katerih mestih bo potrebno, da delavec opravlja svoje delo, da bi na ta način zagotovili kontinuirano proizvodnjo, preprečili in odpravili škodljive posledice in vse drugo, kar zahteva delavčevo terensko delo. Poleg tega je seveda v nekaterih TOZD terensko delo povsem običajen način opravljanja njene dejavnosti. Zavoljo tega pritožba delavca na tako odločbo (ali nalog) ne zadrži izvršitve te odločbe. Rado Cevnik Rafko Krošelj, rojen 1928. leta, zaposlen kot vzdrževalec strojnih naprav v IGM, je aktivno sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem že 1943. leta, v partizane pa je odšel avgusta 1944. leta. Dodeljen je bil v minerski bataljon 15. divizije v Žužemberku. In ko je obujal spomine na partizanska leta, je med drugim dejal: »•Najbolj se mi je vtisnil v spomin pohod bataljona od Kočevja do Ljubljane. Bilo je to v aprilu 1945. leta, v času, ko smo že čutili svobodo. Na poti do Ljubljane so nas čakale same borbe, tako v Kočevju, Šentvidu, Stični, Gro-suplju, na Turjaku, Velikih Laščah, Orlah itd. Proti Ljubljani smo prodirali skupaj z borci Gubčeve brigade. Pred Ljubljano smo imeli hude bitke. Zajetih je bilo veliko Nemcev in takrat je prišlo do veljave moje znanje nemščine. Postal sem prevajalec. Devetega maja zjutraj smo bili pred Ljubljano. Prišli - V mesecu juliju smo sprejeli 48 delavcev, od teh se jih je 15 vrnilo iz JLA. Od teh so 3 režijski delavci in sicer: Amon Bogomir, gr. tehnik na Celje; Štiherl Dušan, dipl. gr. ing. na Proj. biro; Škodič Danilo, obr. tehnik na Celje (vsi iz JLA). Iz TOZD Megrad pa smo na Skupnih službah pridobili 52 režijskih delavcev. Odšlo je 49 delavcev in sicer: na lastno željo 22, sporazumno 5, starostno upokojeni 4, invalidsko upokojeni 2, v JLA 14, 2 izključena. Odšlo je 6 režijskih delavcev : Tkalec Anton, dipl. gr. inž. — iz Rog. Slatine; Venišnik Frančišek, delovodja iz Medloga; Pajek Bojan, obr. teh. iz Zapustili smo gozdove. V njih je ostalo veliko mrtvih tovarišev, tudi sovražnikov. Hiteli smo naprej, proti svobodi, v nove čase ... Da, mi smo hiteli naprej, mrtvi pa so ostajali na večni straži. Nikoli ne bom pozabil, kako mi je bilo hudo za svojimi tovariši. In še danes me stisne ob spominu nanje. Nemci so nas napadli s topovi. Imeli so jih na gradu. Mi pa smo se borili s srcem, saj smo hoteli maščevati tudi svoje mrtve tovariše in za vsako ceno stopiti na osvobojena slovenska tla. Pred nami je bila Ljubljana. Zopet so padale žrtve. Še v tistih zadnjih trenutkih borbe. Znova nam je krvavelo srce. Nekateri smo ostali, drugi so padali in umirali. Kot sem dejal, sem takrat postal prevajalec. Zdaj imamo vsi prevajalci med drugo svetovno vojno tudi mednarodna srečanja. Vsakih pet let se srečujemo Jugoslovani, Italijani, Francozi, Rusi... Lansko srečanje je bilo v Portorožu. Ugotovili smo, da trije niso več med živimi. Na vsako srečanje nas prihaja manj. Zopet izgubljamo svoje najboljše tovariše. Demobiliziran sem bil 1945. leta. Odločil sem se za montanistiko in ji ostal zvest do danes. Kmalu bom šel v pokoj, saj sem vsa leta delal v "jami« in imam dovolj delovnih let. Za vsa moja dejanja med NOB sem prejel od maršala Tita odlikovanje — Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. To odlikovanje mi je od vseh najljubše. S ponosom ga nosim, saj mi ga je pripel največji sin naših narodov — ljubljeni, nepozabni heroj Tito.« Zapisala Lea Cmak Tudi to se zgodi... Nalagal si nas, zakaj? Dne 11. avgusta letos je prišel Jožo in v solzah dejal "Lea, umrl mi je oče. Nimam niti dinarja, pomagaj mi!« Segla sem mu v roko in pretresena gledala mladega moža, ki je jokal za svojim pokojnim očetom. Napotila sem ga k tovarišici Kučarje vi, ki ima na skrbi vzajemno pomoč. Tudi ona je verjela njegovim solzam in dobil je 9.000,00 din nujne pomoči. Naslednji dan smo zvedeli, da Joži ni umrl oče, ampak, da je Jožo denar potreboval čisto za druge zadeve. Izkoristil je naše zaupanje, nas nalagal. Dobil je iz tovariške pomoči »rezervo«, ki je namenjena za najnujnejše primere, kot so smrt, porod, selitev itd. Jožo, Jožo! Zakaj si to storil? Ne samo, da si za svojo laž izkoristil svojega še živečega očeta, izgubil si naše zaupanje. Kaj misliš, kako bo v Tvoji resnični težki situaciji? Ali Ti bo kdo verjel?! Zamerili smo Ti, še bolj pa zamerijo Tvoje dejanje sodelavci iz sosednjih republik. Saj zaradi takšnih, kot si Ti, izgubljajo svoj ugled. Mar bo v bodoče treba zahtevati potrdilo o smrti, če nekdo pride ves objokan in s težavo obrazloži, da mu je umrla mati, žena... Jožo, grdo si nas opeharil! V naši delovni sredini si izgubil zaupanje. Še bolj pa so jezni nate vsi tisti, ki bi resnično rabili denar iz vzajemne pomoči. Jožo in Tebi podobni, premislite! odšli Skupnih služb; Poprijan Andrej, vzdrževalec šifr. iz Skupnih služb; Strniša Alojzij, tehnolog iz Skupnih služb; Skale Terezija, čistilka iz Skupnih služb. UPOKOJENI SO BILI: Starostno: ZuCKO Ciril, rojen 29. 6. 1921, gradbeni delavec iz Rog. Slatine. Delo je združeval pri Ingrad od 13. 4. 1960 do 30. 6. 1981; stanuje Gora Košnička 39, Desinič. BRECL Oto, rojen 1. 11. 1930, miner skupinovodja v Medlogu. Delo je združeval od 22. 6. 1959 do 27. 7. 1981. Stanuje Liboje 44, Petrovče. VENIŠNIK Franc, rojen 18. 4. 1925, delovodja v Medlogu. Delo je združeval od 23. 2. 1976 do 20. 7. 1981; stanuje Zupančičeva 6, Rog. Slatina. ČANŽEK Ana, rojena 9. 7. 1926, čistilka v Šentjurju. Delo je združevala od 29. 5.1964 do 9. 7. 1981; stanuje Pečovje 19, Štore. Invalidsko: TURŠCAK Štefan, rojen 22. 8. 1926, skupinovodja železokr. v Medlogu. Delo je združeval od 28. 7. 1952 do 30. 6. 1981; stanuje Vojkova 6, Celje. PRAPROTNIK Jože, rojen 10. 8. 1921, gradb. delavec iz Žalca. Delo je združeval od 20. 5. 1970 do 27. 7. 1981; stanuje Mali vrh 26, Šmartno ob Paki. Marija Pšaker ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem GO Ljubljana za venec in izraze sožalja. Mitja Bizjak V BESEDI IN SLIK! — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI V Celjsko gledališče 1981-82 PISMO VOJAKA Najprije svima ljep pozdrav od vaštig vajenca Marjana Klo-potana. Nalazim se na otsluženju voj nog roka u Kovinu. Uz pozdrav zaželio bih puno uspjeha u vašem radu. Obračam sc vama sa molbom, da mi šaljete novine Ingrad, jer sam volio te novine čitat dok sam bio kod vaš i one su mi puno pomogle u informisanju i saznao sam kako stoji poduzeče, što se radi i mnogo drugih stvari. Unaprijed vam zahvaljujem! Dragi Marjan, z veseljem ti bomo izpolnili željo in tl redno pošiljali naše glasilo. Lepo pozdravljen! Oglasi se še kaj. Uredniški odbor Lanska gledališka sezona se je iztekla z uspelo uprizoritvijo Shakespearovega Hamleta in za zaključek smo lahko v abonmaju gledali imenitne Tržačane v komediji Vražji fant zahodne strani irskega dramatika Synga. Tudi letos bodo v redni abonma vključeni gostje, tokrat iz Nove Gorice. Celjski ansambel pa bo letos pripravil naslednje premiere. Začetek je obetaven. Že predvidoma 25. septembra bo krstna uprizoritev novega slovenskega dela. Milan Kleč je napisal POLKO. Dogajanje je postavljeno v samotno gorsko kočo, kjer se skupina izletnikov znajde v čudnih okoliščinah. Vse kaže, da jih je obkolilo krdelo volkov. Odrezani od sveta se skušajo rešiti tako, da se preoblečejo v medvede. Avtor izredno duhovito opisuje to preobrazbo v medvede, saj nekateri kar dokončno postanejo resnični medvedje, čeprav je očitno, da si jih je nekdo med njimi krepko privoščil na račun njihove nove svobode. Odrska pripoved je pregledno preprosta, sočno humorna in po svoje shrljiva s spoznanjem do kakšne otožne omejenosti lahko priženemo človeka. Druga premiera bo ŽLAHTNI MEŠČAN enega največ j ih komediografov vseh časov Moliera. Premožni gospod Jourdain si na stara leta omisli učitelja, ki naj bi ga podučil v vseh veščinah in strokah, da bi bil čimbolj podoben pravemu plemenitašu. Avtor se duhovito ponorčuje iz jare gospode svojega časa. Kar se povzpetništva in slepega klanjanja modnim muham tiče, pa bomo take primerke nedvomno našli še danes med nami. Za osnovnošolsko mladino bo pripravljen KRALJ MATJAŽ, KAKO SE IMAŠ? avtorice Alenke Goljev-ščkove. Nato pride GOSPA Z MORJA norveškega dramatika Henrika Ibsena. Elida, žena uglednega zdravnika, hrepeni po morju, po skrivnostnem pomorščaku, ki mu je nekoč pripadala. Skrivnostni tujec se vrne in zahteva njeno roko. Na eni strani ljubeč soprog, zdravnik, obremenjen z eksistenčnimi problemi vsakdanjega življenja, ob njem žena Elida, osvobojena, odrešena v svojem hrepenenju, ki pa mu ne sledi. Instinktivno se odloči za tistega, ki mu bo bolj potrebna, odloči se za žrtev. Prvič v Jugoslaviji bo tudi premiera ameriške sodobne avtorice Wendy Kesselmanove. Njena drama SESTRI je naslonjena na resnični dogodek, ki se je zgodil v Franciji v času rastočega nacizma, fašizma in stalinizma. Sestri sta služkinji, ki doživljata nasilje za nasiljem, dokler jima ne grozi, da jima bo odvzeto celo njeno intimno sestrsko življenje. In za konec JAKOB IN NJEGOV GOSPODAR, avtor Milan Kundera, Parižan, po rodu Ceh. Komedija nam opisuje dogodivščine sluge in gospodarja, ki ne moreta drug brez drugega, usoda ju je za vse čase povezala v neraz-družljiva družabnika. Igra nam prikazuje začinjene zgodbe, ki si jih osebe pripovedujejo, pred nami pa zaživijo na odrsko izredno učinkovit način z duhom in telesom. Za celotno sezono velja, da so vsa dela dostopna najširšemu krogu gledalcev, prevladuje komedija, resnejša dela pa nam veliko povedo tudi o našem času, čeprav so postavljena po času in kraju v zunaj nas. Izbor je skrbno pripravljen, režirali bodo najboljši slovenski režiserji. Slovensko ljudsko gledališče razpisuje abonma, s katerim daje stalnim obiskovalcem gledališča določene prednosti in ugodnosti: 20 do 50% popusta, plačevanje v obrokih, stalni sedež v gledališču, zagotovljene predstave ob določenih dnevih in prednosti pri gostovanju tujih gledališč. Vabljeni! Uprava SLG Celje zaključek letošnje kopalne sezone še skupinski posnetek Ingradovih dopustnikov kampu Straško na otoku Pagu, ki so letovali sredi avgusta »Zlato sidro« ZA FRANCA PIRŠA IZ TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Na festivalu »Melodije sonca in morja« v portoroškem avditoriju je 18. avgusta letos naš gradbeni tehnik Franc Pirš osvojil prvo nagrado za popevko TIHO, TIHO, B. Rodoška. Franci se ukvarja s petjem od svojega 22. leta dalje ter igra v ansamblu »Kristali« v Rogaški Slatini solo kitaro. Petje je njegov »konjiček«, zato mu pomeni zmaga na festivalu plačilo za 12-letni pevski trud. sicer pa sodeluje na vedrih delih srečanja po kolektivih. Pri Ingradu nas je zabaval ob 20. obletnici in na občnem zboru ŠD 1979. leta; dvakrat pa v zdraviliški dvorani. Sam pravi, da si še želi sodelovanja. Franci, iskrene čestitke za tvoj uspeh! Mirko Zorin Film o Ingradu v celjskem kinu Franc Pirš (Foto Zorin) Svojega poklica ne misli zapustiti in oditi v estrado, ampak bo še naprej aktiven delavec v DO Ingrad. Zdaj je predsednik delavskega sveta v TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina in vodja gradbišča v Pregradi. Franci igra s svojim ansamblom v glavnem v Rogaški Slatini, vsako sredo in soboto v hotelu Pošta, Film »20 let Ingrada«, ' je bil posnet ob jubileju naše delovne organizacije leta 1979, bo ponovno predvajan, tokrat v mali dvorani kina Union v Celju. V četrtek in petek, 17. in 18. septembra ob 17. u' bosta na posebni predstavi predvajana dva filma, najprej kratek 20 minutni film o Celju, nato pa naš 58 minutni barvni film o delu, uspehih, življenju in dosežkih delavcev Ingrada. Priložnost za tiste, ki si naš film še niso utegnili ogledati, pa tudi za tiste, ki si ga žele ponovno videti. Brezplačne vstopnice lahko dobite v tajništvu, na dan predstave pa v kinu Union. Vabljeni! lAOtMllO IMORAb •cattAiUd PttA MAVI L 1® HM.VANOIT »•“•»A Ur) tokuMOG 2SE yz?A T,Ni' JkfOMlUD tftlllNtK. ropvVKAfl. “rncT AvttU7A <■£•** I7C (IbA) 4Z\