Published and distributed under permit (No. 6$6) awSKo^rtd by theAct of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois,by order of the President, A. S. Burles^B£P*Mtaaster General. AVE MARIA ŠTEV. (No.) vol.) vm. "AVE MARIA" Izhaja vsaka drugo soboto—Published every second Saurday b.v FRANCISCAN FATHERS In the interest of the Order of St. Francis. 1852 West 22nd Place CHICAGO, ILL. Naročnina $3.00 na leto.—Subscription Price $3.00 per year. Entered as second-class mater Oct. 20. 1919 at the post office at Chicago, 111., under the Act of March 3, 1879. Acceptance for mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103. Act of October 3, 1917, authorized on October 25, 1919. ** Vir—»\ ALI NE VESTE, NAROČNIKI? Da, ali ne veste, dragi naročniki, da je Edinost list, katerega se boji vse, kar je nasprotnega vaši veri, vaši ljubljeni katoliški cerkvi, vašim narodnim koristim, vašemu delavskemu napredku. Morda zmajujete z glavo? Pa je res tako! Poslušajte! Poglejte, še mogočna jugoslovanska vlada v Beogradu in v Ljubljani se ga je tako ustrašila, da mu je za nekaj časa prepovedala uhod v Jugoslavijo. Baj gali, ali to lepo spričevalo. Niso se zbali drugih listov, Edinosti so se pa! Kako smo ponosni! Da se ga boje naši slovenski pro-tiverski listi, to vidite v lahko vsaki dan po teh listih. Kako se bore proti njemu! Kako ga skušajo uničiti! Ako bi se ga ne bali, ali mislite, da bi se borili proti njemu? Ne! Pustili bi ga pri miru, kakor puste druge katoliške liste. Ali ne vidite, kako se ga boje vsi, kateri so verski sovražniki? Edino naše listi, pred vsem "Edinost" jim je napoti! jZakaj? Zato ker se ga boe? Že vedo zakaj? O, ko bi se ga ne bali, bi ga ignorirali in bi se zanj ne zmenili! Vse druge katoliške liste puste pri miru, da še pohvalijo jih od časa do časa. Kaj to. pomenja? Kaj mislite? To, da j t- samo "Edinost" v resnici list, ki se bori proti prekucuš-kim in škodljivim delavskim in verskim ideam, katere ti možje širijo. * * Katere liste napadajo vsi, ki so že na pol od vere odpadli? Radi bi vprašali gg. slovenske župnike po župnijah? Proti katerim listom delujejo vsi oni, ki nasprotu-jo tudi, njim po župnijah? mislimo namreč one švigašvagarske katolike, ki so danes z Bogom, jutri pn s hudičem. ki danes Sv. Mihaelu svečko prižigajo, jutri pa hudičku pod njegovimi nogami. Ali ne zopet samo naše liste? ali ne pred Vsem našo ."Edinost"? Kaj je bilo lani? * * Ki I11 vsi navdušeni naši katoliški duhovniki in vsi naši katoliški slovenski možje in žene po Ameriki, knte ' re liste najbolj ljubijo? Katere naj bolj podpirajo in katere imajo za najl oljše? Vprašajte jih! A!i ne zopet naše? Ali ne v"prvi vrsti,zopet "Edinost"? * * * Kaj pomenja vse to? Da je list "Edinost" v resnici pravi slovenski katoliški list, pravi junak in prvo borilec za naše narodne svetinje: vero in narod, za red in mir, za naše delavske koristi. Kaj sledi dalje iz tega? 1. DA JE DOLŽNOST, SVETA DOLŽNOST VSAKEGA KATOLIŠKEGA SLOVENCA IN SLOVENKE, DA KREPKO PODPIRA TA LIST! 2. Da ga naroča sam! 3. Da ga razširja pri svojih prijateljih ! 4. Da mu skuša dobiti kolikor mogoče veliko oglasov! 5. Da mu sporoča redno vsako novico, ki se zgodi v naselbini! 6. Da pošilja denar samo po tem podjetju! ' Naročniki Ave Maria ! List "Edinost" bode začel z Labor Day izhajati TRIKRAT NA TEDEN, za isto ceno kakor je sedaj. Pojdimo na delo vsi, da mu tedaj pridobimo ŠE EN TISOČ več naročnikov! List "Edinost" skupaj z "Ave Maria" stane samo $5.00. Na de'O! Bratje, na delo za se! Za svoje koristih Brat! za SE, za SVOJE KORISTI, za SVOJO VERO, za SVOJEGA BCGA, za SVOJ narod delaš, ako deleš za "Edinost"! Zato krepko na delo! Severova zdravila vždrzujejo zifravje v družinah. Beseda ženskam. Nikar no tehtajte svojega zdravja z zanemarjerjjtm tistih nerodnosti in oslabelosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dob.te od svojega le-karja evera9s * Regulator (Severov Regulator). Ta regulator je blaiilno delujoča tonika 'n zdravilo. Priporočljiv je za popra* vo tistih posebnih oslabelosti m n®' rodov. ki so jim pidvriene žensk«. Cena $ 1.25. Na prodaj po vseh lekarneh. W. F. SEVERA CO. ČEDAR RAPIDS, IOWA * t t I 4* 4* J" 4»4"4*4*4»4*4*4>4*4*4»4"4*4?4?4* 4> 414" 4" 4" 4? 4> 4* 4* 4* 4? 4? 4"4*4?4» 4* 4« 4< 4*' 4* 4* 4* | --a * * -IšTEV. (No.) 15. JULY 23rd, 1921. LETO (VOL.) XIIL+ ----------:- i Naročnina za celo leto s koledarjem /a Ameriko $3.00. »4» ... M Za Evropo ............ S^.so 1 Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50 r List v obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci ^ *-----J ^ T * t + t Ali je vera res zasebna zadeva? .. ^"gosteje, kakor kedaj preje, sli-sn»u sedaj po slovenskih listih trdi-°V: "Vera je zasebna zadeva". S frazo hočejo ljudstvo, ki je sicer ^e dobro, pridobiti na svojo stran. <"i to frazo naletimo po listih, na-11,1 o na njo na zborovanjih, nale-t"n° njo po raznih društvih, pa ( 1 Posameznik jo privleče pogosto ^ dan. Marsikateri sicer dober ka-can se je dal že od te fraze presle-J,)Ul 111 padel v kremplje verskih na-^otnikov. Verjel je frazi "Vera je sli?"'1 zadeva"' kcr se jako lepo t'M: Mislil je:: "V družbi, ki ima a načela, ki-puste vsakemu svo-p !>rcPi'ičanje", gotovo ne bo hudo. °ZneJe so se mu pa odprle oči in seh2nal jC' da s frazo "Vera je za" jo '"j- Zadeva" prikrivajo in zakriva-no -10 lc brezver«tvo. Ko bi očit-Poznali: "Mi ne verujemo v nrav* -"1' Priz,,avamo krščanskih n 1 n»čel, mi se hočemo boriti (Rev. J. C. Smoley.) proti krščanstvu do skrajnosti", noben trezno misleč katoličan bi se ne hotel z njimi pajdašiti. Težko bi dobili nasprotniki pristašev, zato so pa prišli 11a dan s frazo: "Vera je zasebna zadeva". Toda vprašajmo se: "Ali je vera RES zasebna zadeva?". Je li res, da ima glede vere človek lahko popolnoma svoje nazore? Ne! To je popolnoma napačno. Kaj pa je vera? Vera je pripoznanje Boga kot našega najvišjega gospoda, pripoznanje naše odvisnosti od njega. — Hog je vstvaril nebo, zemljo in človeka; vse. kar smo in kar imamo, nimaiho od sebe, marveč imamo od Roga. Torai je Rog naš neomejen gospodar, ki nam daje lahko svoje postave, po katerih se moramo ravnati. Roga prifiozitavati, njemu služiti, je torai naša dolžnost, katere ne smemo nikakor zanemarjati. Če tor.ij priznam Roga kot svojega vr- hovnega gospodarja, ako mu služim, to je, ako izpolnjujem njegove zapovedi, potem imam vero, živim in ravnam po veri. Kateremu človeku pa ni treba priznavati Roga kot svojega vrhovnega gospodarja? Komu ni treba Božjih zapovedi izpolnjevati, Bogu služiti? Kdo more biti brez vere? Samo ta bi mogel biti brez vere, samo ta bi se mogel glede vere ravnati) kakor 1 >i mu-bilo ljubo in drago, kdor bi ne bil od Boga vstvarjen, ki ne bi imel vsega, kar je in kar ima, od Boga. Kje pa je tak človek? Kje je človek, ki bi ne bil od Boga vstvarjen, ki se ne bi imel Bogu za vse zahvaliti? Dosedaj tak človek še ni živel 11a svetu in tudi nikoli živel ne bo. Zato pa mora imeti brez izjeme vsak človek vero, vsak mora priznavati Roga kot svojega vrhovnega gospodarja, vsak mu mora služiti. Ni-kdo ne more reči: "Glede vere si mislim in delam, kar hočem", zato je načelno napačna fraza: "Vera je zasebna zadeva". Ta fraza ima pa lahko še drug pomen : "Vera je dobra v zasebnem življenju, tja spada, toda v javnosti, v javnem življenju nima ničesar o-praviti". Tudi taka trditev je napačna. Vera je zadeva, ki se ne tiče samo posameznega človeka, ampak ki se tiče vseh ljudi, družine, občine, države. Živeti v zasebnem življenju po veri, v javnosti pa se ne brigati za njo, to je največje protislovje. Ako mora otrok imeti vero, ako morata imeti vero oče in mati, po tem mora imeti vero tudi družina v splošnosti. Kdor bi nasprotno trdil, bi trdil le: "Otrok je sicer dolžan pokorščino očetu, nikakor pa ne ostala družina". To bi bila gotovo nesmisel. Ako mora posameznik imeti vero, oz. po naukih vere živeti, to je, ako mora posameznik priznavati Boga kot svojega vrhovnega gospodarja, ako mora posameznik izpolnjevati Božje zapovedi, ima občina, ima država popolnoma isto dolžnost. Občina oz. država obstoji iz posameznih članov, iz posameznih meščanov. Kar veže enega samega, to veže gotovo tudi splošnost. Ako mora posameznik imeti vero, i-meti jo mora tudi celota, in naj si je to občina ali država. Ako spada vera v zasebno življenje, potem spada gotovo tudi v javno življenje.— Kaj pa bi vi rekli, ko bi kdo trdil: "Posameznika sicer veže postava, 011 se mora po zakonu ravnati, toda občini, državi se za zakon ni treba brigati; za te zakon ne velja?" Vi bi pričeli dvomiti če je tak človek pri zdravem razumu. Te, vprašam vas, glede vere drugače? Ne, kakor mora posameznik priznavati Boga kot svojega gospodarja, ravno tako ga mora priznavati občina, priznavati ga mora država. Ako spada vera v zasebno življenje, spada toliko bolj v iavno! Iz sestave družine, iz sestave občine, i7. sestave države iz posameznih občanov, ki so dolžni vršiti dolžnosti, ki jih jim nalaga vera, sledi, da je vera za občine, za državo po- treba, neobhodno potrebna. Da mora imeti družina vero, sledi že iz narave, iz namena in cilja družine. To velja za občino in to velja za državo. To velja za človeško družbo sploh. Kako to? Namen človeške družbe je pospeševanje svetne sreče. In kako se godi to? S tem, da varno in zvesto čujemo nad svobodo in varnostjo osebe, življenja, časti, premoženja. Zato skrbi mejse-bojna ljubezen in sloga občanov, zato skrbi nepristransko izvrševanje pravičnosti, justice. Je li to mogoče, kjer ni vere? Ne in ne! Le kdor se boji Boga, kdor ga ljubi in časti, le ta, kdor ima vero, bo zvest, pravičen svojemu bližnjemu. To je dejstvo, katero nam spričuje naše vsakdanje občevanje s sobratom.— Kolikor verneji je človek, toliko vestneje izpolnjuje svoje družabne in meščanske dolžnosti. Čim bolj preveva človeško družbo vera, čim bolj preveva javnost vera in čim bolj vpliva vera na njo, toliko večja varnost, toliko večji re^. Zato pravim še enkrat: Trditev "Z vero v zasebno življenje, v javnosti nima ničesar opraviti", je skrajno napačna. Trditev: Vera je zasebna zadeva ima pa lahko še en pomen. I11 sicer, da je glede vere vsak prost, če hoče veruje, če ne pa ne, se lahko oklene te ali one vere, živi po njej ali ne. Ne tajimo, da je glede vsega tega človek naravno prost. Nihče, v kolikor je ona dejanje proste volje mu je ne more izsiliti. Izsiljena vera je nesmisel. Nikakor pa ni res, da bi bil človek glede tega nravno-pravno prost. Nravno-pravno je človek dolžan verovati, dol žan se okleniti edino prave vere in dolžan tudi, po njej uravnati svoje življenje. Od vsega tega bo dajal enkrat pred svojim Stvarnikom in Sodnikom strog odgovor. , Ker je pa za vse to vsak osebno odgovoren pred Bogom, bi mi nazadnje ne imeli veliko proti temu, ako bi socialna den^kracija v tem pomenu umela svojo programno točko: Vera je zasebna zadera. Češ mi ne pravimo, da človek ni dolžan verovati, ne pravimo, da je vseeno kaj veruje, pravimo samo, da je to njegova osebna zadeva, ki leži izven našega programa. Mi imamo gospodarske cilje, mi hočemo z združenimi močmi skrbeti za zboljšanje gmotnega položaja pfoletarijata. Da, če bi oni tako umeli imenovano frazo glede vere in tudi dejansko tako ravnali, vero docela pri miru pustili, po časopisih, shodih, zasebnih, tajnih, povsod, potem bi se saj z zmernimi socialisti še dalo govoriti- Ne tajimo, da oni saj mnogi to frazo tudi tako razlagajo. Toda ravno ta trditev ni v njih hinavskih^ ustih nič druzega kot ovčja koža pod katero tičijo gladni volkovi tvoje vere, o ljudstvo. Oni so sami vero že zdavnaj vrgli mej staro šaro. Njih veroizpovedanje je brezverstvo. A to jim ni zadosti, oni hočejo, da bi tudi vsi drugi z Bogom obračunali, kakor so sami-Potom tiska in shodov in kak* lastjo peklenskih duhov". Kakor h1' tro preneha človek priznavati ga, preneha biti človek, podoben Je živali, je poljubno orodje napuha >n strastij. Ako ni človek več vezat1 na božjo avktoriteto, ako se je ot,c sel Božjih zapovedi, z eno besed0' Če človek nima več vere, potem lahko dela, kar mu drago, vsaka hudobija mu je dovoljena, ker potem postane sila, moč pravica. Mesto Bož-zapovedi velja takim brezvercem samo ena zapoved: "Delaj, kar ho-Ces, samo pazi, da te ne vjamejo!" In kake posledice bi imelo to v družinskem, v družabnem življenju? S' bodo li zakonski ostali zvesti? Sodo splnjevali svoje stanovske d°lžnosti? Kaj bo iz njihovih o-' trok? Brezverski stariši — in takoj imamo vso bedo nesrečnega dru-2mskega življenja; brezverski sta- riši — in pred seboj imamo vso revščino propadlega potomstva! Brez-veren človek ne bo ločil med "mojim" in "tvojim"; vsaj se mu ni ničesar bafi, razun če ga zalotijo. Se bo li človek brez vere bal krive prisege? Ne, da ga le ne zasačijo. Človek brez vere pokonča družinsko, pokonča družabno življenje. "Vera zasebna zadeva", v socialističnem smislu je kakor strupen sad; kdor ga uživa, pogine! Varujte se ga! Držite se vere, delajte, izpolnjujte, kar vas vaša vera uči, potem bote zadovoljni v življenju in ob smrti. Človek lahko opusti Boga in se loči od njega. Ko je storil to, ločil se je od luči, podal se je v temo . . . Ločil se je od vira vsega življenja, in samega sebe obsodil smrt . . . Čas beži. Vse mine z njim. Vsega bo konec. Nad razvalinami sveta pa 1)0 slišati glas: "Jaz sem Alpha in Omega. Jaz sem začetek in konec". In potem bo moral vsakdo priznati Boga, če bo hotel ali ne. Roka pravičnega Boga bo našla vsakega, nikdo ne bo mogel božji pravičnosti uiti. "Jaz sem Alpha in Ornega; začetek in konec". Procesija Presv. Rešnjega Telesa, v St. Mary's, Des Plaines, Illinois. P K ■ ^nzostom Sekovanič, O. F. M. Himna Marijinih hčera. Zdrava, naša Mati! Varovanke tvoje Hčere te pozdravljajo, srca ti poklanjajo; in pred prestol žamozlati dela, misli, želje svoje ti cvetlic polagajo. tebi v dar prinašajo. Mati naša, zdrava, Zvezda naša, zdrava, rnilijonkrat ?drava! / M milijonkrat zdrava! Družbo blagoslovi, , ki pobožno te časti. Čuj nad našimi domovi! Varuj vrt naš čednostnil Roža rajska, zdrava, milijonkrat zdrava' LILIJA IZ RAJA. K. * * * * * * * * * * * * TRIJE MODRI. Nekaj skrivnostnega je bilo v zvezdi, ki se je naenkrat prikazala na jutrovem in tako čudno in pomenljivo sijala na zemljo. Da, da to ni bila navadna zvezda, kakor so druge, to je lahko vsakdo videl, ke-dor koli jo je opazil. Niso je vsi opazili, dasi bi jo bili lahko, saj je dovolj jasno svetila in dovolj vidno. Samo trije modri možje na jutrovem so jo opazili, kajti čakali so jo tako željno in tako hrepeneče! Takoj so vedeli njen pomen. Razumeli so takoj njeno milo in veselo svet. likanje in takoj razumeli prijazno vabilo, s katerim jih je vabila, naj hite se poklonit Kralju, kj se je rodil tam daleč, daleč nekje v neznani deželi, naj hite molit Kralja sveta, Solnce resnice, ki bode razsvetlilo vse nevernike v njih temi. "Toraj vendar! Toraj vendar! O, slavljen bodi veliki Bog za to zvezdo, tako želno in hrepeneče toliko let pričakovano!" Tako so jo pozdravljali in se veselili, da so tako srečni, da so jo dočakali. Naravno toraj, da ji ni nihče drugi sledil, dasi ie tako skrivnostno in tako vabeče migljala izpod neba in vabila ccli svet, vsa človeška srca, vse človeške duše, naj bi ji sledile tja v neznano tujino poklonit se O-nemu, ki je rojen v Betlehemskemu hlevčeku, ki je Kralj src, in Odrc-š c 11 i k človeSkih duš. Samo ti trije modri možje so jo opazili, samo ti trije so jo razumeli in samo ti trije so ji zato sledili. Nemudoma so se dvignili na pot, vsaki iz svoje dežele, kajti ti trije možje so videli to zvezdo vsak v svoji deželi, daleč drug od druzega. Da, drug za druzega niti vedeli niso. To so bili učeni, da najučenejši možje vsak svojega naroda. V svoji modrosti so videli veliko bedo človeškega rodu, veliko temo, v kateri tava nesrečni človeški zašli rozum brez upa, da bi sam našel izhod iz te teme, vedeli so pa tudi, da je Od-rešenik obljulbjen, da je obljubljena luč v razsvetljenje nevernikov in da ta luč ni več daleč, da, da so se časi dopolnili, ki so bili napovedani, da bode prišel .Zaželjeni narodov. In željno so čakali tega Odrešenika! Vedeli so tudi, da bode posebno znamenje na nebu oznanilo vsem, ki bodo čakali odrešenje, njegov prihod, da bode po tem znamenju izvedel o njegovem prihodu vsakdo, kedor bode hotel paziti na to znamenje in kedor bode še upal nanj. Kako se bolnik na težki bolniški postelji sredi temne noči, ko jo strašna tema teži in mu veča bolečine, ozira tako željno zopet in zopet proti oknu ven iz svoje bolniške sobe, ven v višave, če ne bo že skoraj za-pn/.il vsaj mali žarek zarje prihajajočega dneva in za njo novega dneva, v katerem pride nov zdravnik z novimi zdravili, katera mu bodo goto- vo pomagala. Tako je človeški rod obračal sredi temne noči svojih velikih in usodepolnih noči zmot "i moralne bede proti nebu in čakal tako željno, kedaj se prikaže znatne nje, luč na nebu, prvi žarek zvezda, da se bliža dan, da se je že "c bo odprlo in drl je že posijal PrVl žarek milosti novega dneva, da je ze rojen "Zaželjeni narodov". "To je njegovo znamenje! Da" to je Njegovo znamenje! To je On ■ To je On!" — so preveseli vsklik'U-li in hitro na noge! Na pot v da'j-j ne kraje, iskat ga! Poklonit se i«0' Pozdravit ga! Priznat ga kot k ni-Ija!" In tako so odhiteli vsak iz svojc dežele vsi za eno zvezdo, vendar vsak s svoj« strani, v eno smer vfi k novorojenemu Kralju. Na gotovem kraju pridejo skupaj- Kot tujci se pozdravijo. Drug drU gega ne poznajo. Drug o druge"' ne vedo, ne kdo so, ne kam gred"-ne po kaj gredo. Se le po daljŠ6"1 pogovoru pridejo vsi na to, da gr<5 do vsi v eno smer in eno pot ()drešeniku. "Kam greš brat?" vpraša PrVl" "Kam greš ti?" vpraša drugi' "Kam gresta?" vpraša tretji- Nihče ne ve dati odeovora. , • JiC • Samo en odgovor imajo vsi trj_^ "Pozdravit novorojenega kralja Odrešenika sveta, čigar zvezda sveti!" • • • "hi® S kolikim začudenjem so p°- 1' drug drugega celo povest začetka "i namena potovanja, o njihovem u-Panju ifo pričakovanju velikega kra-'ja, o zvezdi, ki jih je vodila vsakega posebej do tu. loda kam gredo? Da, kam? Vsaj nihče ni vedel kam ? Edino, kar so vedeli je bilo: Za zvezdo! Molit novorojenega Kralja. Kolika vera! Še bolj: Koliko za -upanje! Na to tako dolgo pot, neznano kam, ne kod! Kako veliko Je moralo biti hrepenenje po tem od-reseniku, da jim ni bilo več obstanka doma, kakor hitro so zasledili le Halo znamenje o Njem, da se niso strašil i pota, ne daljave, da so šli ne-Vede, ne kam, ne kod, samo vse sji-ni°, da bi Ga prej ko preje videli, se >iiu prej ko preje poklonili. In sedaj, ko so trije, koliko vesele ! Trije so, ki gredo za istim hrepenenjem. Kako je bilo njih upanje potrjeno! Kako je to odstrani-vsak, morda še manjši dvom v njih srcu in njih duši, da bodo pri-na pravi kraj, da bodo našli "Žaljenega narodov". Zato naprej, naprej! In vstali so Vsak s svojo karavano spremstva in °dhiteli so naprej, za zvezdo . . . Pot jih je peljala od vasi do vasi, °d mesta do mesta vedno dalje in dalje. Povsodi jih je vse občudovalo, kam ti čudni tujci gredo s to-Ihkini spremstvom? Kaj hočejo? Ko ■ ° se spustili v pogovor z raznimi jndni.i posebno ko so prišli v judovske pokrajine, so našli marsikoga, ki je tudi- želno čakal prihoda ^drešenika. Toda povsodi so bili Vsi Prezaposleni, da bi bili mogli o. iskat tega Zveličarja. Svetne j rl)i in svetne težave so jih veza-* na dom. Ne, da bi žrtvovali to-j 0 za iskanje tega kralja, ne, ne! l<> se bili preveč zaposleni. 11 tako so se čutili ti trije potni-1 tako osamljene v svojili idealih, o osamljene v svojem velikem JePenenju po Odrešeniku. So tu-n Ugi, hrepeneli, toda njih posvetne p 1so 1>ile večje kot niih duš-po • n'SO bili "ni°dri", temveč SVetn'- Žalila jih je ta brezbriž- nost sveta do tolikega vprašanja. — Vendar ni jih motilo, da bi sami junaško ne bili hiteli dalje in dalje. Jeruzalem! Da, zvezda jih je pripeljala do Jeruzalema. Naj je tukaj novorojeni Odreše-nik sveta? Tu med tem židovskim posvetnim ljudstvom? Morda pa jih pot pelja samo skozi Jeruzalem, da bode šla potem še dalje proti severu ? Toda, kje je zvezda? Naenkrat je izginila izpred oči vseh treh? Čudno? Toraj mora biti vendar Jeruzalem cilj njihovega dolgega potovanja? Da, tako in nič drugače. Morda bode tukaj ljudstvo o Njem kaj več vedelo. Ustavili so se pred mestnimi vrati Jeruzalema na trati, naredili šotore in se posedli. Mej tem ko so pa služabniki delali šotore in urejali vse drugo za počitek, odšli so trije možje takoj v mesto povpraševat po "novorojenem kralju". Toda koliko začudenje na obrazu vsakega, katerega so vprašali. "Novorojeni kralj? Mi zanj ne vemo. Kralj Herod stanuje tukaj, toda kolikor je nam znano, on ni dobil sina?" odgovarjali so začudeni Jeruzalemčanje. "Poleg tega pa Herod tudi ni pravi naš kralj. Mi smo v rimski sužnosti in imamo cesarja. Naš kralj Herod tudi ni naš prijatelj. Pomaga našim tlačite-ljem". Razočarani so se vrnili iz mesta v sotorišče, da se pogovore, kaj naj sedaj store. Tu nihče ne ve o kakem novorojenem kralju. Da, vsi pričakujejo sicer Odrešenika in vsi so prepričani, da ni več daleč čas, ko pride, toda kje bi bil rojen? Tega nihče ne ve. "Pojdite vprašat kralja Heroda? Vprašajte velikega duhovnika?" so jim vsi svetovali. Novica o čudnih možeh, bogatih in modrih, ki so prišli iz daljne, daljne dežele, ki imajo tako čudno nošo, tako čudne tuje navade, se je bliskoma raznesla po vsem mestu. — Drugo Jutro in celi drugi dan so drli meščanje iz mesta ven, da bi jih videli. Tako novica o njih ni mogla o-stati tajni tudi kralju Herodu. Zelo se je zato zveselil, ko mu je služabnik naznanil drugo jutro, da prosijo trije tujci sprejema in da žele z njim govoriti. Čutil se je počeščenega in vstal je in jim hitel naproti, da jih pozdravi. Sprejel jih je ljubeznjivo in ko je videl, da morajo to biti vsak veliki mož in veljak med svojim narodom, sprejel jih je še s posebnimi častmi. Trije modri so se mu poklonili in se niu zahvalili za lep sprejem. Ko se sedli, nagovoril je eden izmed treh tujcev kralja Heroda in ga vprašal: "Kje je toraj ta novorojeni Judovski kralj, kateri je bil rojen? Kajti videli smo njegovo zvezdo na vshodu in smo ga prišli molit?" Ko je kralj Herod slišal to vprašanje, je prebledel. "Kaj novorojeni kralj? Mi ne vemo za nobenega novega kralja? In zvezdo njegovo ste videli? Toraj mora biti veliki človek in Bog je z njim?" se je Herod začudil. Herod se ni dolgo več pogovarjal ž njimi. Odslovil jih je hitro ter poklical k sebi velikega duhovnika in ga izpraševal o tem čudnem slučaju. "Tudi jaz sem čul o teh možeh, da so prišli in da iščejo novorojenega kralja judovskega, toda ne vem, kaj bi to pomenilo? Koga to mislijo ?" "Pa zvezdo njegovo so videli na vshodu? Kaj bi to pomenilo? Nekaj mora na vsaki način biti za to celo stvarjo?" "Kaj pa, ko bi ti možje prišli iskat obljubljenega mesija?" pravi resno in zamišljeno veliki duhoven. "Misliš?" "Da! Sedaj kakor vsa znamenja kažejo, je tukaj čas, da se ima roditi oni, ki bode rešil Izrael in ga postavil, da vlada celemu svetu". Herod je še bolj prebledel kakor včeraj pred modrimi. "Skličj mi za danes zvečer vse pi- smarje in svetovalce na posvetovanje. Stvar je resna". Veliki duhovnik je obljubil in odšel. Zvečer ob določenem času je bil zbran v kraljevi palači ves duhovski zbor skupaj s Herodom. "Kje ima biti rojen novorojeni kralj židovski ali mesija?" jih je vprašal kralj. "Kaj mislite, ali je kaj zapisanega v svetih knjigah?" "Seveda je!" so mu takoj vsi odgovorili. "V Betlehemu!" In veliki duhovnik je prečital iz svetega pisma mesto, ko govori: "In ti Bet-lehem, zemlja Judova, nisi najmanjši med vojvodi Judovimi, kajti iz tebe bode izšel vojvoda, ki bode vodil moje ljudstvo Izrael". Herod se je prestrašil še bolj. Prebledel je, pa ni nič rekel. Vendar postal je razmišljen za trenotek in toda le za trenotek. Kajti v tem kratkem trenotku se mu je rodila v glavi misel, ki je takoj postala sklep, trden in odločen sklep v njegovi volji, katerega bode gotovo tudi izpeljal. Na obrazu so se mu nategnile njegove od nečistosti in krvoločnosti razorana gube v škodoželjen nasmeh. Videlo se mu je, da je sklenil nekaj krvavega. Takoj se je zopet nasmehljal, še nekoliko izpraševal zborovalce, se z njimi pošalil in jih odpustil. "Umreti mora!" je siknil med zobmi, ko je odhajal iz dvorane v svoje sobane. "Novorojeni kralj? Vojvoda Izraelskega naroda? Nekdo drugi in ne on? Nikdar! Poginiti mora!" Razburjeno je hodil nekaj časa po sobani gori in doli in koval, kako izpelje svoj krvavi naklep. Slednjič se ustavi in pri mizi sredi sobane in pozvoni. Služabnik vstopi. "'Pojdi skrivaj iz mesta in mi pripelji takoj sem tri tujce, ki prebivajo v šotorih pred mestnimi vrati. Pa naredi to tajno! Naj nihče ne izve! Pelji jih po skrivnih potih in v palačo jih pripelji skozi vrata zadaj za palačo". Služabnik se je poklonil in odšel. Ni bilo dobro uro potem, ko so že trije tujci stali pred kraljem in se mu globoko poklonili, začudeni, kaj bi jim hotel v tej pozni uri. Sprejel jih je jako prijazno. Dal jih je pogostiti. Med večerjo jih je pa natančno izpraševal o vsem, kar se je tikalo njih potovanja in tega "novorojenega kralja". Kakor bi bila božja milost hotela še enkrat vse poskusiti, da bi nagnila to trdo nečisto srce, da bi spoznalo svojo zmoto, da bi je pridobilo, da bi začelo drugo življenje, tako se je zdel ves ta dogodek. Kako navdušeno so mu ti trije tujci pripovedovali o tem novorojenem kralju, kako so mu s živimi barvami slikali bedo človeške zmote in reve, v kateri tiči človeški rod, kako je lahk o Herod videl tukaj plemenitost človeškega srca, koprnenje po .višjem, po višjih idealih. Kako bi morda koga drugega navdušilo to pripovedovanje o tolikih žrtvah dolgega potovanja, kako. bi morda koga drugega prepričalo, da tukaj mora biti nekaj nadnaravnega, da tukaj deluje božja moč. Vsakega drugega bi nagnilo, da bi bil spoznal, kako slaboten je tudi najkrvoločnejši naklep človeški, kjer delujejo toli- ke nadnaravne moči. Da, vsakega drugega bi, samo javnega prešestm-ka in nečistnika niso. Samo napolnile fo ga še bolj s strahom in iz tega strahu za svojo čast se je pa rodil še bolj krvav naklep. Taka je pač nečistost, da človeka spremeni v zver in da mu zamori vsak nežnejši čut in vsako plemenitost in ga naredi nezmožnega storiti kaj drugega, kakor greh in prelivati kri ah preganjati nedolžne žrtve, ki so nit' napoti. Ko je vse tako izvedel od njih, kako in kaj so videli zvezdo, šli za njo in prišli v Jeruzalem, povedal jim je, kaj in kako so mu cluhovn'-ki povedali. • Odp ustil jih je slednjič z naročilom: "Sveti možje! Pojdite v Bet-lehem in tam skrbno povprašujte p° detetu in ga iščite in ko ga najdete, pridite mi nazaj povedat ali mi pa po kom sporočite, da bom tudi jaz prišel in ga bom molil". Trije modri so* se vrnili od kralj11 I leroda v svoj šotor. Toda glej čudo : Komaj so prišli v šatorišče, ko se nekaj zasveti na nebu. "Zvezda! Zvezda!" so naenkrat vsi veseli vskliknili. Zvezda, katera jih je pripeljala sem do Jeruzalema, ki je pa tukaj naenkrat izg1-nila, je zopet tukaj. Zopet ji"1 i1* sijala tako milo in tako vabljivo, 'l11 niso našli več pokoja. Sredi noči so zapovedali karavani in dvignili so se na pot in odš» izpred mesta Jeruzalema. In, o, koliko veselje! Zvezda je šla pred nji mi zopet kakor preje.' In šla je prednjimi zopet dalje in jih peljala pr°* ti Betlehemu. , Z MOJIH POTOV V AMERIKO. Drugo jutro sem jo seveda takoj zopet mahnil na agenturo. Agen-turni šef g. Davidowwatz mi je prijazno obljubil, da mi bo na vsak način dobil en prostor na La France, naj le mirno potrpim do druzega dne, da potnike primerno razdeli po kabinah. Ko pridem drugi dan k njemu je res že imel prostor v kabini treh drugih tovarišev, ki vam J'h bom pozneje na ladji predstavi- Takoj mi je napisal karto, ki Je stala iz Pariza do New Yorka '920 frankov. Tako sem po mnogih težavah vendar enkrat dobil pravico, da smem čez lužo*. Le škoda, da Za torkom ni prišla precej sobota, ko je imela La France odpluti iz Ha-Vra- Vsak dan je bil en teden dolg kakor vsaka ura en dan, če človek vlaka čaka. Pa kaj sem hotel, saj Sern moral še hvaležen biti, da sem ,*xiel zasigurano mesto! V Havru &a niti to pot ne bil dobil, ker so b'la že tudi na tej ladji vsa oddana. 7e Prijaznosti in res veliki postrež-Ijivosti g. Davidowatza se imam zavaliti zanj. razume, da ko sem bil že en-r:it tu in imel časa na starokrajske cente, nisem zamudil prilike si ogle-n par vrstic pa odločno premalo I z«am m za površno ocenitev njegovih enitosti. Tu ve, kakor v Ri-niu' Benetkah, Florenci, bi dejal Vs-il- 1 I Kamen kaj povedati, kaj vese-Ka. sr Se ne bo°ihamedanov v Mcko- k:iki kroji nj u to pomlad ali to jesen moder-si'. tu ie '>il tudi takozvani coper-otel, v katerem so se skuhale Sa, šc več pa morda žalostnega. Jiiso bile le vsako leto obrnje-°C1 evropskega ženstva, kakor vse prevratne ideje, ki so potem pretresale celo Evropo. Kar je bil in je papežki Rim v dobrem, to je bil Pariz v slabem, zdaj bolj, zdaj manj. Zgodovina Pariza in po njem Francije, saj Pariz je Francija, kakor pravijo, je podobna zgodovini lah-koživeia deljleta, ki je nikoli za stalno pamet ne streča, dokler je svetovno morje izmozgane ne vrže iz sebe. Komaj jo je usmiljena roba potegnila iz umazanih valov, in jo zopet dvignila do človeka, vrednega življenja, že zopet pozabi na svoje ponižanje in sramoto in se znova požene v vrtinec življenja. Tako je delala prvorojenka sv. cerkve, kakor se imenuje. Ponovno je že zapustila dom svoje matere cerkve, se udala lahkomišljenemu življenju in s svojim slabim zgledom potegnila še drug mlajše sestre za seboj. Toda ponižana, zdelana, krvava, raztrgana, je vedno zopet zahrepenela po materinem domu in vsaj do zdaj še vedno imela toliko moralne moči, da se je vzdignila in šla nazaj k njej. Povojni Pariz in z njim Francija sta nastopila pot k materi Cerkvi nazaj in ji nedavno podala roko v spravo. To je pravzaprav veliko, da se je kot zmagovita za to odločila in izvedla. Se ve, da bo še precej časa treba, predno bo srce Francije, Pariz, tako močno, da bo pognalo oživljajočo, zdravo kri po celem državnem organizmu. Brez in proti verski duh se je pregloboko za-jedel v francoski narod tudi med selško ljudstvo, da bi se mogel preobrat na boljše tako hitro izvršiti. Priprosto ljudstvo je konservativno v dobrem in v slabem. Se ne da zvesti ne k enemu ne k drugemu, a kadar se da in h kateremu se da, Rev. Hugo Bren. (Dalje.) tistega se drži kot klop. Ko je francosko izobraženstvo in vladajoča javnost že zdavnaj obrnila hrbet veri in Cerkvi in se vrgla popolnoma svobodomiselstvu v naročje, je priprosto ljudstvo še vedno z mirnim srcem vstrajalo pri svoji materi Cerkvi. Toda polagoma je, kakor vse drugo, tudi versko brezbrižje in svo-bodomiselstvo prodrlo med ljudske plasti in jih okužilo. Tako se nam danes v Franciji nudi pojav posebne vrste. Že od 1. 1880 sem se opažalo med francoskim izobraženstvom neko novo krščansko gibanje. Brezbožni materijalizem, v katerem so mislili najti nebesa, jih ni zadovoljil, našli so v njem le pekel. Zato so se začeli vračati na lepša in jasnejša pota vere. A mej tem ko so se oni razočarani vračali, so srečavali preprosto ljudstvo, ki je hitelo za njimi po poti brezbožnega materijaliz-ma. Ko je zadnje čase pred vojsko brezbrižna gospoda ob nedeljah in praznikih zopet začela zahajati v cerkev, si videl kmete 11a polju pri delu kakor ob delavnikih. Zato bo imel Pariz kot srce in kulturno središče države težko misijonsko nalogo, predno pri narodu popravi kar je zagrešil. Da bi le sam prej zopet ne ponorel! Trije činitelji so Francijo pripravili da obrata v katoliško cerkvenem smislu. Razočaranje, ki so ga doživeli za zmago brezboštva, od katere so si toliko olfetali, želja živeti s papežkim Rimom, ki je pokazal med vojno silno moralno moč, v prijateljstvu, ter takozvani čudež ob Marni, ko so po splošnem prepričanju na čudežen način Nemce, ko so se bližali Parizu, uničevalno porazili in rešili državno glavo, s katere padcem bi bili brez dvoma klo- nili svoje in se morali znova udati Nemcem, ki jih bolj sovražijo in zaničujejo, kot samega vraga. Na poetično sprebrnejnje, kakor zgodovina priča, ni veliko dati, se ni nikoli kaj prida obneslo. Mnogo več jam. štva za njegovo odkritosrčnost in trajnost nudi verski pokret, započet po prevarah, ki so jih doživeli z materialističnim brezboštvom, pokret, ki ga je tudi med priprostim ljudstvom znatno pospešil čudež ob Mami, kar je ustvarilo tako splošno razpoloženje, da je bila vlada, ko bi tudi sama ne hotela, prisiljena podati papežu zopet prijateljsko roko. Da vlada po vojni pariški in sploh francoski javnosti drug veri in Cerkvi prijaznejši duh, se vidi iz tega, ker je videti po ulicah vse polno različnih redovnic v njih slikovitih redovnih oblekah. Pred vojno se ni smela nobena prikazati. So sicer živele v deželi, tudi skupno, dasi je bilo to prepovedano, a zunaj so hodile civilno napravljene. Frama-sonska vlada ni marala, da bi ji kake redovne uniforme budil« ubito katoliško vest. Kot katoličane je smatrala redovništvo za brezdomo-vinsko, kakor je to že splošno svo-bodomiselsko prepričanje. Ko je pa videla, s kako plamenečo ljubeznijo hite iz tujine, kamor jih je izgnala, ogroženi domovini na pomoč, je spo-znala, da jim je delala krivico ter jo hotela s tem popraviti. Domovinska ljubezen Francoza je res nekaj posebno izrazitega, neglede na to, kako mu domovina oziroma njeni sočasni voditelji plačujejo njegovo ljubezen. Ko sem za časa svojega študiranja v Friburgu v Švici stanoval pri tamkajšnjih iz Francije izgnanih sobratih in bil priča, kako so mlade klerike pošiljali na francosko mejo k vojaškim naborom, sem se nekoč izrazil, kako nespametni so, da domovini, ki jih je pognala čez mejo, še tlako delajo. Ni jim bilo prav, Pošteno so mi dali nazaj. Ne domovina, ampak njena vlada nas je pognala po svetu, zato ne vemo, za-koj bi se radi krivične vlade nad domovino maščevali! To je resnica, ki bi jo morali tudi mi Jugoslovani bolj pred očmi imeti. Naša nova domovina nam je mati, ker smo vsa tri plemena kri od njene krvi, sinovi slave, ampak točasna vlada je nam zlasti kot katoličanom slabša kot najslabša mačeha. vZato ne: proč s tako domovi n o, ampak proč z mačeho vlado, živela domovina mati! Vsaka pametna vlada bi morala sama za to skrbeti, da bi ljudstvo ne istovetilo vlade z domovino, ker drugače o kakem ukoreninjen ju domovinske ljubezni ni sploh in ne bo mogoče govoriti. Zato je naša sedanja jugoslovanska vlada storila usodno napako, da je s takozvano obznano ljudstvu dala klučavnico na usta, da ne sme proti vladi govoriti in pisati. Ako se jugoslovanski državniki, dasi še tako neokretni in neiskušeni novinci, istovetijo z domovino, naj se nikar ne čudijo, če potem ljudstvo isto dela in oboje skupaj meče v isti gnojni koš;; to se pravi pod kraljevo začito ubijati patri jotizem. S tem pa, če hvalim Francoze, ker pametno in previdno ločijo vlado in domovino, to stalno in vroče ljubijo, vlado pa le če jo smatrajo vredno, nikakor nečem francoskega patrijo-tizma kot najlepši vzor te vrste priporočati. Francozi so narodni šovinisti, nrenapetiži, kakor naši Srbi in Cehi. Radi tega se tujerodec med njimi nič d< mačega ne čuti. Dru-zega jezika večina ne zna, nemščine bi pa Francoz menda ne hotel govoriti, tudi če bi jo znal. Ce se Francozu hočeš že v naprej zameriti, ga nemško nagovori. Naju z e-nim nemškim lazaristom ki me je prijazno okrog vodil ie marsikateri po strani pogledal, kakor bi hotel reči: kako si drzneta tu nemški govoriti? To sovraštvo Nemcev je že staro, minulo vojska ga je le še bolj razvnela, kar ni čuda, če se pomisli kako ogromno škodo so jim prizadeli. Morda še huje kot gmotno, občutijo moralno škodo. Res so končno izšli zmagoviti iz vojske, ter dobili svoje zaklete sovražnike pod noge, ki si jih tudi pošteno privoščijo, vendar njih zmagoslavno veselje ni čisto. Kali ga zavet, da so morali takorekcč cel svet na noge spraviti, da so se jih lahko rečemo pred pariškimi vratmi otreseli. Po domače bi rekli, da se jim v njih narodnem ponosu "feržmaga", ker je obstojala nevarnost, da jim bodo Nemci zopet v njih lastni prestolici diktirali mir, ker so jim že streljali v glavo mesto. Videl sem cerkev, ki jo je zadela granata iz nemškega dalekostrelnega topa. Z užaljenim narodnim ponosom in gnevom v srcu so hodili Parižani mimo in gledali njeno zakrpano rano. Vend ar če jih opazuješ na dvorišču doma za invalide, kjer je razstavljen vojni plen: nemški topovi raznih kalibrov, 'zrakoplovi, tanki, lahko bereš na njih obrazih neko za-dovoljnost, češ, samo da smo ji'1 spravili pod noge, naj že tako ali tako. Pogled na ko morilno orodje, ki ga dan za dnem tisoči ogledujejo, je za njihove rane "flajšter" četudi morda krvav od njih lastne krvi, ker jih tolaži, da ogromne žrtve, vendarle niso bile zastonj. I ko j zraven' počiva v krasnem mavzoleju sredi svojih junakoš, raznih generalov, veliki Napoleon. Samozavestno hodijo sinovi "velikega naroda" okrog smrtnih ostankov nesmrtnega moža, ki počivajo v veh* ki marmornati rakvi, kakor da bi m1' * hoteli reči, le mirno spavaj, ker tvoj junaški duh še živi v sinovih Francije. Tudi jaz sem zamišljen nekaj časa strmel v sarkofag nekdanjega kralja Ilirije, o katerem je naš pc5' nik, oče Vodnik, pel: Napoleon reče, "Ilirija vstan'!" Vstaja, izdiha: "Kdo kliče na dan ?" OČE. H. B. kokrat se sliši: "Njegov oče je bil ravno tak!" "Saj njene matere tudi ni bil nič prida!" Žalosten in sramoten spomin za onega očeta ali mater. Da tudi ti, oče, ne zapustiš tacega v svojih o-trocih, cepi dokler je čas, cepi z besedo in zgledom. Ako se pa ne bo prijelo, pa še z brezovim oljem namazi. Cepi dokler je čas! Kakor veš, ima cepljenje svoj čas. Ne mislim samo, da svoj letni čas, to je pomlad, ampak tudi starostni čas. Pojdi cepit staro hruško, ki se ji že rebra sušijo. Ce si še tako spreten v svoji stroki, da se vse prime, na stari hruški se gotovo ne bo! Nima več potrebne življenske moči v sebi. Nekaj podobnega je pri človeku. Je gotov čas, ne rečem letni, ker tega pri duhovnem cepljenju seveda ni in ne sme biti, ko so človekove naravne sile, nagoni, takore-koč na razpotju. Če se jih takrat žlahtno cepi, zrastejo polagoma v plemenita drevesa čednosti, ako ne, se zazrastejo v lesnike.grešnih strasti, ki rode le malopriden sad. Ta čas je doba vrenja in kipenja, prehodni čas med deško — dekliško in mladeniško — dekletsko dobo. V tej prehodni dobi se začne oglašati v človeku druga postava, o kateri toži sveti Pavel, postava greha. Če Oče, ali se še spominjaš nekda-11J'h dni, ko si še tam kje v naših lel»ih starokrajskih hribih živino ali °Vce pasel? Vroče je bilo in ti si bil lačen in žejen, kakor mladina ved-n°- Pa si naletel na kako črešnjo, hruško in si si jih — dasi so bile pobile in divje — pošteno privoščil. e 11 i bilo druzega, so bile še lesni-e dobre, čeravno so skoro do ušes Usta raztegovale. Ali ti ni ob ta-klh prilikah prišlo na miselj: Škoda, da ta-le črešnja, hruška, lesnika 111 cepljena, koliko prej in z večjim ^zitkom bi se jih najedel. Res, ško-1» zakaj se več takih divjakov ne Počepi, dokler je čas, ko se to ven- ostali so le otožno ki sP°mini- Sel si posvetu, >s al mož, ustanovil si svoj lastni «om v 1 • ., r , ' v KroRu svoje deloma ze od- obiv e .n:iJ(,eS med sedanjimi in te-^^""'."ckaj podobnosti? Če gle-sv°je odraščajoče sinove in hče- re, ki niso taki, kakor bi si jih želel, ali ti ne prihajajo necepljeni divjaki iz tvojega pastirskega življenja v spomin. Samo pogled na te necepljene črešnje, hruške in lesnike ne vzbuja nikakih sladkih ampak le grenke spomine, tem grenkejše, čim bolj ti očita vest, da po tvoji lastni krivdi niso bili cepljeni, ampak so rastli in odrastli kot divjaki, ki se jih več ne da cepiti? li si ne želiš, da bi bil tudi ti, ko je bil še čas, tisti župnik, ki je tako pridno cepil divjake, da še zdaj živi v hvaležnem spominu svojega ljudstva, ki uživa žlahtne sadove njegovih cep-ljencev ? Oče, morebiti imaš pa ti še kaj tacih, ki še niso prestari za cepljenje, so morda vsi še bolj za jelo kot za delo? Pri tem potem pa le glej, da jih boš pravočasno žlahtno cepil njim samim, sebi in človeški družbi v prid. Tudi Tvoj spomin bo v dobrih otrocih in v vseli, ki jih bodo poznali, živel dalje. Saj svet dobro ve, "tla vzor ljudje ne rastejo na "gmajni". Za vsakem vzor-sinom in hčerjo išče vzor-očeta in mater, in jima je hvaležen za 11 ju. Seveda tudi temna senca zašlega sina in hčere velikokrat na očeta in mater pade, česar svet tudi ne pozabi. Kadar vrže kamen na sina ali hčer, ga vrže tudi 11a očeta ali mater. Koli- tu vzgoja z močno roko, in to ima oče, ne zagrabi, se ta postava greha ne samo oglasi, ampak ima kmalu tudi prvo besedo. Kakor hitro se pa to zgodi, je znamenje, da je tod že hudič cepil — seveda za se. Takega divjaka potem precepiti se navadno tudi železni očetovi roki ne posreči. Zato pazi, skrbno pazi, da pripravnega časa ne zamudiš! Cepi z besedo! Kako potreben je mlad človek dobre besede, ko sveža moč vre v njem in išče izhoda in ji postava greha tako zapeljivo šepeče izhod, ki vodi v pogubo. Živo, kakor moreš, veš in znaš mu predstavi vzor človeka kristjana, katoličana, za katerim ima stremeti, ne mene se za vsa nasprotna mamila. Povej mu, da se človekova vrednost in' moč ne meri po konjskih silah. Usodno napako zakrivijo tisti očetje, ki svojim odraščajočim sinovom pripovedujejo "štikelce" svoje mladostne razposajenosti kakor kake junaške čine, dasi jih zdaj v svoji moški resnosti in umirjenosti ne o-dobravajo in gotovo nočejo, da bi jih sinovi posnemali. Nekoč je nam mladim dijakom gospodar, pri kateremu smo stanovali, vpričo očeta enega teh dijakov pripovedoval, kako so se, ko je bil on še gorenjski fant, tepli. "Na stopnicah, ki peljejo na kor", je z nekim ponosom dejal, "sem ga kresnil, da se mu je kar kri pocedila". Mi mladi, ki smo takrat razne strašne indijanske in druge take navidezno junaške zgodbe kar požirali, smo občudovali njegovo korajžo. Na to menda še mislili nismo, da se v cerkvi le kake barabe pretepajo. Oče onega dijaka, pameten mož, je pa svojega fanta kmalu na drugo stanovanje odpeljal. Danes spoznavam, kako prav je imel. S takim pripovedovanjem takih zgodb se kaže mladini jivaljsko udejstvovanje moči, ki gotovo ne vpliva dobro. — Med vojsko smo v starem kraju brali in od raznih "urlavbarjev" slišali take razne strašne čine vojne grozote, ki so sicer deloma umljivi, nikakor pa ne vredni človeka. Kako kvarno je vse to vplivalo na mladi- no v zaledju, kako je postajala tudi ona surova. Neka mati, begunka z Goriškega, mi je pripovedovala, kaj so šolski otroci naredili z njenim stričkom. Že to je bilo žalostno, da ga kot tujca begunca niso mogli pri miru pustiti. Nekega dne so ga pa na potu iz šole na tla pobili. Ko je omamljen od udarcev in suvanja ležal na tleh, je še slišal, ko je eden teh "junakov" predlagal: "Zakopljimo ga!" Potem je padel v nezavest. Prihitela mati ga je rešila. Na podobni surov način je mladina med vojno dajala duška "svojemu junaštvu", katerega je bilo vse ozračje polno, kakor bacilov. Da je danes toliko mladinskih samomorov, umorov in drugih grdobij, ki bi jih njej ne pripisovali, so vzrok poročila o posameznih takih žalostnih slučajih, o katerih poroča časopisje in gredo potem od ust do ust, tudi otroških. Dolžnost vzgojiteljev, med katerimi si ti oče eden prvih, je, da se s takim branjem ali pripovedovanjem mladine ne zavaja k napačnemu pojmovanju in nečloveškemu uveljavljanju "koražje". Oni morajo mladini pokazati, v čem obstoji človeška moč, na katero je lahko ponosen, ker se ne more noben lev z njim kosati, v čem pa živaljska, v kateri ga prekaša, bi dejal, vsako tele. Prava človeška moč, je njegova moralna moč, ki obstoji v tem, da ima človek zver, ki se po grehu y vsakem skriva, trdo na verigi, da ni ta zver v njem gospodar ampak njegova pamet in po pameti Bogu uda-na in pokorna volja. V tem obstoji človekova prava možatost in pravo junaštvo. To je treba mladini zopet in zopet pred oči staviti in jo k temu navduševati. Krasnih zgledov za to zlasti nam katoličanom ne manjka. Saj ga skoraj ni svetnika, katerega življenja bi nam ne nudilo zgledov takega krščanskega junaštva. Strašno so nekatere mučili, njih maščevanje je pa bilo velikodušno odpuščanje, še čudeže so delali v prid svojim trinogom. Pa če se ti zde taki svetniški uzo- ri previsoki za navadnega Zemljana, stavi mladini pred oči take, ki so vzeti iz življenja njenih navadnih sovrstnikov. Tudi na takih je življenje mladine bogato. Nam ze znani Dr. Foerster pripoveduje o nekem neizkušenem dekletu, ki je nasedlo zlatim obljubam tujca — za-peljivca — ki jo je zvabil s seboj po svetu in jo. potem, ko jo je prl' pravil ob poštenje, pustil na blatu' cesti. Osramočena se ie vrnila domov. Toda doma jo je vse, še otroci, zaničevalo, kar jo je tako bolelo in grizlo, da je dobila jetiko. Ple' menita duša, videč, kako revico zaničujejo, jih je vzela v roke in takole poučila: "Glejte, ta dekle rcS ni prav storila, da je bolj poslušala tujca, ki ga ni poznala, kot svoje stariše, o katerih je vedela, da ji 'e dobro hočejo. A to je storila v svoji mladostni lahkomišljenosti, za katero se je že zadosti britko spokorila-Zato ni lepo, da ji vi njeno že itak veliko nesrečo, še povečujete s svojim norčevanjem. To ni lepo! (Za' ničevanje zasluži tisti brezvestnem ki je pohodil to lilijo. Ona je usmiljenja vredna". Od tistega časa se nihče več ni norčeval iz ubogega dekleta, nasprotno z obiski in mali«11 darovi so ji skušali osladiti štete dneve. Tako je dotična plemenita duša na dvojen način blagodejno vplivala na mlade razposajence. P0' kazala jim je vso odbijajočo podl°s zapeljivca, ki je brezbrižno potepta žensko čast in šel svojo pot. Obenem pa tudi plemenito sočutje 1 njegovo žrtvijo, ki je tako drago plačala svojo lahkomišljenost. Na drugem mestu pripoveduje i*" o nekem fantu, ki je prišel s svoj1"1 tovarišem navskriž. Nekaj časa i11" je v svojem srcu prisegal mašcev nje in stiskal pesti, kako mu bo p'® čal. Polagoma so ga pa prevlada * plemenitejša čustva. Nazadnje r sklenil, da hoče iti na njegov ''o'1 in mu, kakor bi se ničesar ne z£ dilo, podati prijateljsko roko. ko je storil. Ko je prišel pred st°P njice njegovega stanovanja, sc njegova prejšna maščevalnost la nekaj temu upirati. Toda i"0 jo je pohodil s tem, da je kar stekel po stopnicah v stanovanje prijatelja in bil še prijaznejši z njim, kakor prej. Oba sta bila gin j ena in Poslej še boljša prijatelja. Glej, oče, taki zgledi žlahtno cepijo mlade divjake, nato . glej, da boš imel ti vedno nekaj takih cepi-čev pripravljenih, potem boš iz svojih sinov vzgojil ne kake "staro- kranjske surovine", o katerih zdaj toliko žalostnega slišimo, ampak viteške ameriške gentlemane, da, še več! krščanske kavalirje. M. Elizabeta: Zlate niti. (Zlate niti predem vedno, dan za dnem, sprezam jih v daljavo dasi v svet ne smem. Lahno jih razprezam preko polj, gora, pod blesteče solnce, pod sijaj zvezda. V majevo zelenje v junijski škrlat in v jesensko listje vpletam motvoz zlat. Moje zlate niti pred oltarje spo, kjer v ciborij tihi skriva se nebo. Do vseh svetih hostij vodi zlata vez, srečata se v vsaki stvar in Kralj nebes. Krizostrom Sekovanič, O. F. M- PRVOOBHAJANKIV SPOMINSKO KNJIGO. Kot lilija srebrna vsa bela, čista si. Z bolestjo nepojmljivo v kraljestvo gledam tiho nedolžnih ti oči. Položil rad na kodre drhteč bi ti roko in molil iz globine: "Nedolžno vedno čisto ohrani te nebo!" TYOJ NEDELJSKI TOYARfi. Piše Rev. J. C. Smoley. ENAJSTA NEDELJA PO BIN-KOŠTIH. In mu je rekel: Efeta, to je, odpri se! Mark. 7, 35- Pred Kristusa Gospoda so pripeljali gluhonemega človeka. Brez dvoma je bil to velik revež. M i kol i ni slišal še kake besedice, ni-kdo ga ni mogel poučiti o koneč-nem namenu človeka, o konečnem namenu človeškega življenja, o Iz-veličarju, ki je po teh krajih učil in delal čudeže. Pripeljali so ga k Gospodu. In on ga je v svoji neskončni dobrotljivo-sti, usmiljenosti in vsemogočnosti o-zdravil. Rekel mu je: "Efeta, to je, odpri se! In kar so se mu odprla ušesa, in razvezala se je vez njegovega jezika, in je prav govoril". Dragi moji! Tudi jaz si želim danes, da bi mogel vsem ljudem po svetu zaklicati besedo Kristovo: — "Efeta!", da bi se jim odprle oči in ušesa glede Kristusa. Mnogo lju-dij Krista ne vidi, mnogo njih Kri-sta ne sliši, nočejo ga pripoznati. — Glede Krista imajo oči in ušesa zaprte. Tako pa kličem vsaj vam, ki me poslušate to Kristovo besedo kot važen' opomin. "Efeta!" — imejte odprte oči in glejte na svojega Izveli-čarja. " Efeta 1" odprta ušesa in poslušajte glas svojega Izveličarja. — " Efeta!", imejte pripravljen jezik in spoznavajte in častite svojega Izveličarja. Efeta, odpri se! Najprvo vam kličem: Imejte odprte oči, da bote videli svojega Izveličarja. Svet ga nam hoče zakriti, prikriti, da bi ga ne videli. Vzeti nam hoče vero v Njega, hoče, da bi mi v Njem ne videli Boga in Odre-šenika, ampak navadnega človeka, katerega so Judje križali. Efeta! Odprite oči in glejte Kristusa! Je to naš Bog in naš Odre-šenik. V današnjem listu govori a-postol Pavel: "Bratje! Opomnim vas evangelija, katerega sem vam oznanjeval, katerega ste tudi prejeli, v katerem ste tudi stanovitni . . da je Kristus za naše grelie umrl, kakor je pisano, in da je bil pokopan in da je tretji dan vstal, kakor je pisano, in da se je prikazal". To je resnica o Kristusu! Umrl je za nas, kakor je pisano! "Mora biti povišan Sin človekov, da kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, temveč ima večno življenje". (Jan. 3. M — I5-) Pokopan je bil in vstal od mrtvih tretji dan, kakor je pisano! In prikazal se je po svojem vstajenju! Komu? Sv. Pavel pravi v listu: "In se je prikazal Kefu in potem enaj-sterim; potem se je prikazal več kot petsto bratom naenkrat, izmed katerih je še zdaj mnogo živili, nekateri so pa umrli. Potem se je prikazal Jakobu, potem vsem apostolom. Poslednjič za vsemi pa se je prikazal kakor negodtiiku tudi meni". Je li treba še več dokazov, da je Kristus Sin Božji, da je naš Od-rešenik, da ni bil samo navaden človek? Zato vam kličem: Efeta, imejte oči odprte! Ne dajte si jili zatisnitj z bogokletnimi spisi in govori brezvercev ! Efeta, pravim nadalje: Imejte odprta ušesa in poslušajte svojega Izveličarja ! O11 nam je pokazal pot, ki pelje v nebesa. "Jaz sem pot, resnica in življenje", pravi sam. A bilo jih je mnogo, ki se za ta nauk Gospodov niso brigali, da bi ga slišali, in jih je bilo mnogo, ki so ga slišali, pa se nočejo po njem rav- nati. Takih ljudij imamo še dandanes dovolj. Nekateri za nauk Gospodov sploh ne marajo; drugi ga sicer sli' šijo, pa nočejo po nauku živeti; komaj so odrasli, vrgli so od vse proč vse, česar jih je učila skrbna mati. Daj Bog, da bi nikdo te vrste ne bil med vami! Efeta! Poslušajte svojega Izveličarja! "Bllaženi tisti, ki božjo besedo poslušajo jn jo ohranijo !" (Luk. 11, 28). "Mnogo pro-rokov in kraljev je hotelo slišati, kar vi slišite, pa niso slišali". (Luk-10, 24.) Koliko je duš, ki bi rade slišale oh nedeljah božjo besedo, pa nimajo priložnosti, nimajo duhovna! Dragi moji; večina vas sliši božjo besedo vsako nedeljo; poslušajte jo radi! Naj ne pada na skalo med trnje, ampak v dobro zemljo in naJ prinaša stoteren sad! Efeta!, pravim v tretje:: Spoznavajte, častite svojega Izveličarja! lz" veličar, Sin Božji, vzel je iz ljubezni do nas človeško naravo na se, 1111 smo njegovi bratje, njegove sestre-Odkupil nas je s svojo krvjo. Se bote li sramovali, ga spoznavati s svojimi ustmi? Kaka grda "e' hvaležnost bi bila to! iZnane s° vam njegove besede: "Kdor bo |t,e ne zatajil pred ljudmi, zatajil S bom tudi jaz pred svojim očetom-ki je v nebesih". Posebno v sedanjih časih je tie ba Krista spoznavati v javnosti "Kdor ni z menoj, je proti meni, kdor ne zbira z menoj, raztresa • Svetniki, spoznovalci in mUČeflrj naj vam bodo v zgled! Nič jib moglo odvrniti od Kristusa, naj h11' še muke prenašali so radi Njega- ^ bom navajal zgledov, ker so va"1 itak znani. Srčno in pogumno na plan! J in Horda kedo med vami, ki je bil do-sedaj v tem oziru slaboten, boječ, njemu kličem še enkrat: "Efeta!" Maj se razveže vez tvojega jezika, naj se odpro tvoja usta* da boš neustrašeno in povsod branil Kristusa in njegove svete nauke! Zapomnite si dobro besedo Gospodovo iz današnjega evangelija! Odpro naj se vaše oči, da bote videli svojega Gospoda; ;odpro naj se vaša ušesa, da bote slišali svojega Gospoda; naj vaš jezik povsod oznanja in priča o svojem Gospodu! Na tak način bote vršili vaše dolžnosti napram Kristusu, ki bo vašo zvestobo obilno poplačal v večnosti. — Amen. DVANAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Učenik, kaj na jstorim, «» potem lahko norčeval iz nje-di naukov. Gospod pa je videl y njegovo srce. Na važno vprašanje je hotel dati odgovor, to pa na način, da je pismouka nekoliko ponižal. Kristus ga je začel skušati sam in ga vprašal: — "Kaj je pisano v postavi? Kako be-reš?" Kakor bi hotel reči: Vsaj si vendar dobro poučen v sv. pismu, in tam ie povedano, kaj ti je storiti. Kni toni i bereš tam? I11 pismouk je hitro odgovoril, da bi pokazal, da zna sv. pismo: "Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, iz vse svoje duše in iz vseli svojih močij in iz vseh svojih mislij; in svojega bližnjega kakor samega sebe". Dobro je odgovoril. Kristus sam ga je pohvalil in rekel: "Prav si odgovoril. Stori to in boš živel". Slišite, prijatelji, Kristusov odgovor na to tako važno vprašanje, kaj nam je storiti, da dosežemo večne življenje? Ljubi Boga, ljubi svojega bližnjega! To je pot v nebesa, kdor po njej ne gre, ne bo prišel v nebeško kraljestvo. Če ljubiš Boga in imaš nesrečo, da padeš v greh, ljubezen do Boga te bo pripeljala k Bogu nazaj; obžaloval boš, da si razžalil Boga, da si grešil, pokoril se boš za greh iz ljubezni do Boga. Če imaš ljubezen do bližnjega, skazoval mu boš dobra dela krščanskega usmiljenja, kadar bo priložnost in kadar ti bo mogoče. Ljubezen do -bližnjega potegovala se bo na sodnji dan za tebe: "Lačen sem bil, pa ste me nasitili . . ." Ljubezen do Boga in do bližnjega, pravim še enkrat, je jedina pot v večno življenje. Brez ljubezni ni izveličanja! "In če imam vso vero, tako da bi gore prestavljal, ljubezni pa nimam, nič nisem. In če raz-dam ubogim v živež vse svoje imetje, in če dam svoje telo, tako da bi gorel, ljubezni pa nimam, nič mi ne koristi". (1. Kor. 13, 3.) Brez ljubezni so vsa naša dobra dela brez vrednosti za večnost. Farizej je molil v templju, sicer bi ne bil imel vere; delal je dobra dela: "Postim se dvakrat na teden, dajem desetino od vsega, kar imam"; dajali so miloščino farizeji — a za večnost ■ vse to ni imelo nikake vrednosti, ni bilo zraven ljubezni do Boga! 2. Vrnimo se zopet k evangelj-skemu dogodku. Pismouku s: njegov namen ni posrečil ; osramočen je stal pred Gospodom in množico. Vedel je, kaj jc pisano, vedel je, kaj 11111 je storiti, vendar ie vprašal. Pomagati si jc lic-tel iz zadrege z novim vprašanjem. Sv. evangelij pravi: "Hotel pa je opravičiti samega sebe in ie rekel Jezusu: "In kdo pa je moj bližnji?" Kakor da bi od tega vprašanje bilo vse odvisno! Med pismouki ie bilo sicer glede tega vprašv n;a mnogo različnih mnenj; mnogo jih je mislilo, da je bližnji, ki ga moremo ljubiti, edino le sorodnik in rojak. Kristus jc dal odgovor tudi na to vprašanje v krasni priliki o usmiljenem Samarijanu. Pismouk naj bi si dal pravi odgovor na svoje vprašanje sam iz te prilike. Vam je znana ta prilika še iz vaših otroških let. Znana vam je gotovo tudi še podoba usmiljenega Sa marija, kako je sklonjen nad ranjen cem, kako obvezuje njegove rane. Poglejmo danes še enkrat na to podobo ! "Neki človek je šel od Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike, ki so ga tudi oplenili in mu zadrli ran, ter odšli zapustivši ga na pol mrtvega". Tako pričenja Gospod. Vzel je priliko iz dogodkov, ki so se često dogajali. Oddaljenost Jeruzalema od Jerihe je kakih 6 ur hoda, pot pelje pričetkom po jako rodovitnih krajih, kmalu pa se prične skalnato pogorje; po raznih votlinah so se skrivali razbojniki in napadali samotne romarje. Tako se je prigodilo tudi človeku, o katerem nam pripoveduje evangelij. Na pol živ je tu ležal, vsega oropan. "Primerilo pa se je", pravi Gospod na dalje, "da je šel nek duhovnik po ravno istem potu; in ga je videl in šel mimo". Ta duhoven se je bržkone vračal iz Jeruzalema od službe v templju, bržkone je bilo konec njegovega tedna. Duhovni na- mreč niso bivali in živeli vsi v Jeruzalemu; raztreseni so bili po ce-lej pokrajini, precej jili je stanovalo v Jeriho, in v Jeruzalem so hodili samo takrat, kadar je prišla na nje vrsta za službo. Mislil bi človek, da se ga bo duhoven, ki se ravno vrača od tempeljske službe, gotovo usmilil. Ne! Videl ga je, a se ni brigal za njega; "in videl ga je in šel mimo". Malo potem je prišel drug potnik, levit, to je Jud iz rodu Levi, katerih opravilo je bilo streči duhovnom pri tempeljski službi. Se je morda 3°- i"niia i oz,I uredništvo ter se šel zdravit v Millard, Wis. b belimo, da bi si Rev. Dr. Bren doza" eP'' svoie rahlo zdravje, da bo ne 1vKCl nada'j(> razveseljevati cenjc-„,• ^1,atclje s svojimi tehtnimi in zani-iiaiT -Spisi' Marija, zdravje bolnikov, Povr •l11U urc<1,lik" Marijinega lista si /T nJe8T°v trud s tem, da mu izpro-,r<1»o zdravje! SLOVANSKE NOVICE. »e jcS,V' GorePr> Gorici. — Po več letih ja Gori minulo nedeljo 5. juni- re bož'- °«'1a'a' sPomin kronanja Mate-VeSeijpJP Svct°K"rske in to s posebnim Gor« D VV-S°b0t0 je Prcd9t°jnik Sv' brati, fr apis,ran Ferlinc svojemu so- stu, kjer • n0 tam v nr{1cljo vršilo sv. kopava k- r>'>rat priPrav'ja prostor, raz- ščo. -j. aniei>je, pa opazi obširno plo- Pove predstojniku in ta poln veselja skliče iz bližnje okolice osem mož-delavcev, ki so ves dan odkopavali in iskali — veliki oltar. In res ob 1. uri v nedeljo zjutraj je stal veliki oltar do inenze očiščen, očiščene stopnice in tlak naokoli. Torej veliki oltar, o katerem se jc mislilo, da je razdejan, je stal. Na praznik smo ga še primerno, okrasili in pripravili, da so se v nedeljo na njem vršila sv. opravila. Najprvo je ob 8. uri imel sv. opravilo preč. g. dekan iz Kanala, ki je po sedmih letih zopet priro-mal v obljubljeni procesiji s svojimi žup-ljani na Sv. Goro. Ob 10. uri je imel govor in slovesno sv. mašo z asistenco preč. p. frančiškanski provincial P. Avguštin Čampa, ki se je dan prej vrnil iz Asisa iz gen. kapitelja. Pri sv. maši so pole koral pevke iz Kanala izredno dobro. Po sv- maši jc p. provincial po naročilu sv. Očeta podelil vernikom papežev b.agoslov. Ljudstvo, katerega se je bilo nabralo na razvalinah do tri tisoč, je bilo opravičeno do solz ginjeno, ko so se po dolgih letih žalosti zopet zbrali okrog milostnega oltarja. Odkriti. le malo pokvarjeni oltar nas je vtr-dil v upanju, da pod grobljem počiva še marsikaj ohranjenega, oltarji, tlak, grobnica kardinala Misije itd. Kptoličan.ie na Švedskem so sicer po številu slabi, pa so si ustanovili svoj dnevnik i>od imenom "Credo" (Vcru-icnil, Prva številka rečenega lisla je izšla v mesecu aprilu t. 1. v Stockholmu. ZAHVALE. S tem spolnujem svojo obljubo in se Hvo zahvaljujem Mariji Pomočnici za »s';šano prošnjo. Mihael Kočevar, Bridgeport, Ohio. Prav prisrčno se zahvaljujem Mariji in sv. Jožefu za uslišano molitev in darujem v ta namen listu Ave Maria $1. F. Ponikvar, Chicago. 111. Moii otročiči in jaz smo bili zelo bol-Prosila sem Marijo Pomočnico, da "•>"1 naj vrne 1 .i ti bo zdravje. Uslišani '"'-i bila. Zato se zahvaljujem Mariji Pomočnici, ker nam ie vrnila zdnvje. Angela Salkovich, Reitz, Pa. S zaupanjem sem se bila obrnila k "-esv, Srcu Jezusovemu in Dev. Mariji. Moia prošnja ni bila zastonj. Javno se zahvalim in priporočam vsakemu, da naj ce s zaupanjem obrne za pomoč k Srcn lc7iravli<*n ie ti ki, tla s"^e in monštranca se izpostavlja 11a navadno desko. Zaradi tega se norčujejo nekateri domači brezverci, da v Novi Štifti "Bog pleše". — Tak tabernakelj gotovo ni dostojen in nikakor ne bo v kras nanovo poslikani cerkvi. Podpisani, ki je bil snm dalj časa nastavljen kot pater pri Novi Štifti, cenjene brayce prijazno prosi: Kdor želi v ta namen kaj darovati Mariji pri Novi Štifti, nai blagovoli natančno napisati, ali daruie za slikanje e~-kve ali -r\ novi tabernakelj H naj pošlje svoj dar na naslov: Rev. B?nvennt Winkl-r. O F M , 1819 West 2211 ri St-eet Chicago. 111. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme. Nabrana svota se bo vestno poslala v domovino na samostanskega predstojnika v Novi Štifti č. P. Ambroža Remec. Marija Vncbovzeta pa bodi darovalcem dobrotnica in plačnica! ALI STE ČITALI? Dečki, ali ste čita-li naš oglas v "Edinosti" tri številke nazaj? Tudi deklice sc lahko potegujejo za dar desst dolar-tjev. Seveda za počitnice morejo samo dečki delati. Deklice dobe v roke deset dolarjev, ako nabcco deset novih naročnikov na "Ave Maria" in "Edinost". Deset novih naročnikov na Edinost in Ave Maria, to bode lahko delo. Le poskusite! Burgettstown. Pa. — Dragi striček: Čital sem v Ave Maria veliko dopisov od drugih' otrok. To me je razveselilo S"hno m Vas Pubi striček in ostanem Vaš zvesti William Avs~c. Draei Willie: — Me jako veseli, da si se tudi ti oglasil in sporočil tako lepili n^vic iz Vašega kraja. To je iako lepo ^d tebe. — Posebno si me pa razvese-'1 s posebno leno novico, da boš šel ■ '>ki mesec za me k svetemu obhajilu, "■•'-•o sem ti hvaležen za ta veliki dar! '' " ti povrni! Dobro, Willie, ker ti ,r>':lv»land, O. — St. Lawrences School. M;«til ie krasni mesec majnik pri nas eno "t iako lepo obhajali, ker se ie ms šolarjev v mnogem številu zbiralo okoli mize Gospodove in po Mariji smo "-iš'i h Jezusu ker mesec iuni ie posveten oresvetemu srcu Jezusovemu. Kakor smo mesec majnik častili in krasili oltarček matere božje tako bodenio mesec juni posvetili Srcu Jezusovemu. Pre- jeli bomo vsaki dan tudi v tem mesecu sv. zakramente, da bi Bog uslišal mojo molitev- Prosim Vas, dragi striček, spomnite se mene v mo.itvi za kar se vam lepo zahvali 1 in obljubim da bom tudi jaz za vas daroval sv. obhajilo tako želim da bi se sdružili vsi katoliški otroci in tako vsi skupaj prišli po Mariji k Jezusu zdaj pa vas lepo pozdravim in vse čitatelje na cornerju in ostanem vas ne pozabili Joseph Mervar, Dragi Joseph: — Kako si 1"P° napisal to pismo. Kaj nc bovs n1 girls, da je lepo napisano. Glejte, otroci po drugih naselbinah, kako so otroci v Newburghu v Cleve-landu pridni, da gredo tudi meseca junija vsaki dan k svetem11 obhajilu. Kaj ne, Joseph, da želiš, da bi imel veliko posnemovalcev tudi drugod. Zlasti sedaj med počitnicami, ko imate več časa. Seveda se te bom rad spominjal pri sveti maši, da bode Bog uslišal tvojo prošnjo, za kar ga prosis-Tvoj striček Valley, Wash. — Dragi striček: —' Predno Vam kej več pišem vas lepo pozdravim in se Vam lepo zahvalim za vas lep present, ki ste »ga mi poslali in vam tudi povem de sem šel za majnik za vas k spovedi in k svetemu obhajilu in van1 tudi povem de smo imeli procesijo to .ie bilo 29 maja. Je bilo iako lepo 111 de imamo počitnice (Je bom pa zde.i doma ata in mami pomagal farmi jc '/mirai dosti dela. Pozdravim vas striček in sc kmalj spet oglasim. S Bogom, Vaš Frank Tomsha. Dragi Franki: — Tvojega pisma sem bil jako vesel iz daljne države Washington. Me veseli., da si dober boy. Posebno si me razveselil, ko mi obetaš, <'a mi boš kmalu zopet pisal in se ti lep0 zahvalim za tvoje sv. obhajilo. Tvoj striček. La Salle, 111. — Dragi striček: Pošiljam Vam te pesmi za list Ave Maria >"-e mi Bog da dovčakat boljših časov bom ta čas Vam poslala kakšen darček. Zdej nc morem. Z Bogom Mary Urbanija- Dragi Mary: — Jc jako lepo, da si K lepe pesmice prepisala. Tudi meni ^ zelo dopadejo. Toda kaj nc, da ne bos huda, ako iih 110 bodeš čitala v Ave rii. Vidiš, urednik Ave Maria so PrL cci strog gospod in pa natanjčni- ''ia v i j o. da sme v Ave Maria samo to, Jj® še nikjer drugje ni bilo tiskano. Vid's same nove stvari hočejo. Jaz ji"1 '' nikakor nimam pravicc ukazovati, k^ sem vesel, da mi puste še ta moj kof • narček pri miru. Včasih namreč se _ t:i kotiček mat ronlačijo. Le piši še vCL' pa sama kaj napiši in sporoči, kako imaš. Tvoj strič«*5. Tel, «Ohone: Canal rt>u VSTANOVLJENO x888. k. H. K A P S A Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino. Pošteno blago zmerne cene. '000-3004 Blue Island Ave., Cor. 20th St Chicago, 111 Pridite in prepričajte se! ZA NOTARSKA DELA kakor proinje za dobiti svoje sorodnike v Ameriko, razne kupne pogodbe, pooblastila, zaprisežene izjave in druge enake listine, sc obrnite vedno na svoja rojaka in boste NAJBOLJE postreženi. Tudi preiskujeva lastninsko pravico zemljišč ta in v domovini. Posredujeva tudi t tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini, izdelujeva prevode na angleiki jezik in obratno, tolmačiva na sodnijah in dajeva vsakovrstne navodila. Cene ca delo nizke, informacije zastonj! Pisma naslavljajte: J. JERIGH & U. ZELEZNIKAR (SLOVENSKA NOTARJA) v uradu "Edinost" 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. SEIZ BROTHERS Priporoča vnem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbir, ko nabožnih knjig ▼ )e- zikih, vseh cetkven»i potreb, ščin, kipov, podob, svetinjic Ltd. Priporoča oe tedi rsem slo-venskim druStvom pri nakup* zastav in društvenih anakor. ai Barkley Strast, Now York. Telefon: £$5 ****** Katoliški Slovenci zave-vedajte wm svoj« dolžnosti in podpirajte! "KATOL. ČASOPISJE." * * + + + + + + + + + + + ZA VSE LJUDI IN ZA VSE SLUČAJE. Gotovo je, da imam največje prodajalne in najbolj založene z različnim blagom aa slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči. PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI". — Trije am-bulančni in bolniški avtomobili 90 vedno na razpolago, za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen. Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v vso zadovoljnost naroda. Oba telefona noč in dan: Bell: Rosedale 1881. O. S. Princeton 1381. Anton Grdina, Trgovec in pogrebnik 1053 E. 62nd St., Cleveland, O. 1 1 * * * * * * * * * * ♦ * X? * 4» * 4» 4* * * 4» 4» ♦ ♦ 4» 4» * + 4» 4» 4» 4» * f $ 4» j* ^ ^b?!^14? Hb ^ ******** S slabim želodcem ni vspeha! Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec. In prav ima. 3Na tisoče ljudij je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj, vspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, n« more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je: Zlata kolajn« TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO Sm Francisco I9I5 Veliko darilo Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi b notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast, ojači živec in celo telo. Za zaprtje, slabo prebavo, glavobol, omotico, nervoz-nost, pomanjkanje energije, splošno otnemog-lost, i- t. d. Trineijeva Angelika Grenka Tonika f. Aje splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnega vstroja, Panama 1916 4» + 4» * 4» * * -1» 4» ♦ 4» 4» 4» 4* 4» TRINERJEV LINIMENT je *i«vrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imai bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali ivil, za otekline itd., ako si s njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se skopal, boš začuden čutil blagodejen vpljiv. TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo upo-vjrabo: Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odp ti? i. t. d. V vseh lekarnah. JOSEPH TRINER COMPANY 1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111