Poitnlna plačana v gotovini Stev. 188. V Ljubljani, sobota 19. avgusta 1939 Cona Wn Tv Leto VI Kdo bo posredoval med Nemčijo in Poljsko Ker je Anglija posredovanje odklonila, bi naj to vlogo prevzela Madžarska London, 19. avg. o. Tukajšnji krogi pripisujejo velik pomen obisku angleškega veleposlanika sira Nevila Hendersona zastopniku nemškega zunanjega ministra von Weiszakerju. Sir Neville Henderson je voditelja nemške diplomacije podrobno poučil o stališču angleške vlade, ga opozoril na to, da bo Anglija takoj na strani Poljske, če bo Poljska napadena. Prav tako pa je sir Neville Henderson sporočil von Weiszakerju, da angleška vlada ne more prevzeti vloge posredovalca med Poljsko in Nemčijo. Pisma iz najmanjše in najmlajše slovanske države: Dežela znamenitih zdravilišč Okali Trnave leže velike plohe sladkor« ne pese, za katero ima mesto nekaj tovarn. Toda polje, ki je bilo od Bratislave sem tako odprto in neomejeno v 6mer proti vzhodu, postaja ožje in obzorje začno omejevati griči in višji hribi. Dosegli smo že Vah in odslej nas ne bo reka zapustila, če pa gre- mo prav do Visokih Tater. Svet je kakor naš štajerski. Mogoče so griči v začetku bolj oddaljeni od reke in proge, potem pa 6e jima pridružijo in ju stisnejo medse. Visoko v pobočja segajo izsekane plohe, ki 6e v daljavo zdijo kot zeleni pašniki, na katere so natresene vasice z domovi kot groblje kamenja v zelenino. Kmalu opazim največjo zanimivost považke doline: grajske razvaline in gradove. Na 6kalah, ki slikovito štrle tik nad Vahom, se 6ivijo razvaline s še ohranjenimi nekaterimi stenami in obrambnim obzidjem in najvišjim stolpom, ki ga Slovaki imenujejo kot zadnjo postojanko proti oblegovalcem »Ne boj se«. Mračno štrči nad vasi pod seboj in vsa okolica s temnim ozadjem smrekovih gozdov pada v 6eneo podrtih zidin. A takoj se daleč za vencem zelenih gričev pojavi stolp novega gradu in tja proti Moravi nekje ee dviga tretji, kjer je kruta graščakinja krvoločno morila svoje služkinje in se po narodni pripovedki celo kopala v njihovi krvi, da bi ostala lip*.“Mbgb8* je najlepši, gotovo pa najveličuMsjlj ed »ssh grad, ki stoji nam mestom Trenčinom. Iz daljave že pozdravljajo prihajajoče venci obzidij in visoki stolp na vrhu grajekega hriba. Mesto Trenčin leži med reko Vahom in skalnato steno grajskega hriba, ki pada navpično proti mestu. Na tej steni so že Rimljani vklesali svoje Ime v času, ko so se njihove legije tu borile proti Markomanom in Kva-dom. Napis v steni stoji še 6edaj, nad steno pa se je pozneje razkošatil prav kraljevski grad z obširnimi zidinami in obrambnimi stolpi, poslopji in vežami, grad, ki je doživel 6 v oj največji sijaj za 6koro samostojnega kraljevanja Matuša čaka Trenčianskega. Bila je to doba, ko so vstajali na jugu Ogrske skoro samostojni Zrinjski, Bribirski, Šubici, Kotromani, Frankopani v začetku 14. stol. Tedaj je spadala pod žezlo trenčianskega gospoda vsa. krajina od Morave do Košič, od Donave do Poljske. Razvaline na strminah in po gričih pa stoje tudi v gornji po-tako Považki grad, Velika Bit-'.rjričpv, Lietava in drugi. Vrsta teh naij-razhčnejših velikih in malih gradov, razva-*ot v pravljici štrle iz ravnine nad nnc?nY jm'iP rt*ne' k‘ ^ opazujem ekriv- ronlrsk, ?atai’ene 0ih je bila prirejena sve- čana akademija, na uateri bodo poudarili pomen zhiage na Ceru. Verouk ukinjen na vseh šolah v Gdansku Gdansk, 19. avg. o. Mestne šolske oblasti so v sporazumu z gdanskim senatom odredile, da poslej ne bo več verouka ■v ljudskih, srednjih in sorodnih Šolah v Gdansku. Do sedaj je bil verouk reden učni predmet na veeh protestantskih in katoliških šolah. Grof Ciano ie odpotoval v Albanijo Rim,, 19. avgusta, o. Danes zjutraj ob 8.20 je grof Ciano z rimskega letališča odpotoval v Albanijo. Na letališče so ee prišli poslovit Številni člani vlade, predvsem pa tajnik stranke minister Staraee. Na letališču je bila tudi čaetna četa z zastavo. Hughes bo v 6 urah priletel Iz New Torka v Pariz Los Angeles, 19. avgusta. Hughes je tisti letalec, ki je v najkrajšem času preletel okoli zemeljske oble. Poleg tega je še milijarder in zato sedaj pripravlja nov rekord, ki mu ga nikdo ne bo mogel odvzeti ali preprečiti. V Los Angelesu je zgradil novo ogromno stratosferno letalo, ki se imenuje »Strato-Liner«. Letalo ima štiri motorje in so kabine v6e hermetično zaprte. To letala je že sedaj zgrajeno tako, da ga bodo lahko gradili v serijah, če se Hughesu ne bo polet v Evropo posrečil. Sedaj sa v Los Angelesu vse priprave končane in 6 svojimi tovariši se Hughes pripravlja na prvi stratosferski polet iz Los Angelesa na newyorško letališče v Floyd-Bennetu. S tega letališča misli Hughes danes v soboto poleteti proti Evropi. Polet iz Los Angelesa v Newyork bo nekak poskusni polet, ki naj pokaže, ali lahko letalo nadaljuje pot v Evrapo. Hughes je resen letalec, ki ima že rekord poleta okoli sveta. Sedanji stratosferski polet j’e organiziral silno previdno in če se mu posreči, je jasno, da ba uvedel pravo revolucijo za letalski promet. Vesti 19. avgusta Londonski listi objavljajo danes zjutraj uradno izjavo sovjetske agencije Tass, ki pravi, da ni res, da bi izbruhnila velika nasprotja med vojaškimi zastopstvi v Moskvi zaradi angleške pomoči Sovjetski Rusiji v slučaju japonskega napada. Uradno poročilo sovjetske vlade pa poudarja, da so nastala nasprotja v tolmačenju raznih obvez. Ta objava je v angleških vladnih krogih izzvala precejšnje vznemirjenje, ker so do sedaj listi pisali, da pogajanja ugodno potekaj. Svjetsko uradno poročilo je izšlo pozno ponoči, zato ga časopisi še ne komentirajo. Nemški tiskovni urad poroča, da je bilo na Poljskem v zadnjih 14 dneh aretiranih nad 100 članov organizacij narodne socialist, stranke, med temi 11 političnih voditeljev, 1 okrožni in 8 krajevnih voditeljev. Vse so odvedli v notranjost države. Japonski listi pišejo, da je Anglija odložila j>oga-janja z Japonsko zaradi tega, da bi se lahko bolj posvetila .položaju v Evropi. V Londonu Želijo predvsem ureditev gdanskega vprašanja, nato pa bi Angleži ustanovili angleško, francosko, sovjetsko, ameriško fronto pri Tiencinu. Nizozemski vojni minister je izjavil, da namerava nizozemska vlada okrepiti svojo vojno mornarico v nizozemski Indiji. Japonske oblasti so se ameriškim oblastem opravičile zaradi dogodkov v Tiencinu, ko je bila oklofutana neka Američanka. Predstavnik jajx>nskih oblasti je izjavil, da je bil vojak, ki se je tako pregrešil, kaznovan. Po svojem križarjenju po Severnem in Vzhodnem morju je jugoslovanska šolska ladja >Jadran< prispela z gojenci jugoslovanske vojne pomorske akademije v angleško pristanišče Portsmouth. Ladja bo ostala v angleških vodah nekaj dni, nato pa bo odplula na križarjenje po Sredozemskem morju. Nemški poljedelski minister Darre bo odprl v ponedeljek v Kreutznachtu mednarodni kongres vinogradnikov. Kongresa se bo udeležilo 22 držav. V Rimu so stare tramvajske proge zamenjali z avtobusnim prometom. Razdrli so 43 km tramvajskih prog in tako dobili 2300 ton železa in 230 ton drugega železnega materi-jala. V Gdansku je bila snoči ob 18 na Majskem polju prva velika vojaška parada novih oddelkov SS, SA, Heimvvehra. Po nemških vesteh je korakalo pri paradi 15.000 vojakov, ki so brli razdeljeni na vse možne vojaške oddelke. Na londonski borzi so včeraj zelo poskočile cene bakra in kavčuka. Včerajšnje cene so bile največje v zadnjih dveh letih. Poročajo o posebno velikih naročilih iz Nemčije. Romunski stotnik, ki so mu včeraj v Sofiji ukradli kurirsko torbo, je izvršil samomor in je ponoči umrl. Španski list >ABC< piše, da pri sedanjem mednarodnem položaju Španija ne gre proti nikomur. Španija urejuje svoje delo, ker misli, da tako najlepše podpira miren razvoj mednarodnega položaja. Ameriška vlada namerava takoj začeti nova trgovinska pogajanja s Francijo, Nizozemsko, Finsko in Dansko za sklenitev pogodb na podlagi reciprocitete. Na londonski borzi je Nemčija kupila 3250 ton bakra in kavčuka pod pogojem, da bodo ta naročila dobavili brez odlašanja. V Gdansku je policija izpustila dva poljska ca- rinska kontrolorja, ki sta bila aretirana dne 14. t. m., ces, da sta raznašala letake in brošure proti narodnim socialistom. Ta ukrep je baje v zvezi z včerajšnjim sestankom med poljskim komisarjem Hodackim in predsednikom gdanskega senata Greiserjem. Nemški tiskovni urad ponovno zanika, da bi ee bila sestala Hitler in grof Czaky. Nemci posebno zanikajo vest, da bi bila na tem sestanku predložena grofu Czakyju pogodba z.^?..Očkami, v Berlinu pravijo, da je domišljija londonskih in pariških listov kar neverjetna, ko gredo tako daleč, da pravijo, da je Nemčija v obliki ultimatuma ponudila Madžarski carinsko in valutno unijo ter vojaško zvezo. Bolgarski predsednik vlade Kjoseivanov bo koncem septembra ali začetkom oktobra uradno obiskal Rim 22 angleških vseučilišč je poslalo vladi * predlog, da naj pstane Churchill član vlade. Ta predlog je do sedaj podpisalo 375 vseučlli-škib profesorjev. Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 19. avgusta. Barotermometer tam v Zvezdi nam vedno kaže spremenljivo vreme. Jutra so hladna in meglena, Jez dan pa je srednja toplota. Bližamo se počasi jeseni. Začeli so ponekod že s košnjo otave. Kopalna sezona polagoma ponehava. Letos so kopališča imela prav dobro letino. Lastniki kopališč so zadovoljni. Drugače pa teče vsakdanje življenje v Ljubljani po starih tirih in kolesnicah. Letoviščarji, ki so romali v razne kraje na jug in tudi v inozemstvo, se počasi vračajo. So nekateri petični ljubljanski bahači, ki se sedaj postavljajo in ponašajo, kako so preživljali svoje oddihe in počitnice lani po mondenih inozemskih kopališčih in letoviščih. Priprost Ljubljančan pa si je izbral svoj Lido tam ob tihem Malem grabnu, ob Ljubljanici, Savi in Sori. In vse je bilo dobro! Razne nesreče Ni dneva brez nesreče. Včeraj se je ponesrečil policijski stražnik Egidij Rode. Med vožnjo z motornim kolesom je padel ž njega in se močno potolkel po glavi. Progovni preddelavec državnih železnic Fran Stažnik se je po nesreči močno opekel po rokah in glavi. Stanuje v Borovnici. Ana Križarjeva je bila povožena od neznanega kolesarja na glavni cesti v Poljanski dolini. V Vevčah stanujoči Lebar Jo6ip je padel in 6i zlomil desno roko. Drago Topličar, sin brivskega pomočnika v Črnučah je bil poškodovan na glavi. Nekdo je vanj vrgel debel kamen. Nycho1 Adelanda, zasebnica iz Kopenhagna, biva kot letoviščarka s svojim sinom na Bledu. Včeraj popoldne se je s sinom sprehajala po glavni cesti ob jezeru. Po nesreči je spodrsnila in si pri padcu zlomila desno nogo. Prepeljana je bila v ljubljansko bolnišnico. Različni kriminalni tipi postajajo prav nevarni podeželju. Mnogi mladi postopači so pravcati strah zlasti ljubljanski okolici. Največ vlomov je izvršenih ob belem dnevu, ko so kmetje z domačimi pri poljskih delih. Vlomilci oprezajo, kam spravljajo ljudje ključe glavnih vrat. Ko nato odidejo na polja, se nemoteno splazijo v domovja in vse prebrskajo. Pred dnevi je bil izvršen velik vlom v vilo Angela Valterja, zastopnika družbe »Condorc, stanujočega na Trati št. 21 pri St. Vidu nad Ljubljano. Tat je odnesel lastniku vile 6000 din gotovine in mnogo zlatnine, dragocenosti in drugega blaga v vrednosti okoli 3.000 din. Orožniki in policija so naposled našili prave sledove. Pri delu 6ta bila zaposlena dva zločinca, oborožena z revolverji. Pri tem vlomu je bil udeležen tudi Tone Hace iz Podcerkve, občina Staritrg pri Ložu, po domače »Mežnarčkov<. Je mlad postopač, ki se je že pred več leti seznanil s kriminalom. Hace nosi 6eboj kar 2 revolverja in je pripravljen takoj streljati, kakor hitro bi ga hotel kdo prijeti. Hace ima na vesti tudi več vlomov na Notranjskem. Velika nadloga podeželju so tudi cigani. Cigan Hudoroviž Pavel, star okoli 30 let je še z drugim ciganom ogoljufal posestnika Josipa Česnika v Znojilah, občina Zagorje, za 6 let staro kobilo, vredno 8.500 din. Cigan je s posestnikom menjal tako, da mu je kmet dal lepo in zdravo kobilo, cigan pa starega krampa, ki ni vreden niti 1000 din. Cigani ao zlasti v konjskih kupčijah veliki sleparji. Cigan je kmetu zatrjeval, da je njegov konj star 4 leta. Dejanski pa je star že 10 let, kajti ci-. gan je konja pomladil z arzenikom in mu popili! aobe, da je bil videti mlajši. Izredno mnogo je bilo v Ljubljani tudi tatvin koles. Ni dneva, da ne bi bila policija zapisala kake kolesarske tatvine. Otroško Igrišče v Mostah Mestna občina ljubljanska z vso vnemo, načrtoma in kolikor ji dopuščajo finančna sredstva, skrbi za zdravje mestnih otrok, zlasti otrok na periferiji mesta. Moderno bo otroško igrišče in zavetišče tam v Trnovem. Zgradba počasi napreduje. Tudi meščanskim otrokom je občina napravila moderno urejeno otroško igrišče, ki se nahaja v bližini župne cerkve v Mostah. Mestni socialni oddelek je to igrišče otrokom odprl že pred dobrim mesecem. Otvoritev je bila brez vsakega pompa, prav priprosta. Načrte za igrišče je napravil inž. arh. Boris Kobe. Igrišče je veljalo kakih 5000 din a napeljavo vode vred. Igrišče dobi v Vagon oglja je gorel Maribor, IS. avg. Na mariborskem kolodvoru so danes opazili, da se kadi dim iz vagona, ki je bil naložen z ogljem. Vagon je prispel iz Ribnice na Dolenjskem, namenjen pa je bil v Špilje v Nemčijo. Ugotovilo se je, da se je oglj* na nepojasnjen način vnelo ter je začelo tleti. Železniški gasilci so ogenj pogasili na ta način, da so napeljali od hidranta cevi ter so ves vagon temeljito zalili z vodo. Ogenj je najbrž« zanetila iskra iz lokomotive. kratkem tudi bazenček za kopanje otročičkov, ki bodo tam ob vročih dnevih lahko čofotali in se vadili v plavanju. Igrišče je najživahnejše tako-le od 17 do 19, to je Ob prvih večernih, že nekoliko hladnih urah. Takrat je na igrišču pravcati živžav. Igrišče ima za zabavo otrok gugalnice in celo »ringlšpil« se tam vrti. Prve dneve po otvoritvi so se moščanski malčki nekoliko kremžili in jezili, ker so jim vesele mamice vedno zasedale gugalnice in »ringlšpil«. Sedaj pa so mamice odstopile naprave otročičkom. Živahne kupčije s hišami in zemljišči Tudi avgust izkazuje prav živahne kupčije s hišami in zemljišči. Zemljiškoprometni komisiji pri okrajnem sodišču v Ljubljani je bilo ta mese; že prijavljenih nad 90 kupnih pogodb, ki se nanašajo na kupčije hiš in zemljišč v mestu in okolici. Celotno ie bilo prodanih ta mesec hiš in zemljišč v vrednosti nad 3 milijone dinarjev. Tvrdka I. Knez, komanditna družba v Ljubljani, je lastnica obširnega zemljiškega kompleksa v Spodnji Šiški, ležečega ob progi gorenjske železnice in na katerem svetu je pred vojno bil zgrajen poseben »kurji zavod«, ki pa ni uspeval ter je podjetje kmalu propadlo. Bila je to prva kurja farma v Ljubljani. Ta zemljiški kompleks je tvrdka I Knez parcelirala. Parcelacijo je odobril tudi mestni 6vet ljubljanski. Sedaj tvrdka prodaja svet. Veletrgovec Ivan Ogrin z Laverce je kupil dve parceli v obsegu 2046 m5 m 1788 m* za 370.000 din. Sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu dr. Ivan Petsche pa je kupil pare. št. 313/2 k. o. Spodnja Šiška v obsegu 536 m3 za 65.660 din. 10 in 20 let robije za zavraten umor Maribor, 18. avg. Pred velikim . senatom mariborskega okrožnega sodišča se je razpravljal danes primer s peklensko zvitostjo zasnovanega umora, ki ga je pa pravičnost vseeno spravila na dan. Zagovarjala sta se 31 letni posestnik Janez Letonja iz Vildona pri Ptujski gori ter njegov 18 letni hlapec Janez Nerat zaradi umora pre-vžitkarice Neže Lubejeve. O tem primeru smo že obširno pisali v današnjem »Slov. domu*. Letonja, ki je hlepel po prevžitku, katerega ie moral Lubejevi dajati zato, da je njemu in njegovi ženi prepustila svoje lepo posestvo, je nagovoril svojega mladega hlapca Nerata, da jo je ubil. Obljubil mu je za to 1000 din nagrade. Vedel je, da bo padel sum nanj, pa si je preskrbel dober alibi, na Nerata skraja pa nihče ni pomislil, da bi bil on Letonjevo orodje. Na ta način bi se bil Letonja izmazal, če ne bi prišlo na državno pravdništvo v Mariboru tik pred razpravo proti Letonji pismo brez podpisa, ki je vso stvar razkrilo. Nerat je bil aretiran ter je vse priznal. Pri današnji razpravi je Letonja skušal še vedno tajiti. Obsojen je bil na 20 let robije, dočim je dobil Nerat 10 let robije, oba pa trajno izgubo častnih pravic. Oba obsojenca sta si pridržala tridnevni rok za sprejem kazni. Gozdarji se bore za lesne zadruge Dne 13. avgusta t. 1. se je vršil v Trbovljah redni občni zbor ljubljanske podružnice Jugoslovanskega gozdarskega združenja. Na zboru so podali svoja poročila predsednik dr. Fran Vidic, tajnik inž. Martin Čoki, blagajnik Valentin Tomše ter upravitelj društvene gozdne drevesnice inž. Jože Miklavžič. Poleg teh poročil je bilo na sporedu še poročilo svetnika Kmetijske zbornice inž. Stanka Sotoška .0 njegovem delu v Kmetijski zbornici, poročilo urednika »Gozdarskega vestnika« inž. St. Sotoška ter razprava o premestitvi društvene gozdne drevesnice. Predsednik dr. Vidic je v glavnih obrisih očrtal najvažnejše dogodke iz preteklega poslovnega leta, po katerih se more sklepati, da zanimanje za gozdarstvo raste in da se gozdarstvo na vseh poljih vedno bolj uveljavlja. Tako so bili preteklo leto med drugim ustanovljeni odbori za propagando gozdarstva, ki se kljub pomanjkanju gmotnih sredstev vedno bolj uveljavljajo. Velikega pomena za gozdarstvo v Sloveniji je tudi akcija za ustanovitev gozdarskega muzeja v Mariboru, ki jo je sprožila podružnica in ki je naletela na ugoden odmev pri vseh merodajnih krogih. Izčrpno poročilo o poslovanju podružnice v preteklem poslovnem letu je podal tajnik inž. M. čoki. Med drugim si je mnogo prizadevala, da se absolventom gozdarske šole v Mariboru omogoči primerna zaposlitev v državni službi. Izrekla se je proti uveljavitvi uredbe o nakladanju in žigosanju lesa v Sloveniji, ker bi ta uredba občutno ovirala lesno trgovino in povzročala nepotrebne stroške gozdnim posestnikom. Predlagala je odpravo ali vsaj primerno znižanje nove davščine na vodne žage po uredbi o melioracijskem skladu, s katero je prizadeta zlasti Slovenija, ki ima večino vseh žag na vodni pogon v državi. Predlagala je tudi, da se zakon o pooblaščenih inženirjih omili v toliko, da smejo za mala gozdna posestva izdelovati gospodarske načrte tudi gozdarski referenti, za lastna oziroma za upravljana posestva pa tudi lastniki oziroma upravitelji teh posestev, ako imajo potrebno kvalifikacijo. Podružnica je tudi skušala doseči znižanje prevozne tarife za hmelj evke po železnici, ki je nesorazmerno visoka in ki ovira zelo potrebno redčenje oddaljenejših gozdov, povzroča pa prekomerno izkoriščanje in pustošenje hmeljskim nasadom bliže ležečih gozdov. Velik del razprav upravnega odbora je bil posvečen lesnim in gozdnim zadrugam. Pri teh razpravah se je poudarjalo, da zlasti tnali gozdni posestniki zaradi pomanjkanja organizacije v lesni trgovini, dragega posredovanja med producentom in konzumentom, pomanjkljivosti v izdelavi jn predelavi lesa, neenotnosti lesnih izdelkov, zaradi visokih stroškov izdelave in predelave lesa, medsebojne konkurence gozdnih posestnikov in raznih drugih okolnosti pri prodajah lesa ne dosežejo onih cen, ki ustrezajo vrednosti lesa. Temu zlu naj bi se odpomoglo z ustanovitvijo lesnih zadrug, ki naj bi se ustanovile povsod tam, kjer so podani pogoji zanje. Poleg lesnih zadrug naj bi se ustanovile tudi gozdne zadruge, katerih namen naj bi bil, da se urede kmečki Drugi teden zagrebškega šah. furnfra Samo trije so ostali še nepremagani,_med njimi dva Slovenca - Gabrovšek in Šorli Zagreb, 19. avg. Minil je drugi teden nacionalnega šahovskega turnirja v Zagrebu, ki je še bolj kot prvi potrdil, da so slovenski šahisti po 6vojem znanju gotovo na višji stopnji kot pa njihovi tovariši, s katerimi se srečujejo na sedanjem zagrebškem turnirju. Že zadnjič smo izrazili upanje, da se bo ta razlika v drugem te^nu igranja še bolj pokazala. In se tudi res je. Samo trije so še, ki jih v prvih dvanajstih kolih tega turnirja ni doletel poraz: Gabrovšek, Šorli in Rabar, torej dva Slovenca in en Zagrebčan. Do prejšnjega kola je bil v družbi teh premagancev tudi Gligorič, ki pa ga je v 12. kolu doletelo neprijetno presenečenje, ko mu je Pavlovič B. zadal prvi poraz na tem turnirju. Še vedno oa ima Gligorič prav toliko zmag kot Gabrovšek (8). Največ porazov pa ie pretrpel dozdaj Kurjački, nič manj kot 11 iz dvanajstih kol. Le eno partijo se mu je posrečilo remizirati. Edino on tudi ni izvejeval do zdaj še nobene zmage. Največ neodločenih partij pa imajo Gottlieb, Kohn in Stakič (Kohn 7, ostali pa po 6), edini Licul pa do zdaj nima nobenega remisa. Pravijo, da »se otresa morske bolezni in igra na nož«. Poleg Gabrovška se od Slovencev drži najbolje Šorli, o katerem se zdi, da preživlja spet svoje dobre čase, v katerih se je proslavil s svojimi duhovitimi kombinacijami. Poleg njegovih bistrih domislic pa mu je do tolikšnega uspeha na sedanjem turnirju v Zagrebu pomagalo gotovo tudi dejstvo, da ima na svojem sedežu nekoliko več »obstanka«, kakor pa ga je imel na drugih turnirjih, in je bil zaradi tega kdo od njegovih simpatizerjev prej že kar v dvomu, če je njegova šahovska sposobnost res tako nedosegljiva. Še vedno pa se bojimo, da ga ta sedanja njegova, tako lepa lastnost obstanka na svofem sedežu ne bi spričo dolgotrajnega turnirja ob koncu zapustila -- Šiška se je po neuspehih spet dodobra opomogel in sili zdaj odločno in z vso silo v ospredje. Kakor ga poznamo, bo tudi on tak »trmast«, da si bo le priboril mesto med prvimi osmimi, ki 6e bodo nato še med seboj udarili. Samo tri kola nas ločijo še od končnega turnirja Jutri je prost dan in bodo odigrane samo prekinjene partije iz štirinajstega kola. Igrati jih bodo začeli ob 9 dopoldne. Tiste partije, ki tudi v nedeljo dopoldne ne bodo končane, se bodo odigrale še isti dan zvečer ob pol 8. V ponedeljek popoldne pa bodo udeleženci sedanjega turnirja odigrali zadnje kolo, morebitne prekinjene partije pa isti dan zvečer. Po končanem skupinskem turnirju bodo zvečer tudi že razdeljene nagrade, oat0 pa bo-do izžrebali številke za linami turnir. k°l° končnega turnirja se bo začelo že v tore«, 22. avgusta, zvečer ob pol 8 v klubskih prostorih zagrebškega Amaterskega šahovskega kluba. V tem turnirju bo igralo le osem igralcev ki bodo v sedanjem skupinskem turnirju pokazal; najboljše uspe-... ,.ne b° kakšne posebne smole, ali recimo rajši neprijetnega presenečenja, bodo pri končnem spopadu udeleženi trije Slovenci — Gabrovšek, Šorli jn Siska. In že zdaj ni menda nikogar, ki bi dvomil, da bo eden teh treh (najverjetneje seveda Gabrovšek) postal tudi prvak na končnem turnirju Nevarna sta j:m še najbolj Gligorič in Rabar, prvak osješkega turnirja. St*”ie PO 12. kolu. Skupin a A: Gligorič 9.5, Jerman 8, Feuei Pavlovič B in Rajkovič 7.5, Majstorovič 7, Gottlieb in Licul 6, Drašič 5.5, Ivkov, Mlinar in Pavlovič S. 4.5, Medar m Muha3.5, Atijas 2.5. — Skupina B: Gabrovšek 10, Šorli 9.5, Rabar 9, Bemer, Savi? 8.5, Šubanč 7.5, Carev 7, Weiss 6.5, Slokan 5.5, Stakič 5, Kohn 4.5, Lončarič 4, Filipčič, Muždeka 3.5, Cindrič 1.5, Kurja fk 0.5. gozdovi in da se dvigne produkcija lesa v teh gozdovih. Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor, ki je sestavljen takole: predsednik dr. Fran Vidic, podpredsednika Inž. Ciril Rihtar in inž. Mirko Šušteršič, tajnik inž. Martin Čoki, blagajnik Valentin Tomše, odborniki: inž. Dinko Cerjak, inž. Jože Jošt, inž. Franjo Jurhar, inž. Milan Lenarčič, inz. 1* ranjo Miklavič, inž. Viktor Novak ter Saša Stare. V nadzorni odbor sta bila izvoljena inž. Fr. Sevnik in inž. Stanko Sotošek. Rudarjem v Zabukovici je potrebna nujna pomoč *. .. . . Celje, 18. avg. l6"1 7T?11 rudariev v državnem pre- mogovniku v Zabukovci pri Grižah je zelo bedna Zaslužek eh rudarjev «e daleč ne odgovarja skromnim eksistenčnim pogojem, četudi delajo vse delovne dni. Tem bolj pa postane stvar obupna, če pride praznovanje, ki je v tem rudniku zelo pogosto V preteklih treh mesecih so zopet praznovali in sicer je dobra polovica rudarjev imela mesečno po 19 do 22 delovnih dni Kot vzroke pomanjkanja dela navaja uprava rudnika s pomanjkanjem naročil, čiščenjem bazena itd Povprečni čisti mesečni zaslužek kopača, ki opravlja najtežje delo, znaša z odtegljaji vred din 840, najmanj pa 669 din Zaslužek učnih kopačev pa je povprečno mesečno za 100 din nižji, toda zaslužek vozačev je še za 100 do 150 din nižji od zasluzka učnih kopačev. S tem zaslužkom delavec ne more dostojno živeti, zlasti, če mora skrbeti za družino. Temu zaslužku odgovarja tudi zadolzitev rudarjev, ki dolgujejo zgolj na življenjskih potrebščinah in konzumu 95.000 din. Najbolj pa kažejo vso bedo rudarjev njihova stanovanja. Večje število rudarskih družin stanuje v zasilnih zidanih barakah, ki so bile postavljene v svetovni vojni za italijanske ujetnike, ko so kopali v tem rudniku. Stanovanja so natrpana, posledica tega pa je, da se tu širi jetika, ki uni-čuje našo delavsko mladino. V enem teh stanovanj v baraki stanuje družina v sobici in kuhinji z 8 otroki. Stanovanj uprava ne pobeli da so črna in umazana. Razumljivo je, da si delavci s tako bornim zaslužkom sami ne morej'o prečistiti stanovanj. Na posredovanje narodnega poslanca in podpredsednika skupščine g. Alojzija Mihelčiča je g. minister za rude izdal naredbo, da se mora elati, če so naročila ali ne. Ta ukaz se prvotno ni izvršil in šele na ponovno intervencijo in po-™ven »kaZ S• ministra se je praznovanje uki-nrirv se odP°more neznosnim stanovanjskim AlotenVdZoVci sta P°s,anca Kg- Mihelčič k-p ni Rudolf Smersu storila potrebne kora- lavskih ^ "8kaže denar in prične z gradnjo de- toda zcrad1^>Van!' Nakazanih le bilo 175.000 din, stanovanji. Samo vila z dvemi uradniškimi Slovensko zastopstvo pri svečanostih na Ceru Ljubljana. 18, avgusta. AA. V imenu Slovencev in slovenskih poslancev se bo proslave bitke na Ceru udeležilo večje zastopstvo. Cerski nro-slavi bodo prisostvovali tudi gradbeni minister Od policijskega šefa,< je povedal sluga hitro. >Našel sem v vaši košari za papir pismo z njegovim podpisom, datiranim z dnem, ko ste izginili. Odšel sem k Lenglenu in mu vse povedal. Sprva mi ni hotel verjeti, se peljal z menoj domov, in šele potem, ko se je prepričal, da moje navedbe drže, mi je povedal vse potrebno. 2e štiri dni sem Vas iskal povsod po okolici. Moram vam tudi povedati, da je neki Morris...« »2e vem — da je pobegnil.« >Bil je s silo osvobojen,« je popravil Alfonso. >Dva čuvaja sta bila napadena. Eden od njih je menda svojim poškodbam podlegel.. .< >Kdaj je bilo to?« je tuhtal Devorny. Hitro je zračunal. Alfonso ga išče že štiri dni. Pred petimi dnevi je moral biti pri Lenglenu. Morris se je pa šele predvčerajšnjim pojavil tukaj in dva dni prej pobegnil. Toda skupaj le štiri dni? Tukaj nekaj ni v redu ... >Zgodilo se je dan po vašem odpotovanju, sir,« je dejal mirno Alfonso. Devorny je tiho siknil skozi zobe. Torej ga je Morris nalagal! Pa le zakaj? Kakšno korist bi mogel od tega imeti, če ga vara o času svojega pobega? >Ti se boš še danes odpeljal nazaj v New York,« je dejal nenadoma odločno. >Javi policijskemu šefu, da se je Morris pojavil tukaj. Lenglen naj vse ukrene, da ga tukaj na neopa žen način prime. Nato mu povej še sledeče — zapomni si dobro, kajti to je zelo važno ...« S kratkimi besedami je Devorny popisal najbolj bistveno iz ugotovitev svojih preiskav. Alfonso sicer ni bil take vrste sel, kakor bi si ga bil želel, toda trenutno ni imel nobene izbere. Napeto je Alfonso poslušal ter ga ni niti z besedico prekinil. Ko se je pol ure kasneje poslovil od Devornyja, so se njegove odi bleščale od veselja in ponosa nad zaupanjem svojega gospodarja. »Vse bo pravilno urejeno, nato se lahko zanesete,« je sve^ čano zagotavljal. Devorny ga je potrepljal po rami in ga potisnil proti vratom. Nato pa je oddrsal počasi skozi prazno in slabo razsvetljeno pivnico h krčmarju, ki je imel ob točilnici delo s steklenino. »Sedaj so vsi proč,« je dfjal tiho. »Prav nihče naju ne moti in vi lahko sedaj mirno nadaljujete s svojim pripovedovanjem.« Bellorini je za hip pogledal. Zdelo se je, da se je pri njem izvršila pomembna sprememba. V njegovem obrazu je bilo brati zadrego, a ko je Devomy natančneje pogledal, je opazil, da so njegove roke lahno drgetale. »Ne morem, sir! Ne upam se,« je iztisnil iz sebe. »Kaj se je zogodilo?« je vprašal detektiv osuplo. »Saj sem vendar za to plačal, in ...« Gostilničar je potegnil iz žepa nekaj umazanih dolarskih bankovcev. »Tukaj, vzemite svoj denar! Tukaj!« Z muko je naštel bankovce skupaj. Devorny ga je prijel za roko. »Stojte! Kaj veste, kdo sem?« »Da, da...« Krčmar je le šepetal. »Vi ste znani detektiv De...« »Od kod to veste?« Bellorini je zdvojen zastokal. »Tega ne smem povedati.« »Dobro!« je rekel Devomy odločno. »Lahko obdržite zase, če mi le poveste, kaj vas je tako nenadoma preokrenilo.« Videti je bilo, da je Bellorini za trenutek premišljeval. Nato je brez besede mignil Devornyju, naj mu sledi. Oba sta sto-pila iz pivnice na prosto in stopala vzdolž hišnega obzidja. Med tem je poslalo že popolnoma mračno in Devorny se je mogel zanesti le na svoj tipalni čut. Nenadoma je posvetila luč. Svetel krog se je zarisal na vlažni zemlji. »Tukaj, tukaj! vidite?« Bellorini je svetil s svojo žepno svetilko na tla. Napeto se je detektiv pripognil. Tu je videl sledi. Bile so sledi, ki jih je pustil za seboj moški, ki je dalj časa stal na istem mestu. Za povrh pa sta ležala tam zraven še dva cigaretna ogorka. »Vidite?!« je vprašal gostilničar še enkrat vsiljivo. Nato je hitro dvignil svetilko. Luč se je plazila navzgor po zidu in Devorny je zagledal na pol odprto okno in za njim — pivnico. In potem je razumel: miza poleg okna je bila tista, za katero sta on in Bellorini sedela. Nekdo pa je takrat prisluškoval. Molče sta šla moža spet nazaj po poti, po kateri sta prišla. »Kaj ni nekaj zašumelo?« je zašepetal zaskrbljeno Bello- rini. »Jaz nisem ničesar slišal,« je po kratkem premisleku odgovoril Devorny. Nobene prijazne misli niso bile, ki se je z njimi bavil. Spet je sedaj odkril nekaj zelo važnih sledov, pa spet ni ničesar pravega izvedel. Bilo je zares, da bi... Od tu in tam Vsega žita, kar ga dobi v odkup, ne more kupiti Privilegirana izvozna družba. Zmanjkalo ji je namreč šlepov, da bi odpeljala kupljeno blago, povrh pa tudi nima zadosti silosov, da bi žito shranila. Družba plačuje žito mnogo dražje kakor pa drugi kupe* in je zato ponudba silno velika. Čim Pa .1® “nzad prenehala kupovati žito, so se že polili trgovci, ki 60 takoj znižali odkupne cene. Vestna kmetov, ki so pripeljali žito na trg, so V6e onpeljali spet domov, ker niso hoteli pristati na nizke cene. Prizad pa bo kupovala pšenico spet, cim bo dobila na razpolago zadostne shrambe. 20 letnice, odkar je bil na Madžarskem strt rczim komunističnega krvoloka Bela Kuna, so se spomnili tudi v naši državi. Pri urejanju madžarske vojske, ki je uničila komunizem, je namreč posredno sodelovala tudi srbska vojska, ki je bila po končani svetovni vojni zasedla Vojvodino in nekatere madžarske kraje, med njimi Pečuh. V tem kraju je bilo tudi poveljstvo srbskih okupacijskih čet. Vsi madžarski velikaši in častniki, med njimi je bil tudi sedanji prosvetni minister grof Teleky, so bili pobegnili na jugoslovansko ozemlje in zaprosili jugoslovansko vojsko, da bi posegla med boje. Srbska vojska tega sicer ni storila, pač pa je pomagala organizirati madžarske čete in jim pomagala, ko so se premeščale iz kraja v kraj. Na ta način je srbska vojska pred dvajsetimi leti precej pomagala, da je bil komunizem na Madžarskem strt. Posebne poskuse, da bi preizkusili odpornost cestnega gradbenega materijala, so začeli izvajati na novi avtomobilski cesti od Pančeva proti romunski meji. Na razdalji poldrugega kilometra so cesto gradili na deset različnih načinov. Nekje so polagali kocke, drugje so casto zbetonirali, potem spet drug kos asfaltirali itd. Preizkusiti hočejo namreč vse načine gradnje, obenem pa ugotoviti, kateri materijal bi cestam najbolj odgovarjal. V prvi vrsti hočejo dognati, če bo domači gradbeni materijal prav tako odporen in trden kakor do sedaj znani materijal, ki pa je bil pri nas precej drag. Jadralno letalstvo se je začelo lepo razvijati tudi v Južni Srbiji. Odbor Aerokluba v Skoplju je uredil posebno jadralno šolo na Zečjem Brdu, kjer se urijo v tem športu ne samo mladi fantje, temveč tudi številna dekleta. Posebno so navdušeni gimnazijci in gimnazijke. Tako je muslimanka Sabiha Damit naredila že prvi ietalski izpit. Večina teh mladih ljudi pa noče jadranja gojiti samo za Šport, temveč se hočejo s tem izuriti za prave vojaške pilote. Strašno žaloigro je povzročila nezvesta žena v vasi Kusanovu pri Križevcih. Kmet Franjo Bemlec je seveda kot zadnji izvedel, da se njegova žena Marija druži z nekim Dragutinom Kraljem. Novica ga je silno potrla. Taval je več tednov okrog hiše in premišljeval o svojih strtih upih. Da bi se prepričal o vsem, kar je slišal, je dejal ženi, da je bolan na želodcu in da se bo odpeljal na kliniko v Zagreb. Zena ga je spremila do vlaka, toda Bemlec je že na prvi naslednji postaji izstopil in odšel peš domov. Ko je stopil zvečer pod okno svoje hiše, je zagledal ženo Marijo v objemu z Dragutinom. Kot brez uma je vdrl v sobo, potegnil nož in zapeljivcu razparal trebuh. Nato pa je plani] še nad ženo in ji zadal petnajst smrtnih ran. Nato se je vsedel za mizo in napisal za sodnijo pismo, v katerem je opisal ves dogodek in vse grenkobe, ki mu jih je bila prizadela nezvesta žena. Pristavil je še, da ga oblast ne bo dobila v roke, ker bo pobegnil in potem sam obračunal s svojim nesrečnim življenjem. Zaloigra je izzvala v vasi grozo in pomilovanje za nesrečnega moža. Po 22 letih sta bila obsojena za umor svojega tovariša Ljubomir Krstič in Gaja Jeremič. Oba-dva so bili s Svetozarom Miladinovičem vred leta 1917. ujeli Bolgari in jih odpeljali v Dobrudžo. Kmalu pa so ujetniki pobegnili in zbežali proti ruski meji. Spotoma pa je Miladinovič predlagal, naj bi se ponovno vdali. Tedaj sta tovariša planila nadenj, ga ubila in oropala. 22 let oblasti za ta zločin niso vedele in bi za naprej tudi ne vedele, če ne bi morilca dogodka izblebetala misleč, da je zločin že zastaral. Tako pa sta morala pred sodišče, ki jima je odmerilo po 12 let ječe in ju obsodilo tudi na trajno izgubo državljanskih pravic. Golju la, ki je pogoltnil več desetdinarskih ko vaneev, so prijeli y Dubrovniku. Ivan Herceg je imel navado stopiti v trafiko in zahtevati za dinar cigaret, ^ačal_ je z dvajsetdinarskim kovancem. V rokii je imel ze tudi pripravljenih 25 par. Ko mu je trafikant vrnil poleg drobiža deeetdinarski kovanec, ga je Herceg neopazno pogoltnil, nato pa pomolil trafikantu roko, češ, da je dobil mesto desetih dinarjev samo 35 par. Mnogo trafikantov ie šlo na ta trik, nazadnje pa je eden le opazil, kako je izginil desetak v Hercegovih ustih. Poklical ie policijo, ki je dala Hercegu izpiti ricinusovo olje Mož je namreč imel nič manj kakor 6edem dese-takov v želodcu Prodaja žene je že zmerom v navadi v nekaterih srbskih krajih. V vasi Donja Badanja pri Do-njem Milanovcu je bila sklenjena pogodba med kmetom Ivanovičem in gostilničarjem Mandičem, po kateri je prvi prodal za 400 dinarjev svojo ženo Gostilničarju. Pogodbenika sta napisala tudi posebno listino, v kateri so bili navedeni pogoji pogodbe in pristavek, da mora prodana zena pred vsemi oblastmi odslej izjaviti, da je njen prvi zakon neveljaven. Cim je gostilničar plača dogovorjeno vsoto, se je morala žena preseliti k novemu »možu<. Od življenja se je rajši poslovil kakor pa od alkohola 70 letni Peter Zima iz Novega Itebeja l Vojvodini. Mož je bil nepoboljšljiv alkoholik. Nakopal si je težko bolezen, nakar mu je ™rav-?. ®vet°val, da opusti pitje, če hoče še kaj časa Starca pa je zdravnikov nasvet, pretresel. Alkoholu se na noben način ni hotel odpovedati, zato pa je sklenil narediti križ čez svoje življenje. Šele tretji poskus se mu je posreči). Skočil je v reko in utonil. Svojo hišo je zažgal zmešani Matko Lovri* iz Sremske Mitroviče. Možu se je bilo začelo blesti in je zato sosedom stalno pripovedoval, kako bo uničil svojo hišo. Pred dvema dnevoma pa se je sprl z ženo in jo nagnal. Potem je polil s petrolejem posteljnino in jo zažgal. Od bližnje hiše je potem gledal, kako^ se bo plamen razbohotil. K sreči je mestni stražnik opazil dim^ ki se je valil iz hiše in poklical gasilce. Lovrič je star grešnik, saj je pred dvajsetimi leti ubil nekega gostilničarja in bil sprva obsojen na smrt, pozneje pa mu je kasaeijsko sodišče znižalo kazen na deset let. ki jih je presedel. Izdelava načrta za preureditev ljubljanskega kolodvora Pojasnilo železniškega strokovnjaka inž. Maksa Klodiča Ljubljana, 19. avg. Ljubljansko železniško vprašanje je preresna in prevažna zadeva, da bi se obravnavalo na tako polemičen način, kakor se to dogaja v nekaterih člankih dnevnega časopisja. Ljubljansko železniško vpraJanje obstoji že čez 40 let. Njegova pravilna rešitev je delala preglavice že upravi bivše južne železnice, te jo ie mestno poglavarstvo ljubljansko stalno priganjalo k končni ureditvi, tako da se je končno lotila dela, ki ga je le delno opravila do leta 1914. Nadaljevanje dela po zasnovi južne železnice je danes zaradi popolnoma spremenjenih razmer nemogoče. Takoj po zedinjenju je leta 1919 posebna an-cetna komisija strokovnjakov zasnovala nekaj precej velikopoteznih načrtov za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja, ki pa niso bili izvedljivi, ne 6icer tehnično, ampak finančno Leta 1929. se je pojavil poglobitvein načrt, o katerem se je tedaj in v pozne|ših letih mnogo govorilo in pisalo. Ljubljansko železniško vprašanje je postajalo namreč z rapidnim naraščanjem železniškega in cestnega prometa vedno aktualnejše, tudi razvoj mesta je naletel pri 1200 m dolgem glavoem kolodvoru med Tyrševo in Šmartinsko cesto na glavno oviro. Železniška in mestna uprava sta si prizadevali, da najdeta najboljšo, za vse zadovoljivo rešitev tega vprašanja. Mesto je ustanovilo poseben akcijski odbor za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja in temu odboru se je posrečilo z osebnim posredovanjem pri ministru za promet doseči, da je železniška uprava sklicala veliko konferenco zastopnikov železniške in banske uprave, mestnega poglavarstva. Zbornice za TOI in Združenje jugosl. inžinirjev in arhitektov kot najbolj merodajnih in zainteresiranih činiteljev na Ta konferenca je zasedala 2. in 3. decembra 1937 pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Njeni glavni sklepi so bili: 1. da se ustanovi pri direkciji drž. železnic v Ljubljani poseben tehnični biro za napravo projekta za rekonstrukcijo ljubljanskega železniškega vozla; 2. da se ustanovi ožji tehnični odbor iz zastopnikov na konferenci udeleženih faktorjev, k: naj daje pobude in navodila tehničnemu biroju; 3. da tvorijo člani te konference širši delovni odbor, ki se od časa do časa sestane, da se mu predložijo v pretres in odobritev od tehničnega biroja izvršena in od ožjega tehničnga odbora pregledana in odobrena dela. Minister za promet je vse te sklepe odobril in imenoval člane Tehničnega biroja in Ožjega tehničnega odbora. Ta biro in odbor sta dobila nalog, da naj proučita vse v poštev prihajajoče variante rekonstrukcije ljubljanskega kolodvora s tem, da ostane osebni kolodvor na sedanjem mestu. Za šefa Tehničnega biroja je bil postavljen g inž. Leskovšek Drago, v. sv. ravn. drž. žel. v Ljubljani, ki 6ta mu bila dpdeljena še en inženir in en tehnični uradnik ravnateljstva za poznejše projektiranje varnostnih naprav pa še strokovnjak o. v. sv. Lenard Srečko. Kr. banska uprava in mestno poglavarstvo sta se obvezala, da dodelita za delo v Tehničnem biroju po dva mlada inženirja— dosedaj pa še ni bilo zaradi pomanjkanja inženirjev to število nikdar kompletno. Tehnični biro je začel z delom avgusta lanskega leta. Ožji tehnični odbor tvorijo: 1. Vsakokratni ravnatelj in pomočnik ravnatelj? ljubljanskega žel. ravnateljstva, sedaj g. inž. Kavčič Rudolf in Hojs Franc. 2. Zastopniki eksekutivnih oddelkov- žel. ravnateljstva: za gradbeni: g. v. sv. inž. Zelenko Fran, za strojni: g. sv. inž. GPha Ivan, za prometno-komercial-ni: g. sv. dr. Dekleva Leon. 3. Za Tehnični biro: g. v. sv. inž. Leskovšek Drago. 4. Za kralj, bansko upravo: g v sv. inž. Porent« Josip m g. v. sv. inž. Černivec Josip. 5. Za mestni svet: g. univ prof. inž. Hrovat Alojz in inž, arh. Tomažič France. 6. Za mestni gradbeni urad: g. direktor inž. Poženel Albert in g. v. sv. inž. Mačkovšek Janko. 7. Za Združenje jugoslov, inž. in arh.: g. prof. inž. Dimnik Stanko. Športne vesti Ljubljana 15. Zagreb 35, Belgrad 10. Včeraj ob 5 popoldne se je na Haškovem igrišču začelo atletsko tekmovanje Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Kljub dejstvu, da sta bili včeraj na sporedu samo dve disciplini, ki sta bili odločilni, se je na igrišču zbralo okoli 500 gledalcev, kar znači, da vlada za ta atletski triboj najboljših slovenskih, hrvatskih in srbskih atletov izredno zanimanje. Po prvem dnevu vodi Zagreb z 20 točkami prednosti pred Ljubljano. V teh točkah so tudi vračunane točke, ki so si jih zagrebški tekači priborili v Ljubljani pri letošnjem »znamenitem^ maratonskem teku. Prednost Zagrebčanov po prvem dnevu ni pomembna, ker so to točke, ki so jih Zagrebčanom že v naprej vsi prisojali. Nekaj je izgubil v metu diska v helenskem slogu Ie Belgrad, dočim mi v tej disciplini nismo mogli računati na ničesar. Prva smola pa nas je doletela že pri predteku na 200 m. Naš najboljši tekač Bačič, ki bi prišel gotovo v finale, je slabo štartal. Pri štartu je namreč misli, da je štartni strel le odmev in tako je po nerodnosti zaostal. K sreči sta se oba druga naša tekača placirala v finale. Škoda je le, da bomo v tej panogi izgubili nekaj točk. Tek na 10 m preko zaprek. Prvi predtek: Krlich (Zagreb) 16, ? Jovič (Belgrad) 16.7, 3 Lončarič (Ljubljana). Drugi predtek: Pleteršek (L) 17.1, 2. Mikič (B) 17.2; 3. Jurkovič (Z) 17.5. J finale prideta torej dva slovenska atleta. Računamo, da ne bosta zasedla v končnem boju zadnji dve mesti. 1 ^lska v helenskem stilu — odločilno. i !rva^evi£ da bodo vstaši šli na ukaz vrhovnega voditelja V kxak0/, na, Plee’ x pre*>ri6anju, da je treba raz&stiti še številne racune.c Programi Radio Ljubljana Sobota, 19. avgusta: 13 Za zabavo [»oskrbimo, plošče v venček spet povijrrio — 12.45 Poročila - 13 Na povedi — 13.20 Za zabavo poskrbimo, plošče v venček spet povijmo - 14 Napovedi - 17 Otroška ura: Selma ljagerlorr I Kako je Niels Holgerson popotoval z div Jtmi gosmi. — Povest v nadaljevanjih, b' Tetka Ma rička kramja in prepeva — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Pogo vori s posluSalui — 19 Napovedi, poročila — 10.40 Nac ura: Slovenski tisk (časnikar g. Ruda Jurčec) Ljub ljana — 20 O zunanji politiki (urednik g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 V. Vomberger: Kdor stika, la stakne! — Vesele zgodbe Iz življenja Jaka Fmodla- *• * * ir * k ^ tli fn , I T uE *».!, jr.'t* » b Toda zazdaj, kakor re- čeno, hvala Bogu, še samo groze in zdi se, kakor da re6 nihče ne upa prvi udariti. Vsak se 6amo hvali, kako je močan, kako je že kdaj prej koga temeljito ukrotil in kako bo tudi v bodoče v6&kotfar, kdor se ne bi na miren način udal y * ",» *• *»» , r 'rent ~ k’ ie ™«x -i— «• I < ’ — * ,1 v: 1 'V ' i 1 , ■■** •- *■ ~ 'i ' t~- V — — Takšne misli obhajajo človeka, ko bere najrazličnejša poročila o tem, kako je ta ali oni narod pripravljen na vojno, kako je njegova voijska izurjena, kako je zmožna premagati nečloveške napore in podobno. Poročila o velikih vojaških vajah govore sama o tem, kako se je ta ali ona vojska sijajno obnesla in da ga ni sovražnika, ki bi jo mogel premagati. V morebitni bodoči vojni bo res treba premagati silne ovire, ki jih je postavil voijski na pot človek sam, ali pa narava. Zdi se pa, da 60 naravne ovire močnejše. Država, ki ima močno naravno mejo, se počuti izredno varna in 6e ne boji nobenih groženj. Ob tej naravni meji si mora namreč polomiti »zobe« vse, še tako moderno orož-'e. Zato 6e je že zdaj v mirnem času, če 6memo tako reči, začela tekma, kdo 6i bo prvi priboril dostop da teh močnih naravnih ovir, ki bodo potem služile njemu. Iz tega pa se morda 6pet vidi, da se večina držav pripravlja bolj na obrambo, kot pa na napad. Težak top vrh Kanina Zadnjič smo brali o italijanskih vojaških vajah v Julijskih Alpah. Med drugim je bilo napisana tudi to, da so italijanski alpinci dobili nalogo postaviti na vrh Kanina (ta hrib v Julijskih Alpah na italijanski strani je kakih 20 m višji kot naš Grintovec v Kamniških planinah) težak top kalibra 72 mm. Časopisi so pisali, kaka sijajno so vojaki rešili to 6vojo nalogo, čeprav ni bila ravno preveč lahka. Top so seveda morali pr e? razdejati in ga na vrhu Kanina 6pet 6e6taviti, še isti dan pa odnesti nazaj v dolino. Koliko truda je bilo treba, vedo najbolje vojaki sami. In za ta trud in za svojo vzdržljivost so bili tudi nagrajeni že s tem, da so časopisi objavili posebno poročilo, ki je poneslo slavo italijanskih alpincev po vsem svetu. Tako Italijani dokazujejo, da je njihova vojska sposobna premagati vse ovire. Trije vojaki so prinesli 910 kg težak metalec granat na Coli Drug primer: Iz Berchtes.gadena je prispelo zdaj poročilo, kako zelo so se odlikovali triije nemški vojaki, ki so v popolni vojaški premi in z metalcem granat napravili najtežavnejši vzpon čez zahodno steno gore Goli, jugovzhodno od Berchtes-gadena To je najtežavnejša pot, kar jih vodi na to goro Da pa ne bi kdo podvomil v takšne sposobnosti nemških vojakov, je točno povedana, da so bili to trije vojaki devete čete berchte6gaden-skega bataljona, ki pripada stotemu planinskemu lovskemu polku nemške vojske. Omenjeni trije vojaki so morali premagati v vojaški opremi in z metalcem granat 400 metrov visoko 6trmino. Metalec granat je bil težak — kakor pravi poročila — 910 kg Poleg tega pa je bilo ta dan zelo slabo vreme. Hrib G811 je bil zavit v gosto meglo, iz katere je neprestano 6olzilo. Vojaki pa se vsega tega niso ustrašili, čeprav so morali zaradi slabega vremena trikrat prekiniti vzpon. Niti ponoči ni6o počivali, pač pa so stremeli samo za tem, da čim-prej pridejo s svojim težkim tovorom na vrh Golla. To se jim je posrečilo v ponedeljek zjutraj. Metalec granat so namestili tako, kakor bi moral stati v primeru, če bi »šlo za res«. Z devetimi 6treli pa so nato objavili v dolino, da se jim je vzpon posrečil. Nič manj težavna pa seveda ni bila pot nazaj Poročilo celo ne pravi, ali so vojaki ta metalec granat po kosih znojsili na vrh hriba, pač pa le to, da 60 morali svoje vzpenjanje na Goli trikrat prekiniti zaradi slabega vremena. Pri nas pa nič ne slišimo, da bi kdaj naša voj-6ka nesla topove in metalce granat na Triglav ali na Grintovec. Morda bi jih, če ne bi z Nemci in Italijani živeli v taka tesnih vezeh. Sicer pa bi bilo to tudi odveč, saij v Evropi gotovo ni naroda, ki bi še dvomil v vrline in sposobnosti naše vojske. Taka se danes po naših hribih lahko mirno sprehajajo le — turisti, domači in tuji, sloves naše vojske pa zato nič ne trpi. Prva saditev gumijaste rastline »hevea brasilien-sis« je dala prve rezultate. Rastline so posadili v pokrajini Dambella na 500 m3, v Misiji, na 1300. m2 in v pokrajini Sadi na 1200 m’ površine. Rastlina je dosegla normalno viišno, kar pomeni, da je vzgoja mogoča. Na pripombo nekega francoskega lista o priliki rekorda, ki ga je postavil Francoz Rossi na krožnem poletu 2.000 km in katero >e francoski list nameril na italijanske letalce, ki so prej imeli ta rekord, odgovarja »Popolo di Roma« s tem, da je italijanska posadka postavila svoj rekord slučajno, ker ni imela namena potolči svetovnega rekorda v brzini, temveč v trajanju poleta in to v zaprtem krogu. To so Italijani tudi dosegli. Jasno je. da se italijanski 'etalci niso mogli istočasno truditi, da bi dosegli veliko brzino, saj so morali štediti z gorivom * Angleški dirkač Campbell je poskušal danes potolči svetovni rekord s svojim avtomobilom »Modra ptica«. Poskus pa ni uspel. Najnovejši izum na športnem polju. Priprava, ki bo služila za dajanje znamenj na startu. »Sloveaski dom« izhaja raab delavnih *b 12. Mesečna naročnina 12 din. «m Inozemstvo 28 din. Uredništvo: Kopitarjev« aliea 8/IIL Telefon 4001 d« «005 florava: Ropitar)e»a ulir* B Za Jugoslovanski* tiskarno * Ljuiihaui •»»/« kramari« fidalateH fni lot« Sodja. Urednik! Mirk# Isromili