Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - II Gruppo
atoliski
Uredništva in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina :	Mesečno	L	110
Za inozemstvo :	Mesečno	L	190
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
	
	
	
Leto VII. - Štev. 40
Gorica - 6. oktobra 1955 - Trsi
Izhaja vsak četrtek
POZITIVNA IDEJA
‘ ' :	-Trn'
Zločini komunizma so združili in še združujejo razne narode in države ter ljudi različnih svetovnih nazorov in različnih političnih in socialnih gledanj v skupno fronto zoper skupnega sovražnika. Vse te ljudi in narode združuje samo ena ideja: s skupnimi močmi upreti se strahotam komunističnega sistema in s skupnimi močmi premagati skupnega sovražnika.
Vsi ti ogroženi narodi soglašajo v odklanjanju komunizma. Odklanjajo tisti način življenja brez svobode in teptanje človeškega dostojanstva, ki ga uči ta blodni sistem dvajsetega stoletja. Gotovo je ta ideja — odklanjati sužnost in boriti se zoper njo — velika, vzvišena in občečloveška. Toda ima predvsem negativno vrednost, ker obstoji zgolj v odklanjanju nekega napačnega, škodljivega in zločinskega sistema. Tej ideji pa manjka tista sila, ki jo ima pozitivna ideja.
VELIKO VPRAŠANJE
Protikomunizem je bil sprva dovolj močna ideja, da je zdruzil ogrožene narode v skupni borbi zoper komunizem. Pozneje, po končani vojni in revoluciji, pa ima protikomunistična ideja premalo vsebine, ker vsebuje samo nasprotovanje in odklanjanje, ne vsebuj» pa tildi programa za bodočnost. Glede tega programa imujo prulikouiiiiuiji razna mnenja in razne ideje in si niso edini v tem, kaj bi zgradili na strahotno velikem moralnem in materialnem pogorišču, ki ga bodo našli po zlomu komunizma v vseh deželah, ki so sedaj zasedene po komunistih .
Ali pa je sploh mogoče ustvariti edinost in soglasje med narodi s pomočjo neke pozitivne ideje, ki ne odklanja samo nekaj, kar je slabega, ampak ki postavlja na mesto slabega nekaj novega, novo zgradbo, v kateri bi vsa človeška družba srečno živela? Ali obstoji taka pozitivna ideja?
ODGOVOR PIJ A XII.
Na to vprašanje daje odgovor papež Pij XII., odgovor, ki je sprejemljiv za vse človeštvo in za vsakega človeka, pa naj pripada kateremukoli plemenu ali katerikoli veri. odgovor, ki je sposoben združiti razne države, da bi bile močne v o-brambi in v splošnem napredku. Papež pravi namreč takole: Ta ideja je ljubezen do svobode, ki jo Bog hoče in ki je v skladu z zahtevami obče blaginje, (Iz božičnega nagovora 1954).
Kratek in preprost je ta odgovor, pa vsebuje ves tisti pozitivni program, na katerem se človeštvo lahko združi, da z združenimi močmi premaga komunistične zablode in prav tako z združenimi močmi zgradi nov družabni red, v katerem bi vladala splošna blaginja.
LJUBEZEN DO SVOBODE
Ljubezen do svobode. Nič več m nič manj! Kakor vse velike resnice, tako je tudi ta silno preprosta in enostavna. Tako zelo je enostavna, da človek ostrmi pred njo in sprva niti verjeti ne more, da morejo te besede vsebovati obsodbo zločina in temelj za srečno družabno življenje. In vendar je tako!
Svoboda je ena največjih dobrin za človeka, je splošna človeška ideja in — kakor pravi papež v svojem nagovoru je ta ideja lahko tudi ideal naravnega pravu, ki naj sluzi kot temelj organizacije države ali držav. Ideja svobode je pozitivna, konstruktivna in duhovna ideja. Malo je stvari, v katerih bi soglašalo vse človeštvo. 'Toda v eni gotovo
soglaša in to je prav v ljubezni do svobode, ki se kaže v najrazličnejših smereh: v svobodi vere in prepričanju, v svobodi združevanja, zborovanja in tiska, v svobodi gibanja, v svobodi šolanja in dela, itd.
KAKŠNA NAJ BO SVOBODA
V zadnjih dve sto letih je že marsikdo ponujal človeštvu svobodo. Spomnimo se samo na gospodarski liberalizem, ki je na vsa usta oznanjal svobodo, pa je bila ta svoboda v resnici samo svoboda bogatejšega in močnejšega, delavec pa je bil kljub visokodonečim geslom o bratstvu, svobodi in enakosti v resnici suženj moderne vrste, ki ima sicer nekatere politične pravice, pa je gospodarsko popolnoma odvisen od kapitalista.
Papež gotovo ne misli na tako svobodo v razbrzdanosti in v izkoriščanju človeka. Zato pravi papež: ljubezen do svobode, ki jo Bog hoče in ki je v skladu z zahtevami obče blaginje.
Torej more združiti in rešiti vse človeštvo samo tista ljubezen do svobode, ki jo Bog hoče in ki je vo-ložena v vest in srce vsakega zdravega in poštenega človeka. Ne more pa rešili človeštva tista svoboda, ki je Bog noče, tista svoboda, ki že ni več svoboda, ampak je nered in a• narhija in zlorabl janje svobode brez
t UZUM J.lfr.p
Dalje pristavlja papež, da mora biti svoboda v skladu z zahtevami obče blaginje. Obča blaginja pa je stanje pravičnosti in ljubezni, spoštovanja človeške osebnosti in primerne porazdelitve duhovnih in materialnih dobrin med vse ljudi.
ZAKLJUČEK
Vse to pa zahteva krščansko socialno gibanje že od vsega svojega začetka. Zato želimo, da tako med vsemi Slovenci kakor tudi med vsemi narodi na svetu prevlada mnenje, da je treba dopolniti protikomunistično razpoloženje svobodoljubnih narodov s pozitivno idejo — z idejo ljubezni do svobode, ki jo Bog hoče in ki je v skladu z zahtevami obče blaginje.
R. SMERSU
»Družabna pravda«. 15. 7. 1953
BOLJUNEC V TRŽAŠKEM BREGU — VAS DELAVCEV IN MALIH KMETOV. OB BOLJUNCU TECE GLINŠČICA, KI S SVOJO DOLINO DAJE VTIS VISOKIH GORA. POD BOLJUNŠKO FARO SPADAJO PECE Z OBNOVLJENO MARIJINO CERKVICO. SEDAJ SO DOBILI NOVEGA ŽUPNIKA GOSPODA ZUPANČIČA.
POLITIČNE NOVICE
Egipt bo dobil orožje od komunistov
Sovjetska zveza bo prodajala težko moderno orožje Egiptu in drugim arabsk;m državam. Is!o bo storila Češkoslovaška. Egipt bi se rad maščeval za poraz, ki ga je doživel pred leti v vojni z Izraelom. To državo hočejo zdaj arabske sosede z Egiptom na čelu zbrisati z zem-1 j e v i d a ■ Za hod n e velesile, ki bi rad s za vsako ceno na tem področju preprečile novo vojno, doslej niso hotele ne Arabcem ne Izraelu prodajati tolikšnih količin orožja, da bi položaj postal nevaren. Ker pa bi Sovjetom imenitno služila napetost ali vojna, na Srednjem vzhodu za njihovo politiko proti utrjevanju zahodne obrambe, so s Čehoslovaki takoj obljubi’i Arabcem potrebno moderno orožje. Tako so spet zatajili svoje lepe besede o miru, sožitju in bratstvu med narodi.
Ben Arafa je odstopil
Franco- k i vladi se je končno posrečilo prepričati maroškega sultana Ben Arafo, da se je umaknil. Uradno je sicer izjavil, da se ne odpoveduje prestolu, vendar je zapustil Maroko in tako bo francoska vlada zdaj lahko storila nadaljnje predvi-
Težek spor med Francijo in Zdr. narodi zaradi Alžira
Prejšnji teden so v Glavni skup-sčini Združenih narodov sprejeli z enim glasom večine sklep, da bodo na sedanjem zasedanju razpravljali tudi o Alžiru. Kakor je znano, je Alžir v ustavnem pogledu del francoskega državnega ozemlja in ne kolonija. S pravnega stališča ima torej prav Francija, ki trdi, da pomeni sklep Združenih narodov nedovoljeno vmešavanje v njene notranje zadeve. Dejansko pa vendar alžirsko prebivalstvo nikdar ni bolelo sprejeti tega stanja. Zahtevalo
je ne
-odvisnost z obljubo, da bi
po-
leni Alžir ostal v okviru francoske državne skupnosti. Zato so številne manjše države podprle sklep, naj Združeni narodi lazpiavljajo o francoski kolonialni politiki v Alžiru. Seveda so za ta sklep glasovale tudi vse komunistične države s Sovjeti na čelu. Francoska vlada je proti temu sklepu protestirala ter odpoklicala iz Ne« Yorka zunanjega ministra Pinava, kakor tudi stalno francosko zastopstvo pri Združenih narodih. Sklenila je tudi, da ta mesečne bosta šla na obisk v Moskvo predsednik francoske vlade l aure in
zunanji minister Pinav, kakor je bilo že določeno. To pa zalo. ker je sovjetsko zastopstvo glasovalo proti Franciji in s tem pokazalo, da dejansko ne vodi politike popuščanja in mednarodnega pomirjenja, kakor vedno na vsa usta zatrjuje. Se hujše pa je, da sta proti Franciji glasovali tudi Grčija in Islandija, ki sta članici Atlantske obrambne zveze. Tako je sklep o Alžiru sprožil trojno krizo: prvo med Francijo in Z d ruženimi narodi, drugo v okviru atlantske obrambne organizacije in tretjo v odnosih med Francijo in Sovjetsko zvezo. Zadnje gotovo ni slabo, ker bodo Francozi tako vsaj na lastni koži spoznali, kaj v praksi pomeni sovjetsko govoričenje o miru in lako imenovani koeksistenci. V ostalem pa bo Francija morala čimprej ugoditi zahtevam domačega prebivalstva v Alžiru ter v ostalih arabskih deželah. Doba kolonializma je že daleč za nami in arabski narodi terjajo svobodo. Edino v primeru, da dobijo svobodo, bo mogoče preprečiti politično sodelovanje med muslimansko - arabskim svetom in komunizmom.
dene korake za pomiritev Maroka. Med temi je imenovanje regentske-ga sveta in nove vlade, ki bi bila resnični izraz maroškega ljudstva.
Vendar za sedaj umik Ben Arafe ni prinsel zaželene pomiritve. Ob njegovem odhodu v soboto ni bilo sicer incidentov. Toda že v nedeljo in ponedeljek ja zagorel nov upor med Ben Arafi zvestimi berberci na pogorju Atlanta in ob špansko maroški meji. Bilo je zopet večje število mrtvih. Nastopilo je vojaštvo, da upor zatre.
Peron v Paragvaju
Peron je po dolgem času le dobil dovoljenje, da zapusti Argentino. Začasno se je nastanil v Paragvaju. Novi gospodarji v Argentini se niso hoteli omadeževati s Peronovo krvjo, temveč so ga pustili, da gre. Povsem drugače kci v nam bližnjih »ljudskih« demokracijah, kjer so rdeči diktatorji pomorili svoje poštene, politične nasprotnike! In še nekaj. Policija je ugotovila, koliko bogastva si je nagrmadil Peron, ki je govoril, da je delavski voditelj in vodi socialno politiko. Z bogastvom je obsipaval tudi svoje politične prijatelje, ki jim je dovoljeval umazano korupcijo. Podobno stvar opažamo povsod drugod, kjer vladajo diktatorji, katerim nihče ne sme gledati na prste. Ljudstvo strada, oni in njihovi pristaši pa se valjajo v obilju in nepoštenih umazanijah. Končno je imel Peron še neko mlado prijateljico, ki ji je dajal, kar si je poželelo njeno srce. Zdaj je vse prišlo na dan. In kaj vse bi prišlo na dan, če bi podoben veter odpihnil še druge diktatorje? Zato pa se tako krčevito držijo na oblasti in neusmiljeno pohodijo vsakogar, ki bi se jim drznil nasprotovati.
Važno vprašanje vzgoje otrok
Med državo in Cerkvijo je vedno opažati neko trenje, katera bo imela glavno besedo pri vzgoji otrok. Cerkev trdi po vsej pravici, da imata družina in Cerkev naravno in božje poslanstvo in neodvzemljivo pravico, da vzgajata mladino tako, kakor zahteva njena časna in večna sreča. Država večkrat trdi, da ima ona edino pravico odločanju o vzgoji otrok.
I Rimu to vprašanje doslej ni bilo pereče, ker so bili z malimi izjemami doslej prosvetni ministri sko-ro vedno krščanski možje, ki niso nasprotovali poslanstvu družine in Cerkve pri vzgoji šolske in dijaške mladine. V sedanji vladi pa vodi prosvetno ministrstvo socialdemokratski minister Paolo Rossi, ki />
Neodvisnasocialistična [U^unija v Trstu
To je najnovejša oblika nekdanjega UAIS-a, ki je v povojni dobi bolj zrahljal slovenske vrste in ubil slovensko narodnostno zavest kot vse fašistično nasilje v preteklosti. A ko si v tisti dobi rekel slovenskim staršem, naj dajo otroka v slovenske šole, so te imenovali šovinista. Šele poznejši razkol s kominformom je nekaterim med titovci odprl oči. Maso slovenskega delavstva pa je hvaležno pobral Vidali. Ako bi ti titovci smeli o svojih zadevah ukrepati brez botrovanja ljubljanskih partijcev, bi se bili morda iz izkušenj preteklosti kaj naučili. Toda ves njihov pokret živi in umrje, ako pritekajo ali ne pritekajo denarci od tam. Poleg tega tudi veže skupaj te ljudi vse, kar se je dogajalo ob medvojnih in povojnih grozodejstvih:	kraške fojbe, Ozna, uli-
ca Carducci štev. 6 in podobno. Zato za mnoge vsaj po njih lastnem prepričanju ni povratka in je treba iti po stari poli dalje, četudi v popolno razsulo. Kaj pa nuj ustvari kor.stnega Neodvisna socialistična unija, (VSI, to je U ni one socialista indipendente). ki so jo ustanovili v nedeljo v tržaškem kinu Aurora znani titovski prvaki Franc Štoku, Rortolo Petronio, Eugenio Laurenti, Dekleva in Kosmina skupaj z Nagnani-jem in Cucclii-jem, to je dvema italijanskima komunističnima disidentoma? Tržaški komunisti bodo rajši šli za Vidalijem, ki ima v Italiji zaslombo največje komunistične stranke v zapadni Evropi. Toda titovski pokret se je v Trstu tako korenito kompromitiral, da se ga je prisiljen sramovati Vidali in še bolj socialistične stranke raznih odtenkov. Ker pa je prišel iz Ljubljane ukaz. da se je treba za vsako ceno povezati z Italijani, sta se jih usmilila dva italijanska komunistična uskoka. Tako smo dobili novo stranko uskokov, slepcev in izdajalcev (U.S.L), ako smemo za trenutek uporabiti izrazoslovje, ki ga je skozi deset let bruhalo titovsko časopisje na poštene tržaške Slovence.
ob zaključku debate o proračunu prosvetnega ministrstva imel za potrebno izjaviti, da mora pojasniti stališče države zaradi nekaterih cerkvenih dogmatičnih izjav na socialnih dneli v Trentu, kjer so med drugim poudarili že znane pravice in dolžnosti Cerkve in družine pri vzgoji mladine. Minister Rossi je rekel, da mora biti šola laična in da mora država uveljaviti svoj nauk glede vzgoje mladine v šolah, ki da v Italij: niso konfesionalne. Svoje laično stališče glede verske vzgoje otrok v šolah je omilil z izjavo, da država priznava katoliški veri prvenstvo zaradi njenega zgodovinskega razvoja, kakor tudi zato, ker je večina Italijanov katoliške vere. Minister je napovedal tudi nav zakon o nadzorstvu nad zasebnimi šolami, ki jih, kakor je znano, po večini vodijo razne cerkvene ustanove.
I nedeljo je ministru Rossiju odgovoril milanski dnevnik »Italiaa, ki je blizu milanskemu kardinalu. Ta dnevnik pravi, da beseile prosvetnega ministra Rossija niso jasne ter kritizira njegovo trditev, da mora država v šoli uveljaviti svoj nauk. Pravi namreč, da demokratična država nima in ne more imeti svojega nauka, temveč le svoje zakone, ki imajo svoj temelj v ustavi. Državi se ni treba bati konkurence katoličanov, pač pa mora sprejeti njihovo lojalno in blagodejno sodelovanje. Cerkev želi le pravico, da uči mladino večnih, od Boga razodetih resnic.
NAŠ TEDEN V CERKVI
9.	10. nedelja, 19. pobinkostna, zegnanj-ska: sv. Dionizij
10. 10. ponedeljek: sv. Frančišek Borgi ja. s poznavalec
11. 10. torek: Materinstvo Matere božje
12. 10. sreda: sv. Maksimilijan, m.
13. 10. četrtek: sv. Edvard, kr.
14. 10. petek: sv. Kalist, pm.
15. 10. sobota: sv. Terezija, d.
*
SV. TEREZIJA, roj. V Avili na Španskem 20. 3. 1515, umrla 5. oktobra 1582. leta, po popravljenem gregorijanskem koledarju, ki je prav ta dan stopil v veljavo, pa 15. oktobra. Hled učenimi svetnicami zavzema prvo mesto. Se živa je bila občudovana kot čudežna Ženu. enako 'se sedaj. Njeno nestrohnjeno telo počiva na glavnem oltarju karmelitske cerkve v Albi na Španskem.
1.	Starši so bili globokoverni in pobožni. V družini se je bralo vsak dan življenje svetnikov, kar je imelo velik vpliv na Terezijo. Še deklica je hotela v misijone. Dvajsetletna je vstopila v karmelitski samostan. Tu je pa skozi 20 let kaj rada v govorilnici, ko je bil čas za to določen.
isti čas je Jezus povedal to priliko:	»Nebeško kralje-
stvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike, klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti. Poslal je spet druge služabnike z naročilom: 'Povejte povabljenim: Glejte, svoj obed sem pripravil; moji voli in pitana žival je zaklana in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!' Ti pa se niso zmenili in so odšli: eden na svojo pristavo, drugi po svoji kupčiji, ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih zasramovali ter pobili. Ko je kralj to zvedel, se je razsrdil, poslal svoje vojake, pokončal one ubijalce in njih mesto požgal. Potem reče svojim služabnikom:	'Svatba	je pripravljena, o
povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na razpotja in povabile na svatbo, katerekoli najdete.’ In njegovi služabniki so šli na pota in zbrali vse, katere so našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je pa prišel kralj goste pogledat, je videl tam človeka, ki ni imel svatovskega oblačila. Rekel mu je:	'Prijatelj,
kako si prišel semkaj, ko nimaš svatovskega oblačila?’ On pa je molčal. Tedaj je kralj velel strežnikom: 'Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi. Zakaj tnnogo je poklicanih, ali malo izvoljenih .'a *
Dobro je, kjer otroci ljubijo svoje starše; hudo, če jih prezirajo. Nadvse hudo pa je, če preziramo nebeškega Očeta.
1.	Povabljeni niso hoteli. Taki smo, da imamo rajši dobro kot slabo. Saj imaš rad dobro njivo, dobro službo.
Kako pa, ko prideš do Boe a ? Ali se ravnaš po tem načelu? Neštetokrat si namreč postavljen pred izbiro: ali zvesto služiti Bogu — ali se pregrešno okleniti stvari. Ce Boga ljubiš, se v takih primerih hitro odločiš zanj. In to je pametno, modro; saj je stvarnik več kot ■Urar. oče več kot njegova slika. Kaj drugega so vse stvari kol bežna slika božje moči? Kaj drugega je vse ugodje zemeljsko kot mala senca božje dobrote in sladkosti?
Sovjeti so leta 1949 aretirali v vzhodnem Berlinu zdravnika Jožefa Se holmerja in ga poslali v koncentracijsko taborišče, ki nič ne zaostaja za zloglasnimi nacističnimi ta-borišči v Dachau, Bucbonwaldii in Mat-hsuaenu.
V neki knjigi (La grevc de VorkouU) popisuje taborišče v Vorkuti. Poboji so tako nečloveški in podnebje tako neznosno, da »o ruski carji prepovedali izgnanstva v tiste kraje.
Mesi drugimi pretresljivimi stvarmi popisuje izbruh štrajka v taborišču, kakor da bi šlo za kak kapitalističen center. Ko se je raoširiia no-vica o štrajku v vzhodnem Berlinu junija leta 1953. so se naslednjega meseca uprli deportiranci. Hitro so ustanovili revolucionarne svete, odtočena, da se uprejo Sovjetom.
govorila z domačimi vsakdanje ničemur- , nosti. To jo je zelo raztresalo. Na nasvet spovednikov je goreče molila, da odpravi svojo navezanost. Zresnila se je. Stopila je na pot zbranosti, molitve, ostre pokore. To jo je dvigalo v višave svetosti. Imela je velika razsvetljenja in videnja. Spisala je več knjig, ascetičnih in mističnih, a vse v skladu s cerkvenimi učeniki. Te veljajo se danes za klasične. Iz njih so zajemali odlični svetniki, kot sv. Frančišek Šaleški, sv. Alfonz Ligtorij. Prav lahko bi jo nazivni ' »doktorico mistike«.
Uboga redovnica, brez sredstev, je Ustanovila 32 samostanov.
2.	V svojih spisih je podala mnogo praktičnih nasvetov tudi za vsakdanje življenje. N. pr.: Govori malo. posebno če imaš opraviti z mnogimi. Ne opravičuj se nikdar, ako nimaš posebnih razlogov.
Ne bodi prepirljiv, posebno ne v malih stvareh. Ne govori, česar nisi dobro premislit, sicer lahko koga razžališ. V pogovorih se oziraj tudi na duhovno življenje, s tem se izogneš praznim pogovorom.
- Ne poizveduj po rečeh, ki te nič ne brigajo. Ne misli na nepopolnost: drugih, ampak na njihove čednosti.
Toda ni vsak in vselej tako moder, da bi se takoj odločil za Boga. Kratka prijetnost, hipni blesk premoti pamet in potegne nase voljo, ki je že itak nagnjena k slabemu.
Ves n. pr., da Bog prepoveduje pijanost: »Pijanci ne bodo posedli božjega kraljestva«; veš. da Bog prepoveduje nečistost:	»Nečistniki	ne
bodo posedli božjega kraljestva« (1 Kor 6,9); veš, da ne bodo posedli božjega kraljestva ne krivičniki ne tatovi, vendar slediš svojemu ugodju in nasladi. Podoben si žejnemu. ki vedoma pije zastrupljeno vodo; lenemu, ki noče zapustiti postelje, čeprav nad njirn gori streha.
To je prav zgodba danasnteaa evangelija. Povabljeni nočejo priti!
2.Krci j se je razsrdil. Ali hiojster hvali lenega vajenca? Ali je učitelj zadovoljen s slabo nalogo? Ali ti je všeč, če ne rodi polje? Kako naj bo pa všeč Bogu, če naša src;, ta, živa polja ne obrodijo «ntlu hnin-ljubljenega življenja? Bog n?s ie zase ustvaril, pa udinjavamo svoje srce stvarem.
Božja pravičnost zahteva kazen, kot moder oče kaznuje poredne o-troke, ali kot je kralj v evangeliju kaznoval ošabneže.
Kakor pa človek, ki ljubi Boga, rad vabi vse stvari, naj Boga slavijo, to vidimo n. pr. pri treh mladeničih. zaprtih v ognjeni peči. prav tako tudi Bog uporablja stvarstvo, da kaznuje nje, ki se njegovemu povabilu upirajo. Ali ni faraona, ki ni hotel izpustiti Izraelcev iz sužnosti, kaznoval z desetimi šibami. nadlogami, in končno s smrtjo? — Neki komunistični nrvak. Jaroslavski, se je postavljal, da komunizem ne pozna ljubezni, pač pa sovraštvo in da je treba podreti vse cerkve. Kmalu je doživel, kaj je sovraštvo. Njegovi lastni pajdaši so ga meseca septembra 1937 vrgli v ječo. Ta mu je pač manj prijala kot cerkev! Morda se je tedaj kesal, da ni podiral ječ namesto cerkva!
Današnji evangelij poroča: »Kralj se je razsrdil in pokončal ubijalce.«
Najhujša kazim božja pa je, ko Bog vrže svoje zoprnike v vnanjo temo, kjer je jok in škripanje z zobmi. Spoznavati tam svojo zmoto, je prepozno.
Nekega dne so sc uprli in niso hoteli na delo, kur je spravilo v veliko zadrego stražarje, ki so bili poučeni, d« so štrajki posledica kapitalističnega izkoriščanja.
Kremelj se je ravnal po zgledu kapitalistov. Poslal je na kraj upora 'komisijo, ki naj bi zadevo preiskala in velike vojaško sile. General je ukazal napad na taborišče in ko je bilo v boju ubitih ali ranjenih na stotine jetnikov, so je taborišče p.odalo po 15 dnevih štrajka.
Šlo je za uboge delavce, iki so stavtkuli prvikrat v življenju: znašli -o se torej v življenjskih razmerah, kakršne so bile za delavce pred BIO leti ali v položaju ruskih sužnjev w. leta 1880. Napravili so poskus, za katerega niso imeli nobene skušnje.
Vendar, pripominja zdravnik, so bile politične posledice zelo velike. Od takrat
dalje so z delavci ravnali malo bolj človeško.
\ nekaterih ozirih je bil nekdanji kapitalizem bolj človeški kot je sedanji komunizem. Kapitalizmu se ni nikdar posrečilo. organizirati tako arin etn brezpravnih sužnjev, kot je to storil komunizem.
Mars pravi, da je tekstilna industrija ječa. ki zapre delavca zvečer in m i vrne svobodo zjutraj. To formulo polovične sužnosti so Sovjeti zamenjali s popolno slišnostjo, ki traja ves dan in brez koinca.
Da -e v teh brezpravnih sužnjih porajajo revolucionarne misli proti komunizmu, zadostuje, da prebirajo Marksove spise...
Pridiga na vzpenjači
Gospa Mara se je danes prvič peljala z vzpenjačo. Zato je neprenehoma nadlegovala sprevodnika z radovednimi vprašanji:
»Prosim, g. -pr »vodnik, kaj .e zgodi, če se vrv utrga?«
»Potem bomo obviseli na drugi pomožni vrvi.« odvrne sprevodnik vljudno.
»Te se pa tudi druga vrv uirže, kaj oo-tem?« vpraša zopet gospa Mara.
Iz
„Kraljestvo je utemeljeno v priznanju Boga"
Holandska katoliška ljudska stranka je predložila komisiji za ustavno reformo predlog, da naj krt uvod v ustavo postavijo naslednje besede: »Kraljestvo je utemeljeno v priznanju Boga. stvarnika in početnika vsega prava.«
Princesa-redovnica
Na Irskem je zadnjega avgusta vstopila v redovno družino Misijonskih sester sv. rožnega venca 24-letna hčerka afrikanTega kralja v Orlu. princesa Ifedma. Oče jo je poslal študirat v Dublin na Irhem zdravilstvo, a delo redovnic jo je tako prevzelo, da se je odiočiia za pedovi iški poklic. Na dan njene preobleke je njen oče, ki ima pod svojim žezlom nad milijon ljudi, prisostvoval sv. maši v svoji prestolnici. \ spomin na ta dogodek bo dal zgraditi na svoje stroške cerkvico.
Vse zaradi svobode vere
Sovjetske oblasti so zavrnile prošnjo pa-derboraškega nadškofa, da bi šel v tisti del škofije, ki politično spada pod rusko eono. V odgovoru pravijo, da se je nadškof ob priliki nekega romanja k Marijinemu svetišču v Huy,slmrg vedel nedostojno in da je v govoru v cerkvi zašel na
KITAJSKO GLEDALIŠČE JE GOSTO-VALU V BENETKAH. Pretekli teden se je mudilo v Benetkah »Kitajsko klasično gledališče iz Pekinga«. Vse predstave so doživele velik uspeh. Kitajsko gledališče bo nastopilo še v Milanu, Turinu, Firencah. Kirnu in Neaplju.
N A TRT ZA OGREVANJE SEVERNEGA LEDENEGA MORJA. Sovjetski učenjak Markin je izdelal načrt za ogrevanje Se-vernega ledenega morja. V Behrinškein zalivu, ki loči Sibirijo od Alaske in je širok 75 km, hi po njegovem načrtu sezidali velikanski jez in cel sistem črpalk na atomski pogon. Te črpalke hi črpale toplo vodo iz Tihega oceana in jo usmerile v Arktično morje. Na ta način hi se Severno ledeno morje ogrelo vsako leto za toliko toplote, kot hi jo lahko dalo II) milijard ton petroleja.
Uresničitev tega velikanskega načrta hi bila velikega pomena za ledene pokrajine Severnega tečaja, kjer sedaj nič ne uspeva. Razvilo hi se poljedelstvo in ljudje iz pre-obljiidenih krajev hi našit tu ugodno točko za naselitev.
KISEMlOVi KKJFV A BOLEZEN JE V-PLIVALA NA, BORZNE TET A JE. Da sta politika in gospodarstvo povezani med se-hoj, je pokazala zadnja Eisenhnvverjeva bolezen. Na newyorški borzi so industrijske del nice ohčutno padle in sicer /a skoraj deset dolarjev pri komadu. Posebno so prizadete delnice železne, mehanično in letalsko industrije. Tudi v Londonu in v Ottavi so ameriški vrednostni papirji sli navzdol.
RADIO V ITALIJI. Italija razpolaga sedaj s 121 oddajnimi radijskimi postajami, izmed katerih so 35 otvorili šele lansko leto. Vse to radijske postaje oddajajo
370.000	ur na leto. V letu 1038 so oddajali
»Potem se sproži avtomatična zavora in kabina se ustavi ter obvisi na vrvi.«
»Ako pa tudi zavora odpove, kaj potem ?«
»Potem...« je zamišljeno odvrnil sprevodnik in pomeni j ivo pogledal gospo, »potem je odvisno od tega. kako blizu ali daleč od Boga ste preživeli svoje življenje.«
Stoletnica Kneippove knjige
Letos obhajamo stoletnico, kar je svetovno znani župnik Kneipp objavil svojo knjigo o zdravljenju. Leta 1855 je župnik Kneipp prišel na novo službeno mesto Wb-rishofen, kjer je nadaljeval s svojimi zdravniškimi poizkusi, zbiral čaje in zdravila ter se tudi sam kopal v mrzli vodi in hodil bos po sveži rosi. Mnogi, ki so dočakali visoko starost, se morajo zahvaliti Kneippovi metodi življenja. Svoje izsledke je Kneipp zbral v knjigo, katere naklada je dosegla 650 tisoč izvodov in je bila v kratkem razprodana. To zdravstveno knjigo je Slovencem posredovala Mohorjeva družba. Priredil jo je znani msgr. Podgorc. ki je oskrbel tudi ponatis, ki je izšel pred par leti v Celovcu.
Cerkve
politična vprašanja. V resnici pa je nadškof ob tisti priliki govoril v cerkvi o molitvi, staršem pa je naročal, naj skrbijo za versko vzgojo otrok.
Rast domačih duhovnikov
Iz semenišča, v Mavidi v Belgijskem Kongu je prišlo že 100 duhovnikov. Prvo mašniško posvečenje v tem semenišču je bilo leta 1937. Trenutno je v semenišču okrog 70 bogoslovcev iz raznih apostolskih vikariatov.
Za mirno rešitev Goe
Voditelji katoličanov v New Delhiju v Indiji so na posebnem zborovanju sklenili, da pošljejo poziv vsem vernikom na Za-padu, predvsem na Portugalskem, naj storijo vse, da bi se vprašanje mest Goe rešilo na miren način.
Naša politika je na kolenih
Po številnih 'lernii-h Nomeii-e «a« rn <’
bivanja kanclerja Adenauerja v Mpskvi imeli svete ure. V kraju Sachseln je duhovnik v nagovoru poudaril, da za zmago nad slabim ni dovolj samo spretna politika, ampak je potrebna milost božja. Naša (politika pa je na kolenih, ko imamo razgovore z našim Bogom na najvišji stopnji. S tem damo mi, katoličani, največji delež naši domovini v tej zgodovinski uri.
selc 64.000 ur. Prav tako so radijski naročniki od 978.392 v letu 1938 narasli v le-tu 1954 na 5 milijonov 391.000. Televizijskih naročnikov so našteli lansko leto 88.118. Televizijsko omrežje ima 8 oddajnih postaj. Prihodnje leto jih bo imelo že
16.
KAKŠNA BO USODA KIPOV E VITE IN PERONA. Bivši argentinski predsednik Peron je pred časom, naročil v Italiji dva velikanska kipa, ki naj bi predstavljala njega in njegovo ženo Evito. Ta kipa je z vso dovršenostjo izvršil kipar Leon Tom-masi v JMetrasanti, kjer so veliki skladi mramora. Kipa, ki sta 5 metrov visoka, sta sedaj že na poti v Argentino in mnogi se izprašujejo, kakšna bo njuna usoda, čim dospela v Argentino.
Kipar Pommasi je spoznal Perona takrat. ko mu je prodal Beethovnovo skupino »Pastorale«, ki jo je nameraval kupili Hitler, a je prej propadel. Tako je v Peronu vstala želja, da hi kipar Tommasi sklesal kipe za kolosalni mavzolej, ki naj hi bil visok 30 metrov. Ta dva kipa sta šele prva izmed mnogih naročenih. Kipar jih je odposlal, čeprav v negotovost, ker sta bila že plačana in. kot sam pravi, nista bila več njegova last.
»Sivita Peron je drugič umrla,« tako govorijo klošarji iz Pietrasante, ki so izdelali oba kipu.
RUDNIKI POD MORJEM. Najlmgatejši
angleški premogovni rudnik se nahaja na odprtem morju, kakih sto metrov od škotske obale. Stroji so že prodrli 800 metrov v globino in strokovnjaki so mnenju, da se na tem mestu nahajajo bogate zaloge premoga v skupni ti ži šest tisoč milijonov ton. Ta zaloga bo zadostovala baje za šest tisoč let. Do vhoda v rudnik hudo speljali od obale podmorski hodnik.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH L JUDI
IZ iiELCilJE
N \ -MEDNARODNEM koncertu, ki se je vršil 24. 9. na drž. konservatoriju v Bruslju, je Slovence predstavil moški oktet »Jadran« iz Charleroi pod vodstvom pevovodja Ivana Kodeha in zapel pesmi »Slovenec sem«. Ob večerni uri«. »Oj Doberdob« in »Ti pobič ja k' ne lumpaj«. Pe vci so želi lepo pr i/.;i;:nje.
PRECEJ IZSELJENCEV bilo tudi preteklo poletje v domovini na obisku. Od nekod so prišli sikupno s posebnimi vlaki. Iz Francije oib nemški mieji jih je prišlo skupaj -166, iz .Pas de Calaisa 87, iz V ; Čije enkrat 119. drugič 190. iz Holandije 30. Prekmurcev je bilo doma na obisku 150. \ domovini so jim ponekod oblasti priredile zelo slovesne sprejeme in jih pri tem skusale navdušiti za »gradnjo socializma«. I oda prvo navdušenje se je kot običajno kmalu poleglo ob živem dotiku s praktičnimi pridobitvami komunističnega raja. Zato mislimo, da so za vse koristni taki obiski:	za nasprotnike komunizma
ker vidijo, kako prav so imeli, ko so 9e upirali temu sistemu: za pristaše, da se ohladi njih vroče navdušenje: za v-<* pa, da se utrdijo v ljubezni in zvestobi do o movine.
IZ FRANCIJE
PAS DE CALAIS. Tudi letos je poroma-la -k up i na slovenskih izseljencev iz Pas de Calaisa v Lurd, kot to delajo že nekaj let. čeprav so stroški občutni. Letos jih je poromalo 54. V Lurdu so se jim pridružili še nekateri rojaki raztreseni tam okrog ter celo neki pravoslaven Srb. Teden življenja v Lurdu je bil za vse veliko veselje in sreča, ki je prehitro minila.
IZ TABORIŠČ
ODPOTOVAL JE dne 2. okt. bivši župan in lesni industrijaleo z Vrhnike Ignacij Hren s svojo soprogo Jelico, roj. Marolt, in dvema mlajšima hčerkama v Cleveland. Njegove starejše hčerke Alenka. Bariča in Marjetica pa so že 15. sept. odpotovale z letalom naprej, da pripravijo in uredijo prihod ostale družine'.
Župan Hren je moral radi svojega protikomunističnega prepričanja in dela med vojno bežali ipred Titovo okupacijo s svojo
družino meseca maja 1915 v Italijo, diarej-ši sin Tomaž je bil domobranec in tudi on poslal žrtev vetrinjske tragedije, kljub mladoletnosti. G. Hren je več kot 10 let okušal bridkosti taboriščnega življenja. Zaradi bolezni .sina, ki ga niso hoteli sprejeti za emigracijo, ni hotel odpotovati. Vsled tega je dolga leta žrtvoval sebe in svojo družino. Zaman smo pritiskali nanj. da naj odpotuje brez sina. Občudovali smo njegovo očetovsko ljubezen in pogum, s katerim je prenašal težave begunstva. Končno so tudi odgovorne oblasti obljubile, da ho takoj j!o prihodu v Ameriko lahko uredil vse potrebno, da dobi k sebi še bolnega sina.
Slovenski begunci se županu Hrenu in njegovi družini toplo zahvaljujemo za vse, kar nam je nudil, želimo srečno potovanje in še srečnejše življenje v novi domovini, kar so si brez dvomu zaslužili.
V.A.L.
Tudi uredništvo in uprava »Kat. glasa« želita večletnemu naročniku obilo božjega blagoslova v novi deželi!
IZ SLOVENIJE
DRUGA NAJVECJA ELEKTRARNA V JUGOSLAVIJE. Pretekli teden je začela
obratovati pri Zvorniku na Drini nova hidroelektrarna. ki je druga največja v Jugoslaviji. Stala je 14.5 milijarde dinarjev in ima proizvajalno zmožnost 300 milijonov kilovatnih ur letno. Elektrarno so začeli zidati leta 1918. Jez, ki so ga začeli betonirati spomladi leta 1951, je visok 42, dolg pa 166.5 m. Strojne dvorane so 20 metrov pod vodno gladino.
PRVI OBRTNIŠKI SEJEM V LJUBIJA-
NI. 1 reteklo soboto so na Gospodarskem raz-tavišču v Ljubljani odprli prvi obrtniški velesejem. Zastopanih je 180 razstav-ljaleev vseh obrtniških strok iz vse države.
I ■< prvi obrtniški velesejem je pokazal, da je slovensko obrtništvo važna gospodarska panoga, ki .šteje nad 15.700 obratov,
40.000	kvalificiranih delavcev ter 10.000 obrtniških vajencev.
S KOROŠKEGA
DEŽELNA VLADA NA KOROŠKEM je poslala vsem podrejenim uradom okrožnico z navodili o poslovanju v slovenskem jeziku. Vsi uradi morajo »prejemati tudi vloge, ki so pisane samo v slovenskem jeziku in na te vloge bodo stranke prejemale samo slovenski odgovor. Kdaj bo poslal podobno okrožnico generalni komisar zu Tržaško dr. Palam a ra ?
ŠTRAJK V SIBIRIJI
PO SVETU NAOKROG^
življenja
Vračanje jugoslovanskih beguncev
in odmev svetovne javnosti
Splošno je znano, da so italijanske oblasti, kmalu po sporazumu s Titom glede Trsta,' začele vračati begunce nazaj v Jugoslavijo in to početje nadaljevale, dokler niso bili storjeni primerni koraki, da se to ustavi. Med te korake upravičeno lahko štejemo spomenico, ki jo je na predlog Slovenske ljudske stranke in z odličnim sodelovanjem strankinega zastopnika sestavila in svetovni javnosti izročila K r-cansko-demokratska zveza za Srednjo Evropo (CDUCE) v New Yorku. V -menici so podrobno omenjeni primer! vračanja jugoslovanskih beguncev, ki se nikakor ne morejo spraviti v sklad z mednarodnim načelom o pravici begunca do zatočišča (azila). CDLCE je izrecno poudarila, da je ireba načelo pravice do azila skrbno varovati in takoj prenehati s sleherno akcijo, ki mu nasprotuje in ki mora nujno voditi do zelo hudih posledic. Spomenica se zaključuje z ugotovitvijo, da :o vprašanje ne prizadeva samo Italijo in Jugoslavijo, marveč presega državne meje in ima mednarodni značaj. Zato mora o njem odločati svetovna vest.
Tako sestavljena listina je bila s posebnim spremirm pismom, ki sta ga podpisala predsednik CDUCE prof. A. Prochazka in glavni tajnik K. Sieniewicz, poslana vodilnim političnim organizacijam in posameznim odličnim predstavnikom kršč.-dem. strank v Evropi, vključno voditeljem krščanske demokracije v Italiji, dalje državnemu tajništvu US v Washingtonu, nekaterim veleposlaništvom v Rimu in pa vrhovnemu komisarju za begunce pri Združenih narodih in drugim agencijam te vrhovne mednarodne ustanove.
Odziv na spomenico je bil izredno živahen in zelo pomemben. Iz odgovorov se vidi, kako je spomenica zadela v živo in vzbudila zanimanje v svetovni javnosti. Ker ?o v tem primera predvsem ; : ■•uleH naši slovenski rojaki in je celotna akcija dejansko delo SLS v begunstvu, mislim.*), da bo slovensko begunsko javnost zanimalo, če nekaj več povemo o uspehu te akcije.
Državno tajništvo (zunanje ministrstvo) v Wasliingtonu je na spomenico odgovorilo v obširnem pismu, ki ga je podpisal pomožni tajnik za evropske zadeve Mr. Wal-worth Barbour.
Iz urada visokega komisariata za begunce v Ženevi je prispel odgovor g. J. Colmar-a, ki pravi, da je italijanska vlada pristala na ustanovitev skupnega odbora, ki ga bodo sestavljali predstavniki italijanske vlade in visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih in ki bodo skupno odločali, ali je begunec pribežal iz političnih razlogov in ali naj se mu dovoli azil.
V istem smislu je odgovoril tudi Mr. Elbridge Dubroiv, visok uradnik pri ameriški ambasadi v Rimu. istotako so informirali CDUCE tudi Mr. William A. Crovvford, iz State departmenta v Washingtonu ter senator Paul H. Douglas.
Zapadno-evropski politični voditelji, med njimi zlasti vodilni kr-
ščanski demokrati so pokazali veliko zanimanje in zavzetost za vprašanje beguncev. CDUCE je prejela celo vrsto odgovorov na spomenico, ki izražajo stališče voditeljev v vprašanju azila za begunce. Naj navedemo med njimi predsednika italijanskega senata Merzagora. nemškega zunanjega ministra Von Bren-tana. Francis Gutmana v imenu M. Abelin-a, sefa francoske delegacije pri Združenih narodih, in N. R. -tarkeva, iz angleškega zunanjega ministrstva.
Cela vrsta krščansko-demokrat-skili strank v zapadni Evropi se je odzvala in izrazila solidarnost v tem vprašanju s CDUCE in po njej s SLS.
Tudi glavni tajnik avstrijske Volks-partei, Dr. Alfred Maleta se je oglasil in zagotovil CDUCE, da Avstrija hoče tudi v bodoče nuditi vso svojo pomoč uveljavljanju načela o pravici političnih beguncev do zatočišča.
V imenu italijanske vlade se je uradno zglasil v uradu CDUCE v New Yorku predstavnik italijanskega konzulata S. Giovanni Colhertai-
do in se razgovrajal o spomenici s predstavniki unije. Izjavil je, da je italijanska vlada slej ko prej pripravljena nuditi zatočišče političnim beguncem, a se brani takih, ki bi pribežali v Italijo iz gospodarskih razlogov. Da v bodoče ne bo več povoda za pritožbe, je italijanska vlada pristala na to, da vsakega pri-bežnika v Italijo zasliši posebna komisija (kakor je že zgoraj omenjeno) in ugotovi, ali je osebo mogoče smatrati za političnega begunca: v pritrdilnem primeru bo osebi zagotovljena pravica azila na italijanskih tleh.
Upati je. da jugoslovanski komunistični oblastniki ne bodo več mogli izrabljati takih dogodkov, kakor so se odigravali na jugcslovansko-italijanski meji pred nekaj meseci, v politične namene jugoslovanskega komunizma z grožnjo, da bodo na sprotniki režima neizprosno vrnjeni, če poskusijo pobegniti v Italijo. Pri akciji, da se komunističnemu režimu to onemogoči in zagotovi varnost beguncem, je uspešno sodelovala tudi večinska predstavnica slovenske ljudske volje. Slovenska ljudska stranka, ki v tujini po najboljši možnosti nadaljuje boj za svobodo in blaginjo slovenskega naroda.
KULTURA
GIOISIPIOIDIAIRISITIVIO
Nekaj o kleteh in vinu
»Prijatli. obrodile so trte vince nam sladlko,« poje naš vinogradnik v času trgatve; zlasti letos se splošno pohvali s pridelkom v vinogradih. Sedanje lepo vreme je v splošnem tudi pripomoglo, da bo to vinee zares sladko, oziroma močno. Da pa bo tudi ostalo po gradaciji in po okusu dobro, zavisi v največji meri od ravnanja z vinom »ob vendimi« (po trgatvi).
1. Da grozdje, ki ni dovolj dozorelo, ne inore dati dobrega vina, je razumljivo. Pa kljub temu prav v tem mnogo grešijo naši vinogradniki, pač v strahu, da se bo zaradi gnitja, suše, čebel, os in podobno grozdje zgubilo, lo pa je zmotno, ker .po statistiki se z zorenjem grozdja množi tudi kofličina soka.
2. Dobro kapljico bomo pridelali, če grozdje ob trgatvi sortiramo. To pa storimo na dva načina: po različnih vrstah
. (tokaj, rezling itd.) in po kakovosti (zrelo, manj vredno itd.) grozdja. Seveda tudi kar je gnilega je treba odstraniti, da ne bo vino pozneje začelo rjaveti. Če pa grozdju odvzamemo peclje, bo pa vinee zares dobro. To opravilo pa izvršimo lahko tudi s stroji, ki pa morajo biti bakreni, kajti druge kovine (železo, cink) škodujejo vinu.
3. Ko je grozdje zinaščeno, se začne proces pretvarjanja sladkorja v alkohol; to imenujemo vrenje. Da je treba črnino pustiti vsaj dva dni (in tudi ne več kot štiri dni), je .splošno znano. Tako si mošt pridobi lepo barvo in primerno »trdoto«. Različni so pa načini ravnanja z belim moštom. Vrenje mošta brez tropin je v navadi v Brdih; zato so briška vina bele barve. Večina vin na Slovenskem pa so zavrela na tropinah, zato so taka vina rumenkaste barve »kot čisto zlato«. Pomanjkljivost vrenja brez tropin je pač v tem, da takim vinom manjka odpornosti (pomanjkanje. čreslovine tanina povzroča mehkobo vina) proti vlačljivosti in podobnim
boleznim. So pa tako vina zfilo okusna in priljubljena. Zato pa mnogi izberejo srednjo pot in pustijo beli mošt vreti na tropinah le nekaj časa (največ en dan); tako bo mošt pridobil na odpornosti in trdoti, in se bo prej in laže očistil, obenem pa bo ohranil v zadostni meri svetlo rumenkasto harvo. ki je naj lepši k ni - dobrega „ vina.
1. V zdravih in čistih sodih se v i n - k o vrenje nadaljuje, dokler povsem ne zavre. Splošno je danes uveden način vrenja s kipelno veho, ki dopušča, da se v i škodljivi plini izločijo, istečasno pa zabranjn-je dostop zraka, v katerem je pcilno glivic različnih bolezni. Da bi tako vino postalo' »zadušeno«, je prazna in n (‘osnovana trditev neveščih ljudi. Ko -e pa vino povsem umiri in je s tem končano vrenje mošt je postal vino , ga pretočimo, dolijemo in zapremo. Takrat ne potrebuje več aor-kote, zato naj bodo kleti hladne in zračne, da se bo čimprej očistilo.
Vino predstavlja velik dohodek našemil gospodarstvu, zato 11111 posvečujmo mnogo pažnje, potrpežljivosti in ljubezni.
Praznik grozdja v Gorici
Krasen jesenski dan je mnogo prinome-gel, da je letošnji praznik grozdja v Gorici tako lepo u-ipel. Sonce in zlate jesenske barve so druigovale žlahtnemu sadu naših gričev in ravnin, občinstvo pa je z nasmejanim obraze™ prisostvovalo simpatičnim slavnostim v ljudskem vrtu. Skupine fantov', deklet in otrok iz Ločnika in Koprive so v svojih pestrih narodnih nošah lepo zarajale na pripravljenem odru. Ob tej priliki «0 tudi prečitali imena tistih go-riških trgovcev, ki ?o sodelovali pri tekmi za najlepšo izložbo. Nagrajeni so bili bar Candotti v ulici Cardurci in bar Crcmon— se v ulici Mazzini, nadalje trgovine s sadjem in zelenjavo Debenjak v ulici Cardrcci in Firincirli na korzu Italia. Izmed restavracij pa Karel Brumat v ulici Pica ;.
Dr. Ahčin: Sociologija
Druga knjiga. Prvi snopič
V letu 1953 nam je marljivi in učeni g. univ. profesor dr. Ivan Ahčin naklonil prvo knjigo Sociologije, kjer nam je podal osnovne nauke o tej vedi na splošno in o krščanski sociologiji posebej. Tam je obdelal vprašanja:	o človelku, o družbi, o
družabnem redu in o pravičnosti in ljubezni. ki * sta temelj družabnega reda. — Letos v juniju je izšla druga knjiga v prvem snopiču istega pisatelja Sociologije, v kateri je obdelal osnovna družabna vprašanja začenši pri prvi celici človeške družbe, družini, nato je logično razvil socialne nauke o razredih in stanovih v urejeni človeški družbi ter nam končno razvil družabni nauk o narodu, ki je živa, biološko kulturna skupnost ljudi, ki se te skupnosti zavedajo.
Seveda s tem še niso podane v-o družabno ustanove v naji ogromni človeški družbi, zato bo izšel še tudi drugi snopič in nvorda še kaj več, ako B02 o hreni vestnega avtorja pri zdravju in moči, kar mu iskreno želimo.
Novi snopič je obširnejši od prve knjige, ima jasnejši tišk, oblika je obema enaka. Natisnjen je bil v ti karni »Federico Grote« v Buenos Aires-u. kjer ti* k" jo o c -J vodstvom preč. g. Ladislava Lenček tudi »Kat o 1 Iške misij on e«.
Vsebinsko moramo o novi publikaciji reči, da je nad vse izčrpna in temeljita. Obravnava o družini zavzema skoro pol celotnega snopiča, kjer avtor obravnava bistvo in značaj družine, razne teorije o postanku družine, njeno zgodovino od prvega početka do danes. Obširno razlaga vzroke sodobne stiske družin in nakazuje odpomoč tej stiski. Poglavje o zakonu na sploh in o krščanskem zakonu posebej, oddeleik, ki obravnava o ljubezni v zakonu, o dobrinah zakona, o zmotah glede zakona zoper zarod, zoper zvestobo in zakramentalni značaj (enotnost i.i neraz-družnost zakona) naj bi brali in študirali vsi naši ljudje, ki so že ali se mislijo poročili.
Tam bodo ludi našli razjasnjena- vprašanja o integralnem in umerjenem feminizmu, o vrednotenju samskega slanu. ki more biti v človeški družbi velike važnosti na vzgojnem in karitativnem področju. Avtor ni seveda prezrl socialno važnega razmerja med posli in gospodarji v družinah, niti ni pozabil nakazati pomena celibata v socialnem življenju. Da bi obravnava o posameznih osebah in njih odnosih do skupnosti ne bila nepopolna, je "vtor ob konca «e nakazal socialno razdejanje, ki ga med človeštvom povzroča . prostitucija. — Z nič manjšo vestnostjo in natančnostjo sta obravnavani tudi poglavji o razredih, stanovih in o nar.ulu.
Kalko je avtor razgledan po strokovnem tozadevnem slovutvu^ dokazuje izkazi virov, ki so mu služili pri sestavljanju Sociologije. Samo za prvo poglavje o družini je proučil 15 dokumentov cerkvenega učiteljstva, 61 del znanstvenikov, zdravnikov, sociologov in 38 zgodovinskih pisateljev. Na tako temeljito delo. sestavljeno v težkih begunskih razmerah v daljni Argentini, smemo Slovenci biti s pravico pono ni. Tudi glede pričujočega rnamč" ne nrre ocenjevale? drugega svetovati ko: Vzemi in študiraj!
Knjigo lahiko naročite v 11 p it. vi našega lista-	A.	N.
Ljubljanska Drama v novi sezoni
Ljubljanska Drama je tik pred novo sezono. Nastopila pa bo pod novim vodstvom. Dosedanji ravnatelj Mile Klopčič je odstopil, ker se želi posvetiti le književnosti. Na njegovo mesto je bil imenovan Slavko Jan. Prav tako je dramaturga Bratka Krefta nadomestil Lojze Filipič.
Sestavljen repertoar nove sezone obsega 15 iger domačih in tujih umetnikov, Izmed slovenskih izvirnih iger bodo predvajali Cankarjeve »Romantične duše«, Levstikovega »Jkinteza«, eno delo pa bo sprejeto na podlagi posebnega nagradnega razpisa. Na sporedu so še hrvaška, češka, italijanska in francoska dela.
Prešeren v angleščini
Kot plod sodelovanja angleških in slovenskih kulturnih delavcev, je izšel letos v angleškem prevodu izbor Prešernovih pesmi. Uredniško delo sta opravila prof. Anton Slodnjak z univerze v Ljubljani, ki je prispeval tudi uvod, in prof. W. K. Matthevvs z univerze v Londonu, ki je izdajo organiziral in tudi sam prispeval z večjim številom prevodov.
Skupno je prevedeno v tem delu 40 Prešernovih pesmi, ki zadovoljivo prikazujejo celotno umetniško dejavnost Prešerna, kot tudi njegovo osebnost.
Iz Beneške Slovenije
V UCji se razmere boljšajo
Vas Učja ima približno 500 prebivalcev in leži v dolini Učje tik ob jugoslovanski meji. Dne 18. septembra je doživela izredno lep in pomemben dan. Prvič v zgodovini je ta pozabljena vasica dobila svojega duhovnika. Razumljivo, da so ga vaščani z vso slovesnostjo in prisrčnostjo sprejeli. Novi kaplan don Ferrini Vito, ki prihaja iz Nem, bo obenem tudi učitelj na tamkajšnji osnovni šoli. Do sedaj je moral duhovnik prehoditi 60 km dolgo pot, če je hotel priti iz rezijske doline do Učje. Pozimi je bilo to nemogoče zaradi strmih cest in snega.
Ljudje iz Učje so r, veseljem pozdravili tudi otvoritev desetkilometrskega pasu, saj so bili dozdaj skoro odrezani od sveta, sedaj pa jim bo spet odprta pot na Žago in Bovško. Življenje v vasi bo bolj pestro, ko bodo lahko tudi iz jugoslovanske strani hodili k njim.
Podbonesec
Kmetje iz Podbonesca žalostno ogledujejo svoja polja, ker nimajo kaj spraviti za zimo. Toča jim je vzela skoro ves pridelek in tudi kostanj nič dobro ne obeta. Nešteti očetje zaskrbljeno gledajo svoje hčere, ki bodo morale kot služkinje v italijanska mesta, fantje pa v belgijske in francoske rudnike. Podoben položaj je tudi po ostalih krajih Benečije. Povsod je pridelek tako pičel, da ne bo zadostoval za vso družino čez zimo. Zato možje in fantje odhajajo.
Mnogi se več ne vrnejo. Iz Dreke poročajo, da sta pretekli mesec umrla v Belgiji dva vaščana. Enega je podsulo v rudniku. drugega pa je zabodel z nožem neki Belgijec isti dan, ko je s svojimi prijatelji praznoval srečen povratek iz bolnice, kjer se je zdravil dalj časa zaradi nesreče, ki ga je doletela v rudniku.
Kaj sem doživela
na evharističnem kongresu v Braziliji
OTOK MADEIRA
3.	julija smo dospeli na otok Madeira, ki šteje 400.000 duš. Otok je portugalski. Kako živahno je na tem otoku! Izglcda kakor cvetličnjak:	krasne	vile,	hoteli,
zdravilišča. Pesnik bi ponavljal:
kamor moje zre oko, srce meni bije vroče, da prepeval bi glasno.
Cvetje vse naokrog, cvetje in sadje. Med cvetočimi drevoredi je vse živo. Turisti se sprehajajo sem in tja, med njimi pa prodajalci v svojih nošah. Ženske v belorde-čih oblekah in čepicah s svežim smehljajem prijazno ponujajo vsakršno cvetje; moški beloohleeeni, pokriti s trdim slamnikom silijo banane, grozdje, drugo sadje, vezeno perilo in razne spominčke.
Čakali so naročeni avtobusi družbe Euro-peia in zdrdrali smo po otoku. Otok je
hribovit in nasejan s cerkvicami. V pod-nožju sc vrste hoteli, kavarne, slaščičarne in prodajalne vsakovrstnega blaga. Nad
temi se dvigajo vile, go,sposk(. hiže, vi5c majhne hiše, vse opremljene z lepimi zavesami. Obdajajo jih vrtovi prenatrpani z južnim sadjem. Malo više se začenjajo kmečke hišice. Po paštnih so trte, fiž.,1. koruza, smokve, zelenjava in sadno drevje. Do planin je vse skrbno obdelano in zemlja je zelo rodovitna. Na planinah se majhne kravice rdečkaste barve in Vf črede ovac. Cesta potem zavije med zdove iglastega drevja. Namesto drevoreda spremljajo cesto visoke, modre vrtnice. K 5111(1 ><■ pripeljali 1500 m visoko, so pred nami samo sc goli skalni vrhovi. Uživali smo resnično krasen razgled. Drčali smo že 4 ure. Ko smo izstopili, nas čakalo za ovinkom novo iznenadenje. Kakih sto belo oblečenih mož je ponujalo svoje usluge. Na nekakih indijskih nosilih so hoteli posamezne ljudi, ki bi lahko le. po ležali v mreži, prenesti po nevarno drseči se poti do vrha hriba.
Mene je vleklo drugam. Na višini 800 metrov je lepa cerkev Nostra Scnora
du Mont, Cerkev je zidana \ Cerkev je znamenita zato, ker v čiva zadnji av>t’ij \i cesar Karel.
i v i križa, njej no-Ce ariev
grtTb je v kapeli na evtnge.lj '• i -tr ni glavnega oltarja. Nad vhodom je n:i-:ijen£; habzbrrška krona, malo r.iže je latinski
pasejo
like
Ro-
bili
je
napis, ki pove, da tam počiva Karel, avstrijski cesar in ogrski kralj.
Šofer, ki me je peljal, je lepo govoril o izgnanem cesarju in o cesarici, ki jo je pognal že kot majhno deklico. Cesar je celo želel vstopiti v benediktinski samostan, .pa ga niso sprejeli. Tajnik nekega portugalskega škofa mi je povedal, da je cesar živel prav svetniško. Dolgo sem se mudila v cerkvi in premišljevala našo polpreteklo zgodovino. Ko sem prišla iz cerkve, so me takoj obsuli belohlačniki. Nisem se mogla upirati. Spravili so me v nekak slamnat koš. Sedela sem, kot v ko-modnem naslanjaču in spustili so me po kamniti strmini. V nekaj minutah sem pridrsela kot na saneh 7 km daleč. Spodaj so čakali nekaki leseni vozički, ki sta jih vlekli dve kravici in tako smo se izletniki \ mili v mesto.
POSLOVILNI VEČER
Dne 4. avgusta, zadnji dan naše skupne vožnje, je prišel It nam na večerjo lizbonski kardinal patriarh. Naša jedilnica je bila praznično okrašena. Tudi strežniki so bili v elegantnejših oblekah. Razporejeni
S TRŽAŠKEGA
Prazne obljube
Prvi oktober je. :a nami. šolsko leto se je začelo. Samo višje srednje šole imajo še par dni počitnic. In na šolskem polju? Kaj je novega? Veliko in nič.
Ogabna časopisna gonja šovinističnega tiska je na delu. Samo na slovenskih šolah vidi padec otrok in razredov, na svojih ga ne. vidi. Pa pojdimo dalje. Vladni komisar je dal maja zagotovilo, da bodo vse slovenske šole do prihodnjega šolskega leta pravno urejene.
V avgustu je prosvetni minister Rossi, ko je obiskal Trst, zagotovil, da bodo šole v kratkem uzakonjene in da bo vse tako urejeno, da bomo vsi zadovoljni. Do danes nič. Svoje izjave je prosvetno ministrstvo našim strokovnim organizacijam pismeno potrdilo in zagotovilo, da so v zakonskem načrtu upoštevane točke iz Spomenice o sporazumu, kar zadeva šole. To so točke, ki govore o pravnem priznanju šol, o ureditvi stalnih mest in osebja ter o udeležbi Slovencev pri šolski upravi. Toda vse to so le obljube in nič več.
Za slovenske šole na Tržaškem še ni izšel noben zakon in še vedno veljajo pravni predpisi, ki jih je izdala bivša Zavezniška vojaška uprava in jih je generalni vladni komisar s svojim prvim otllokom potrdil, da se vedno veljajo, dokler ne boilo izdani novi predpisi. Toda kljub temu in kljub Spomenici o sporazumu vidimo, da se na slovenskih šolah v Trstu marsikaj spreminja. Čeprav ni novih zakonov, torej veljajo stari, niso namestili celo vrsto usposobljenih učiteljev samo zato. ker nimajo državljanstva. Na srednjih šolah imajo prednost nediplomirani dijaki pred diplomiranci pa čeprav juristi, ki že imajo dolgoletno prakso. Sposobni šolniki so se morali umakniti na strokovne tečaje in šole ter nižjo gimnazijo in dati mesta na višjih srednjih šolah takim, katere usposablja kvaliteta državljanstva, čeprav se morda niso nikdar v življenju mislili posvetili šoli. Ker pa je danes šola pribežališče in državljanstvo pomeni usposobljenost, se bojimo, da bo nivo šole t' bodočem letu zelo trpel.
Izidi tržaških matur
V jesenskem roku so maturirali na višjih srednjih šolah v Trstu naslednji dijaki: NA KLASIČNI GIMNAZIJI v Trstu: Cesar Sergij, Pečarič Klavdij. Štoka Drago, Kreševič Darija, Goljevšček Aleksandra, Hmeljak Magdalena, Mare Marija. Mikla-vee Elvina, Pertot Ivanka, Ribarič Ivanka in Senčar Marija.
NA REALNI GIMNAZIJI: Abrami Alojzij. Ažman Frane, Kralj Leon, Komar Gvido, Klun Oskar, Grgič Karel. Otta Josip, Pahor Miloš, Petronio Vojiko. Repič Klavdij. Saiz Ferncij, Sosič Darij. Tavčar Adelij, Zobec Bruno, Grgič Emilija in Danev Anica.
NA TRGOVSKI AKADEMIJI: Čuk Da-rina. Košuta Vera, Sturman Nevija. Carli Marijan, Bogateč Adrijan, Cibie Karel. Guštin Ema, Margon Luiza, Sedmak Emilij, Štoka Emilij. Štolfa Nikolaja, Tomšič Karel.
NA UČITELJIŠČU: Bajc Marija.	Bogateč Ivan,	Kuret	Marija,	Malalan	Bruno.
Pernarčič	Jože,	Pertot	Marijan,	Brana
Laura, Černiava Silvija, Debelli Lida, Mahne Ada, Pizziga Ana, Sedmak Marija, Sluga Carmen, Gregoretti Ivanka in Radovič Fatima.
Lepemu številu abiturientov, ki zapuščajo slovenske srednje šole, čestitamo V u-spehu in	želimo,	da ne	pohabijo,	da -o
izšli iz sloveli kih šot in tia kot bouoči inteligenti prispevajo k duhovnemu bogastvu naroda svoj delež.
Mačkovlje
Bolj redko pride sicer bela smrt k nam, vendar pa kruto udari s svojo koso, ko nas obišče. Tako nam je v teku dveh let iztrgala dve zelo dobri članici naše Marijine druižbe.
Predlanskim nas je po dolgotrajni zavratni bolezni zapustila Ančka Sinotlak. v soboto 1. oktobra pa njena rodna sestra Pepca.
Pepca je že več mesecev hudo bolehala. Po neučinkoviti operaciji jo je iz dneva v dan bolezen bolj in bolj mučila. A Pepca je vse bolečine vdano prenašala.
Vse življenje je bila vneta Marijina častilka. Po bogato nebeško plačilo je odšla v soboto, na Marijin dan. Dan njene smrti je pa tudi prvi dan Marijinega meseca oktobra.
K večnemu počitku smo jo pospremili v nedeljo popoldne. Zelo veliko število pogrebcev, dolga vrsta belooblečenih deklet, velika množina samo belih rož, občuteno zapete pesmi na domu, v cerkvi in ob odprtem grobu ter mnoge solzne oči, vse to je velika priča, da so pokojno Pepco vsi radi imeli. O njej namreč res ne more nihče reči žal besede. Vsakdo, ki je Pepco ipoznal, more povedati o njej samo veliko dobrega.
Preostali družini in osameli sestri izrekamo vaščani iskreno sožalje. Dragi Pepci pa želimo večno plačilo pri Mariji in Jezusu v nebesih.
Gropada-Padriče
Po dol gem pričakovanju imamo končno tudi mi svoj otroški vrtec. Saj danes je ni vasi. ki bt bila brez vrtca. Če pomislimo, da štejeta Gropada in Padriče kar
140 družin, je potem povsem razumljivo, da so se le morale oblasti spomniti tudi na nas in nase dolgoletne prošnje uslišati.
Vrtec je v osnovni šoli, ki je na pol poti med Gropado in Padričami. Otrok je letos 24. Vrtec vodi gdč. učiteljica Vilma Grgič iz Bazovice. 1. cktobra so se naši »novi m a 1 i šolarčki« pridružili učencem osnovne šole in skupaj s svojimi mamicami prisostvovali šolski sv. maši.
Novemu vrtcu želimo mnogo uspeha in zlasti veliko otrok.
Te dni je srečno dokončala Trgovsko akademijo v Trstu naša zvesta naročnica »Katoliškega glasu« gdč. Alma Guštin iz Padrič. Iskreno ji čestitamo!
Dolina
Našo občino je pretekli teden obiskal generalni vladni komisar za Tržaško ozemlje. Upamo, da je ob svojem obisku spoznal potrebe naše občine, ki so \ kratkem tele: vodovod na Jezeru, ureditev turizma v Glinščici, spremenitev strokovnega tečaja v strokovno šolo, pomanjkanje torklje in zaposlitev brezjposelnih. škoda, da si gospod komisar ni ogledal tudi šolskega poslopja v Mačkovljah, ki je v žalostnem stanju, pa čeprav je bilo šele pred nekaj leti postavljeno. Ne vemo, kam gleda občinska uprava in kako gospodari, da more trpeti, da se kaj takega sploh sme zgoditi. Polagoma se bojimo, da bodo naši otrobi izpostavljeni nesreči. Občina je dolžna to urediti. Bili smo prepričani, da bodo šolo v počitnicah popravili, a je ostalo taiko, kot je bilo junija, ko smo šolo zaprli.
RAZNE NOVICE
Zgcnik
Tudi našo občino si je pred kratkim ogledal generalni vladni komisar iz Trsta. V naši občini so potrebe mnogo večje kot pa drugje. Mislimo na novo šolo. radi bi imeli kmetijsko šolo, težave imamo dvolastniki, vedno bolj se množi število brezposelnih itd. Toda bojimo se, da bodo vse obljube ostale le obljube in nič več.
Z GORIŠKEGA
Mature v Gorici
Na učiteljišču v Gorici so izdelali zrelostni izpit v jesenskem roku:	Bednarik
Ljuba, Calligaris Antonija, Kariš Olga, Logar Slavica, Makuc Erminija, Milič Marija, Mozetič Milena. Petroni Lavra. Rojic Vanda, Tretjak Ida. Vsem naše čestitke in voščila za uspešno delo v življenju.
Otroški vrtci
v Gorici so se odprli 4. oktobra. Starši naj store svojo dolžnost in vpišejo otroke v slovenske vrtce. Sramotno je. če slovenski starši pošiljajo otroke v ital. vrtec, še bolj sramotno in žalostno bo za nas vse, če bodo zaradi oportunizma in praznih ozirov slovenskih mladih staršev morali zapreti v Gorici kak otroški vrtec, ker ne bo otrok.
Dar goriškega mesta baziliki sv. Frančiška
V letu 1939 je bil sv. Frančišeik proglašen za patrona Italije. Od tistega leta dalje daruje vsako leto ena izmed italijanskih provinc olje za votivno svetilko, ki noč in dan gori na grobu sv. Frančiška v Assisiju. Letos je vrsta na Julijski Benečiji in Tridentu.
Goriški župan Bernardis bo podaril letos v imenu ljudstva obeh provinc 100 litrov olja skupaj z umetniško vazo iz srednjega veka, la*t neke plemiške goriške družine.
v vrsti drug za drugim so prinašali jedila, zložena v visoke stolpe in okrašena; na vrhu stolpov niso manjkale zastavice. Najlepša, najvišja in za oko najbolj razveseljiva je bila velikanska torta, ki sc je kon-čavala z umetnim plapolajočim puranom.
Vsaka miza je imela svojega stalnega strežnika; naš je bil Edvard. Toda ta večer ga je nekdo drug nadomestoval. E-dvarda smo opazili, kako nepremično stoji ob visokem gostu tega večera lizbonskem patriarhu ter mu streže. Z Edvardom sem se precej sprijaznila; bil je moj učitelj portugalščine med potjo. Ob neki priložnosti je, gotovo za šalo, trdil, da bi se jaz portugalščine gotovo kar dobro naučila, če bi potovanje trajalo še nekaj tednov. Kakor koli, pri mizi so se gostje najrajši mene posluževali, če je bilo treba naročiti »fiambrc, ša, rnasana, kuzida, sinko sorvetas« in druge dobrote. (Po naše pomeni gnjat, čaj, pečeno jabolko, pet sladoledov). Tudi v pisarno so najrajši mene pošiljali.
Po končani poslovilni večerji je vstal nemški župnik in se zahvalil visokemu
gostu. Ker ni znal portugalščine, si je pomagal s španščino, Italijani niso hoteli ostati v sramoti ter so določili podpisano, naj stopi pred visokega gosta in ga nagovori, četudi le z nekaj besedami. Zelo sem se temu začudila, kot bi se tudi dragi bralci. A volji večine se človek ne sme upirati.
DOMA
Tako se je v slavnostnem razpoloženju zadnjega večera približal konec naše pomorske vožnje. Ob 9h smo stopili že zopet na zemljo matere Evrope. Drugi dan ob 4h smo klečali pri fatimski Mariji ter se ji zahvaljevali za dober uspeh kongresa in srečno potovanje po morju.
Preko Madrida in Barcelone smo se nato romarji iz Italije vrnili domov. Ne bom opisovala te poti, ker ste o njej brali lani v KG.
10. avgusta smo se že vsi oddahnili vsak na svojem domu, še bolj uverjeni, da Ljubo doma, kdor ga ima.
Primorska kongresistka
Števerjan
Trgatev se je začela, čeprav grozdje se ni povsod popolnoma zrelo. Koloni baronice Taeco so začeli že 3. t. m. in se pri trgatvi vrstijo. Velika klet v Dvoru je zaživela: čez dan kamion neprestano dovaža grozdje iz raznih vinogradov. Tu ga delavci takoj zmastijo in tropine spravljajo v tri stiskalnice, ki neprestano delujejo noč in dan. S sesaLkami spravljajo mošt v spodnjo klet, kjer žejni čakajo veliki sodi (betoni). Letos med njimi zagledaš dva nova, cementna. To delo bo trajalo okrog deset dni, ako bo vreme naklonjeno. Tudi baron Formentini in drugi lastniki tržejo veseli in hvaležni Bogu, ki nam je tako milostno dal in ohranil trtni sad.
%
Kras
Dobili smo poštni urad v Doberdob. Zlasti domačinom bo to v veliko olajšavo in korist. Za okoliške vasi bi pa bila to velika pridobitev le, če bi nam pošto bolj pogosto dostavljali. Saj se dogodi, da moramo čakati na pošto po tri ali štiri dni. Zlasti na »Katoliški glas«, ki izide že v četrtek, moramo vedno čakati do sobote popoldne, včasih pa tudi do ponedeljka. Upamo, da bo z novim stanjem tudi to bolje urejeno*. Poštni urad bo moral še precej časa čakati na svoje prostore, ker dela podjetja, ki gradi poštno poslopje, zelo počasi napredujejo.
Seja pokrajinskega sveta
Glavna točka na zadnji seji pokrajinskega sveta je bila gradnja novega poslopja za srednjo tehnično trgovsko šolo, ki jo bodo postavili v ulici Diaz. kjer je bila bivša gasilska vojašnica. V novem poslopju bo prostora za 816 učencev. Stalo bo približno 200 milijonov lir, od katerih je državna blagajna že odobrila prispevek v višini 128 milijonov. Za razliko bo pokrajinska uprava zaprosila državno posojilo.
Režiser De Sica v Gorici
Pretekli teden se je mudil v našem mestu znani italijanski filmski režiser De Sica, znan zlasti po svojih filmih »Tatovi koles« in »Ljubezen, kruh in fantazija«.
Prišel je v Gorico z namenom, da si izbere med goriškimi fanti primernega igral-ea-zidarja za film »Streha«, ki je. sedaj v delu. Odzvalo se je precejšnje število mladih fantov, izmed katerih je izbral kakih 20 mladeničev, ki bodo morali prestati fotografsko preizkušnjo in poskusno snemanje.
Obisk za obiskom v Beogradu
Človek bi dejal, da si tuji diplomati skoro kljuko podajajo na zunanjem ministrstvu v Beogradu, tako liitro si slede njih obiski. Brali smo, da je prišel tja sovjetski podpredsednik vlade Mikojan; istočasno je bil v Jugoslaviji tudi Francoz Mendes-France. Nato je prihitel na razgovore pomočnik ameriškega zunanjega ministra Murphv. Ni še ta odšel z zadovoljnim nasmehom na obrazu, ko je prišlo novo sovjetsko odposlanstvo z Volkovim na čelu. Kaj hočejo vsi ti obiski z vzhoda in zahoda? Menda je vsem skupna želja, da bi Tito ostal na sredi ter se ne povezal z nobenim blokom, skrivaj pa naj bi bil bolj z enimi kakor z drugimi, da bi jim v slučaju stiske prišel na pomoč. Zato obiskujejo Jugoslavijo drug za drugim od vzhoda in od zahoda in tekmujejo, kdo bi Tita bolj premamil. Temu je taka vloga zelo pogodu ter sprejema vse, vsem stiska roko, vsem se smehlja, od vseh jemlje posojilo, v srcu si pa misli svoje: »Zvit lisjak sem in tak ostanem.«
Maršal Papagos umrl
V torek je umrl grški ministrski predsednik maršal Papagos. Pokojni maršal je bil najodličnejša osebnost v povojni Grčiji. Organiziral je najprej narodni odpor zoper Mussolinijev naipad na Grčijo leta 1940. Vsem nam je še živo v spominu, kako junaško so se takrat bili Grki pod vodstvom generala Papagosa. Po vojni je Papagos v drugo rešil svojo domovino, ko je zmagovito zaključil leta 1949 odpor zoper Markosove komunistične guerilce. Kralj mu je za vse te zasluge podelil maršalsko palico. Pozneje se je Papagos vrgel v politično življenje in bil od leta 1952 ministrski predsednic. Tudi kot politik je izkazal svoji domovini velike usluge in zelo okrepil povezanost Grčije z zapadnim svetom, ko jo je vključil v Atlantski pakt. Grčija bo težko našla enakega ali vsaj podobnega moža.
»OKTOBRSKA REVOLUCIJA«. S prvim
oktobrom bodo Švedi 1H ti k It prosto kupovali alkoholne pijače, kar je bilo na Švedskem že 20 let strogo prepovedano. Ker pa se 1. oktober začne s soboto in se oblasti bojijo, da bi državljani pTeveč ne izkoristili tega novega zakona v dveh dneh praznikov, so praznik »oktobrske revolucije«, kakor ga imenujejo, prenesli na ponedeljek.
Država upa, da bo s prosto prodajo alkoholnih pijač prišla do potrebnih fondov za kritje stroškov obvezne zdravniške pomoči. ki so jo letos upeljali v državi.
ZANIMIVI PODATKI O FILMU »VOJNA IN MIR«. Snemanje filma »Vojna in mir« po Tolstojevem romanu je v polnem teku. To velikansko delo bo stalo okrog 4 milijarde lir. Največ stroškov zahtevajo tehnične naprave in gradnja objektov, ki naj prikažejo tedanjo Moskvo. Stari Moskvi bosta pravzaprav kar dve. ena v Ci-necitta druga pa ob obalah Donave v Jugoslaviji. Samo ena Moskva bo stala sto milijonov lir in vse tit bo slo v pepel, ker Moskva v filmu pogori. V filmu se vršijo tudi prave vojne in podjetje je izdalo za opremo posameznega vojaka 150.000 lir. In teh vojakov je okrog 7.000. Neko švicarsko podjetje je delalo dva tedna noč in dan. da je /a te uniforme izdelalo sto tisoč posebnih gumbov.
Nič manjši niso stroški, ki jih bo podjetje imelo s honorarji igralcem. Aiidrcv Hepburn, ki igra vlogo Nataše, bo dobila za svojo vlogo »samo« 300 milijonov lir. Njen mož, ki igra vlogo Andreja, pa 100 milijonov, (le računamo, da ima film o-
krog 60 igralnih vlog, si lahko predstav-ljamo izdatke, ki jih bo podjetje imelo s honoriranjem vseh igralcev. Poleg teh so še izdatki za inženirje, delavce in stroški prevozov, tako da bodo morali s filmom zaslužiti ogromne svotc, da bodo stroški kriti.
OBVESTILA
DUŠNE PASTIRJE opozarjamo na »Misijonsko nedeljo«. Izšla bo kot prejšnja leta. Pošljemo jo na vsak župni urad toliko izvodov kot lani. Če bi kdo zahtevali drugačno število, naj sporoči taikoj, da ne bo nepotrebnih stroškov. Na zapoznele no-ve prijave se ne bomo mogli ozirati.
Uredništvo »Misijonske nedelje«
I ASIIRc.EK bo izšel sredi meseca oktobra. 1 rinasa 1 bo lepo izvirno povest »Pastir Karel« in lepo pravljico, .ki bosta obe ilustrirani. Tudi Ivček Nagajivček se bo še oglašal. Kdor želi imeti spremenjeno število izvodov, naj to sporoči na upravo »Pastirčka« takoj.
Vprava
V NEDELJO 16. OKTOBRA bod,. na vabilo S:K.PJ3. iz Gorice gostovali v Marijinem domu na Placuti dijaki iz Trsta z igro ROXI, ki je žela tolik uspeli na Tržaškem.
Pričetek ob 16.30. — Vstop samo z .vabilom.	*
ROŽNOVENSKE POBOŽNOSTI so v Go-
rici v naslednjih cerkvah: v stolnici ob 6h sv. maša in rožni venec; pri Sv. Ignaciju ob 6h sv. maša in rožni venec: pri Sv. Ivanu ob 7h sv. maša in rožni venec.
PRIČETEK ŠOLSKEGA LETA na višji
gimnaziji in liceju ter učiteljišču v Gorici bo v ponedeljek 10. okt. Dijaki se morajo zbrati ob 8.30 na šolskem dvorišču v ulici Croce, od koder jih bodo spremljali profesorji v cerkev sv. Ivana k začetni šolski maši. Pisotnost je obvezna za vse dijake.
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA NA UČITELJIŠČU IN TRGOVSKI AKADEMIJI.
Učenci in učenke Učiteljišč« in Trnovske
akademije se zberejo v soboto 8. t. m. ob 8.30 v cerkvi pri sv. Ivanu h otvoritveni službi božji. Redni pouk se začne v ponedeljek 10. oktobra ob 8. uri.
NA DRŽAVNI VIŠJI REALNI GIMNAZIJI s klasičnimi vzporednicami, s slovenskim učnim jezikom v Trstu, se začne novo šolsko leto 1955-1956 v ponedeljek dne
10.	oktobra ob 9.30 s sv. mašo v cerkvi sv. Antona Starega-
OBČINA DOLINA priredi v nedeljo 9, oktobra 1955 v Boljuncu IV. praznik trgatve z bogatim sporedom. Praznika sc bo udeležil tudi vladni komisar prefekt Pala-mara.
Avtobusni podjetji bosta vozili iz postaje »Largo Barriera Vecchia« (Stara mitnica) vsakih 15 minut od 12. ure dalje.
Pomnoženo obratovanje v turističnem zavetišču »Prciraida« v Glinščici.
DAROVI ZA MARIJANIšČE: N. N.. Opčine. 1000: Marijina družba iz ul. Risorla 15.000; duhovniki ob priliki duhovnih vaj 4.000; slov. verniki, ki obiskujejo službo božjo v Žavljah 700; Marija Vodopivec 200 lir. Vsem dobrim srcem naj dobri I!0g po plača s svojimi darovi!
OGLASI Za vsak mm višine v širini onega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7uo davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Darilne pošiljke
CITRUS
IM P O RT - E X P O R T
TRST- Via Torreblanca 27 - telefon 2-44-67
Dobavljamo živež, tekstil, čevlje, porcelan, jedilni servis, pohištvo, šivalne stroje, hladilnike, pralne stroje, stroje za čiščenje prahu, radioaparate, bicikle, avtomobile, motocikle in sploh vse, kar se rabi v gospodinjslvu in gospodarstvu.
Obračajte se na nas s polnim zaupanjem in najsolidneje rum bomo
, postregli!
naročajte pri specializirani tvrdki