14. številka.
Redanje za petek 1. februvarija 1895.
(v Trstu, v četrtek zvečer dne :t1 jannvarja lHS»i> )

T^aj XX
„IDINOIT"
iihnja po trikrat na teden ▼ fteatih i»-danjih ab torkih, A^trtlclfti i a aobolah. Zjutranj« iid.injo ii-baja oh (i. uri »jutraj, Tco rno pa ob 7. nri večer. - Obojno tadanje «tan*> : ■a Jeden b«im . f. —.»0, inven AvitriJ« f. 1.40 in tri meaee» . , 2.A0 . „ . ♦ .— ca pel leta . . . A,— . » . H.— ■a vaa lato . . » 10.— , . .1(1,— Na naračbe brez priložene naročnine m
ne jeailje oiir. Fotamične itofilke »e dobivajo » pro-dajal nicali tobaka v Iratu po a nvo,. (■▼•n Trita p« 9 u»č. Sobotno Teferno iidanje 9 lr*tu « uS., iivea Truta O nt.
Gli
EDINOST
Oiflitsi se ra'un«? po tunfil ▼ |»'titu; ti na«lov>- x ili'be'.imi Orkani ho pUi<ij<>
pro-tor. li.ilik.ir obn-g*	In i *r*ti«.
!'.i«li»nrt ounirtu co in jtvne/itli. tle, U-ma^i Oiflu-i itd. no računajo po « ovadbi'
V«t < 1 <t p i - i n ij o p >>iil j aj-> jro.t»ii*trii uIIch t'»-><>rlni &t. l.-i. \-ztlrn ;>•■ jo ir or»
bili t'rankoT4ii.i. kiv .lefraakort m ne n. »projimajo. Rokopiii »t> vrtajo.
Naročnino, rok iniaoije >u <<Uo »prejema upravnlitvo ulio.« M »lina pie• colu hit. 3, II. nadut. Odprte rrtktama«tj.> »o proite poAtnmo.
lilo ■lovenvketfa političnega druitva za Primorsko. r	,..
Dvoje izjav.
V	izvadku smo sicer že priobčili članek, kojega je bil priobčil „Fremdenblatt* o raz-puščenju deželnega zbora istrskega. Toda ta članek je v svoji celoti nerazmerno izrazitejši nego v izvadku ter odgovarja popolnoma resničnim odnošajem. Po takem je ta enuncijacija vladnih krogov tolike važnosti za nas, da si jo moramo zabeležiti za poznejše čase in za slučaj, da isti vladni krogi — pri nas je namreč vse mogoče — kar čez noč pridejo do drugih „nazorov*.
V	tem članku je namreč povedano naravnost in brez ovinkov, da Slovani istrski imajo pravico do popolne j?dnakopravno$ti ter da jim je indijanska večina deželnega zbora ittrskega hotela kratiti to pravico na nasiltn način.
Članek dunajskega lista slove:
„Avstrijske vlade so gotovo vsikdar kazale dobrohotnost za potrebe in pravice italijanskega prebivalstva in italijanskemu jeziku je bilo vsikdar varno zavetišče pod perotmi dvojnega orla. Te naklonjenosti, te-meleče v simpatijah vseh kulturnih narodov do italijanske omike, pa ni smeti izkoriščati tak6, da bi se drugim narodom kratila pravica do svobodnega obstanka. Cel6 na Češkem in na Kranjskem velja dvojezičnost pri de-želnozborskih razpravah kot dobrovoljno priznano načelo. V Istri pa naj bi se kar hkratu porušilo to načelo, naj bi se ne spoštovalo načelo strpljivosti, kije duša vsake avstrijske politike. Nikakor nočemo tu opominjati na ustavo in na jednakopravnost, zajamčeno v ikti vsemi narodnostim. Spoštovanje do pravic drugojezičmh manjšin je temeljno načelo avstrijskega čutstvovanja. Kdor zatneče isto, ta ne misli in ne čuti avstrijski. Vladni zastopnik se je postavil po robu tudi predlogom italijanske večine. Tem povodom so mu posezali v besedo z vskliki „Dasta" in „Fuori*. Galerije so ploskale vsakemu drznemu vskliku in deželni glavar ju se svoje strani toli očetovsko prizanesljivo vsprejel vsako tako utikavanje občinstva na galeriji ter je zavračal isto toli blago, da niti ni bilo mogoče govoriti o varstvu vladne avtoritete. Razume se ob sebi, da so soglasno vsprejeli predloge Venierjeve. Protest vladnega zastopnika se je zgubil, ne da bi napravil kakor-šeu koli utis. Ko so se pa povodom re-monstracije proti zapiskom porotnikov, sestavljenim natančno po določilih kazenskega sodnega reda, ponovili slični napadi na vlado in se vedno ni ponehala potrpežljivost deželnega glavarja, zaključil je vladni zastopnik deželni zbor. Ker pa po takih skušnjah ni bilo pričakovati vspešnega delovanja, ako bi se zopet sklical deželni zbor, razpustil se je poslednji.
Italijanska večina deželnega zbora istrskega je napravila se svojo nestrpnostjo slabo uslugo svojim sorojakom po vsej državi. Dokazala je jasno, da se ni borila za pravico
PODLISTEK. "
Življenja sem bila sita, a smrt se še vedno ni oglasila v odrešenje. Ubivala sem se, a pravega mesta si nisem nafti a na zemlji.. . Spomini! . . Le-ti so bledeli, izginjali, a dejstviteljnost me je prepričavala o nepo-trebi eksistencije.... Prošlosti mi ni bilo žal. . . Toda v duši je ostavila neko neizmerno gorje.
V mislili f >m se največkrat ustavljala pri jed nem človeku, katerega uže davno ni bilo mej živimi. Kako sem hrepenela, da bi ! zopet vzbudila gak življenju, d» bi zaslišala ' vsaj jedno njegovo besedo... Mnogo iu često | sem mislila o njem . . . mislila tudi danes !
italijanskega jezika, kateremu ne preti nikaka nevarnost ob nobene strani. Borila se je marveč za to, da se odvzamejo politiika in parlamentarna prava Slovanom Primorske, kateri poslednji stoje istotako pod zaščito cesarjevo, kakor Italijani. Kdor uživa varstvo drŽave in komur je država v zaslombo, isti mora ostati zvest onim na Mom, ti« katerih sloni moč te države, in ne sme sejati nestrpnosti in sovražtva, katera dozorevata povsodi jednako pogubne sadove, lli bi le želeli, da pri novih volitvah za deželni zbor italijansko prebivalstvo samrt pride do boljšega spoznanja, da njega ultranarodne nakane nimajo prav nikake nade do kakega vspeha. Tudi koalicijska vlada je zadosti močna, da more zavrniti vsaki napad na načela, ki so nerazdružljiva od dobre avstrijske politike in tudi toliko od koristi kolikor od dolžnosti cesarstva*.
*
* *
V očigled tej izjavi odličnega dunajskega in vsakodobni vladi več ali manj odkrito službujočega lista, je preznačilno to, kar piše o istem predmetu naš „Mattino". Tudi o tem listu razširjen je glas, da služi vladi in temu domnevanju se ni oporekalo s kompetentne .strani — do najnovejših dni. Še le poslednje dni je neki dunajski list izjavil decidirano, da „Mattino" ni vladni list. Kdor hoče, naj veruje temu zatidilu, kdor ne, pa ne! Ali bodi si kakor koli: vsakako velja „Mattino* kot glasilo onih naših liberalnih konservativcev, kateri se radi ponašajo se svojim avstrij-stvom, če ravno potreba tako nanese.
Ta naš „zmerni*, „konservativni* in „patnjotiški" „Mattino" napisal je torej izjavo, ki je po svojih promisah po svojih trditvah in po svojih zaključkih v diametralnem nasprotju z izjavo v glasilu dunajske vlade. In morda nijeden dogodek dosedaj ni lako osvetlil naših čudnih in nenaravnih razmer, nego uprav to nasprotje.
To treba le čitati, da vidimo, kako dale*: sega nesramnost naših takozvanih „konservativcev", o katerih smemo reči mirno vestjo, da so nevarnejši avstrijskemu čutstvo-vanju na Primorskem, nego vsa ostala od-kritoradikalna gospoda. Tu se zavijajo no-toriška dejstva in se pretvarja resnica na toli drzen način, da človek, kojemu tli v prsih le iskrica ljubezni do resnice, kar strmi in strmi.
Toda čujte!
„II Mattino* pravi najprvo, da ima dogodek razpuščanja deželnega zbora istrskega mnogo sličnosti z nekim drugim dogodkom — ko so pred d vem i leti čisto brez potrebe razpustili mestni zastop tržaški. Tedaj se je smatralo vladno naredbo grozilnim činom brez vsakoršne praktične vrednosti. In javno me-nenje je pobralo zalučano mu rokovico, ter si je priborilo hrupno zmago.
Nadalje modruje „Mattino*, da mu ni znano, kakega sadu si obeta vlada od raz-puščenja deželnega zbora istrskega, ali to ve,
uprav oni trenotek. ko je ura odbila dva-najset. . . Vedela sem, da jo to ura praznika „Moč ljubavi-'.
Ta praznik je nastopil redko-kdaj . . . jedenkrat vsakih 10—20 Int. Spoznali so ga vsi po zamolklem zvonjenji, katero se je razlegalo pod zemljo... V taki noči «o se z močjo ljubezni poklicali mrtvi k življenju, toda je bila mari mnogim dana ta moč Iju-b ivi P . . Ali jih more morda ohraniti mnogo ct lo vrsto let spomin na koga ? — Ta praznik je obstajal v tem, da ravno o polnoči, k" je naznanil to podzemeljski zvon, so se odprli na vseh pokopališčih podzemeljski h< ilniki, vse so razsvetlile svetiluice, vsi grobi so se odprli iu vsi ranjki so v svojem težkem spanji pričakovali, kdo pride za njimi, kdo jih odreši od trohnobe, kdo prebudi v
da vlada tam ne najde zaveznikov med italijanskim prebivalstvom. Istrani so rsi izrezani iz jednega lesa, vsi zmerni, vsi konstitu-cijonalni; vsi so ljubosumni na svojo narodnost ; in po trdih skušnjah, ravnokar doživelih, njkdo ne pojde glasovat v vladnem zmislu.
Ako bode torej vlada hotela imeti zaveznikov v Istri, zvezati se bode morala se Slovani. Kaj bode posledica temu ? Ako Italijani zmagajo, trpel bode neizmerno ugled države ; ako pa pride do slovanske večine, imeli bodemo nepretržen boj in agitacijo.
V obeh slučajih more vlada vse zgubiti in ničesar pridobiti.
Na Dunaju ne poznajo dosti jasno odno-šajev teh naših pokrajin in potem se ni čuditi, ako ukrepajo proti našim interesom in interesom države. Čuditi se je le, da tako razsoden, moder in nepristransk mož, kakor-šen je gotovo namestnik Rinaldini, ni odsvetoval vladi izrednih korakov, ki že štiri mesece sem razburjajo te sicer uzorno mirne pokrajine.
Slednjič poživlja ta uzorno „konservativni" in „zmerni* „Mattino* italijanske poslance, naj v državnim zboru pokažejo vladi zobe. da bode videla, d« jej oni nt morejo
slediti na poti, kojo je nastopila.
*
* *
To 10 v velikih potezah „Mattinova* izvajanja. A ta izvajanja v predalih sicer „ne vladnega", vendar pa „patrijotiškega" lista — kateri velja mnogim kot glasilo velikemu dalu nradništva — so toli uionstrozna, d ' jim bodemo morali posvetiti poseben članek. V pretvarjanju resnice in v drznosti svojih laži, so pa ta izvajanja toli nečuven«, da mora imeti „patrijot", ki piše kaj takega, pravcati — kakor kaj radi rekaje naši ljubi Tržačani — „muso rotto".
Politiške vesti.
Deželni zbori. V dež. zboru goriškem se nekaj kuha. Slovenski poslanci se hočejo baje vsled brezobzirnega postopanja Italijanov odtegniti razpravam v zboru samem in v odsekih, ako pogajanja z italijanskim klubom nedoženejo vspeha, ugodnega za Slovence.
Dogodki v Istri. K dogodkom v Istri bilo bi še pripomniti, da ja bil predvčerajšnjem ministeniki predsednik knez \Vindisrh-graetz v avdijenriji pri cesvrju ter da je poslednjemu poročal o razmerah v Istri. — Zajedno se širi govorica, da hočejo italijanski poslanci izstopiti iz Coroninijevega kluba.
Stara ljubezen nemških liberalcev do naših Italijanov se zopet oglaša. Zlasti so trudi „Neie Freie Presse" v dolgem uvodnem članku, da reši na ugledu naših izgred-nikov, kar se rešiti ne da. Bridko joče seveda, da so Italijani po svoji lehkomišljonosti zapravili mnogo simpatij ter da so na mesto njih jasne pravice postavili vsaj navidezno krivico. To utegne imeti hude posledice za italijansko stranko. Do tu seza oče-
njih z močjo ljubezni ogenj življenja, kateri bi ogrel njih otrpoene ude.
Za žive ljudi se nisem več zmenila, zato sem se odpravila na ta praznik smrti. Daltč od mesta bilo je pokopališče, kjer je ležal oni, kateri uie je nekdaj tako neizmerno ljubil in po katerem mi je bilo tako strastno dolg čas sedaj, ko sem se spominjala na vse neuresničene sanjarije, ko sem ga primerjala z vsemi drugimi, o katerih se mi jt* zdelo, da jih ljubim.
Rila je temna jesenska noč, a na nebu so migljale zvezde. Src mi je bilo, a ne od btral.u, temveč od radosti predstojećega svidenju. . . . Šla sem kar tek, kakor da se je povnila k meni mladost, kakoiMio seui imela tačas, ko seiu v jednaki topli noči šla ž njim z roko v roki in je v njegovi loki za-
tovskoskrbno karanje, potem pa se pričenja pranje zamorcev. Italijani so res grešili — tako nekako modruje ..N. Kr. Preese* —. ali krivda za Urijo tudi vlado, ki je so svojimi naredbami o dvojezičnih napisih brez vse potrebe in proti obstoječemu staremu pravu razburila Italijane. S tem je preluknjala svoj lastni program. Predlog o i/.klju-čenju slovenskega jezika iz deželnozboiike dvorane je bil res nezakonit, toda nevaren ni bil ravno, ker bi se bilo pokazalo, kakor hitro bi se bila slovanska manjšina povrnila v zbornico, da je isii neizvedljiv. Tudi naredba o sestavljanju zapiskov o porotnikih je bila neumestna in nezakonita. Narodni prepir se še le sedaj prav razvnaine in gotovo ne na korist koalicije. Iti vsoto peščici Slovencev na ljubo. Ti Slovenci da imajo posebno srečo. Ministarstva se menjajo, ali Slovenci najdejo vsikdar svojo dilco, na kateri stoje. Mar mislijo res — tako vsklika ko-nečno „N. Fr. Pr.* —, da moč Avstrije sloni na teli mladih nirodih. stoprav vzraslih i/, otroških čeveljčkov ?
Na ta hinavska jadikovanja 1» nekoliko odgovora.
Vlad« ni izdala doličnih, Italijanom toliko neljubih naredeh iz zgolj ljubezni do Slovanov, ampak zato, ker naši zakoni — iu ti so menda še v veljavi —zahtevajo jednako-pravnost vsem narodnostim. Narodni prepir se ne more še le razvnel,i, k»*r se je razvnel že davno uprav zato, ker vlada že davno ui storila tega, kar je namenila letos, a ne izvršila. Kar se dostaje novih zapiskov o porotnikih, sklicujemo se lahko na to, dn je , Kremdenblatt* sam konstatoval izrecno, da so ti zapiski sestavljeni u a t a u č n u p o določilih kazensko - sodnega red a. So mar Slovenci krivi, da ti uzorni Italijani nočejo spoštovati tudi teli veljavnih določil? Mar ne lii značiU, ako s<! vlada umakne tudi v tem pogledu, naravnost suuk-cijonirati upor proti zakonom? Moč državo gotovo ne sloni samo na Slovencih, ampak na vseh narodih jeduakoturruo. A ravno zato, ker jo tako, je neizogibno potrebno v interesu moči države, da so vsi ti narodi jednaki preti postavami. Slovani iuiamo res trdno dilco, na kateri stojimo, a ta dilca se ne zove protekcija, ampak — pravi c a I! 1 K temu opaža prav dobro dunajska „lleichs-post* : ,.Mi rudi verjamemo, da bi se „N. Kr. Presse* videlo kol idejalno stanje za državo, ako bi „mlade* narodnosti pač plačevale davek v denarju in krvi in da bi „stare* narodnosti kouiodno živele ob potu „mladih*.
Odstop Knlnokyju V V političnih krogih budimpeštanskih se širi govorica, da v bližnji bodočnosti odstopi naš minister za vuanje stvari, grof Ivalimkv. Ta vest pa izraza najbrže le Intimno zeljo punmadjarskih politikov, kojim je grof Kultioky trn v peti, ker ga imajo na sumu, da je delal proti cerkveni politiki ministerstva \Vekerlevega.
trepetala moja, katero je ou molče stisnil, iu to stiskanje sem čutila še sedaj čez let z istim trepetom srca.
O, kako bi ga rada videla, oklenila se ga okolo vratu, povedala mu, da brez njega ne moreni Živeti, nočem živeti! Ako ga pa povrnem k življenju, mu mari ne bo to najboljši dokaz moje ljubezni ? sem se tolažila. Evo bole kamen« ograje, pvo vrat. evo razsvetljenega hodnika v podzemlji. Tu je bilo mnogo ljudij. — Kakor drugi, snela sem tudi jaz s stene u ž ga no smolnato bukljo iu začela stopati nizdol po stopnjicah Prej sem dobro vedela, k j ■ ■ je on le/.al, a iu se mi je vse zmešal « v glavi, cele um- mrtvecev, mimo katerih sem morala iii, so me zmešali, da se nisem mogla znajti.
(Dalje prib.)
Ogeraka katoliška nšrodna stranka
izbrala si je centralni odbor pod predspilni-itvora grofa Ferdinanda Zieliy-a. Predloženi program se je odobril po živahni razpravi. Glavne točke tega programa so: revizija cerkveno[»oIitiških zakonov, delavski znkoai in u reje nje kreditnih razmer za male posestnike
Srbski kralj Aleksander je srečno dospel v Pariz. Posetil j h ministra za vna-nje stvari Hunotiux - a, izročivši mu veliki kordon Takovega reda.
Rusija ne dobi ustave! Znano je, kako au židovski listi trudijo v potu svojega obraza, da bi dokazali, kako neizogibno potrebno je, da se tudi v ltusiji uvede konstitucija. Poznavatelji velike ruske države vedo ■icer, da Rusija še ni zrela za konstitucijo in da bi bila poslednja le na nesrečo iste ; ali židovski šmoki si žele iste, ker se nadejajo, da bi potem tudi tam naraeel njih upliv: da jim vzcvete pšenica, koja nikakor noče prav vspevati v avtokratični Kusiji. Zum&n jim ves trud tudi pod vlado novega carja. Kajti poslednji je izjavil ravnokar odposlanstvom mest, plemstva in zemstev, da hoče, kakor njega pokojni oče, nepremično vzdrževati avto-kratično načelo.
V državnem zboru v Berolinu so razpravljali o predlogu, da se namest. Alzacije in Lotaringije odvzamejo posebnu polnomočja, V razpravi je hvalil državni kancelar prel>ival-stvo Alzacije, čes, da se ponaša korektno in lojalno, Vendar pa se je proti vil predlogu, ker je še mnogo Francozov, kateri bi hoteli združiti omenjeni pokrajini s Francosko. Čudno, zares čudno: vsi so zvesti, vsi so lojalni in vendar je mnogo tacih, ki niso — zvesti M To je vendar kričeče protislovje. Morda pa je državni kancelar mislil le na Francoze sosednje države ; no, potem je še bolj čudno, da hoče kaznovati dve „zvesti" pokrajini, zgolj zato, ker se drugim cede sline po njiju. Resnica je menda ta, da se večina prebivalstva ne čuti posebno srečno pod nemškim gospodstvom. Po takem je seveda lahko umevno, ako nemški državni kancelar nič kaj ne zaupa .zvestobi in lojalnosti* prebivalcev Alzacije in Lotaringije.
Različne vesti.
Odlikovanje. Nj. Vel. cesar podelil je nadzorniku pri Lloydu g, Lemeršiču vi-težki križec Fran-Josipovega reda.
Zaduinioa za pok. nadvojvoda Rudolfa.
Včeraj bila je v župni cerkvi pri Mariji Pomagaj tiha sv. mala za pokojnega cesarjevih nadvojvodo Rudolfa, povodom obletnice njegove smrti. Službo božjo daroval je generalni vikar msg. Šust; iste so se udeležili : ces. namestnik vitez R i 11 a I d i n i s svojo soprogo, namestuišt veni uradniki, poveljnik nemške ladije „S te i it* z raznimi nemškimi častniki, poveljnik tržaške vojne postaje in pomorskega okraja, kontreadmiral grof C a s s i n i, več častnikov voj-iko in mornarice, župan dr. P i 11 a r i z deputacijo mestnega sveta, načelniki oblastnij in raznih korporacij ter mnogo pobožnega občinstva. Kakor smo bili že prej sporočili, odposlalo je »Del. podporno društvo", čegar pokrovitelj j« bil pokojni cesarjevič, posebno deputacijo k sv. maši zadušnici.
Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani darovala sta g. državni poslanec Ivan X a b e r g o j in g. Oskar Polley vsak po 5 gld. namesto venca na grob pokojnemu Rajmundu MahorČiČu.
Mestni »vet tržaški imel nocoj svojo II. letošnjo javno seju. Dnevni red: t. Čitanje zapisnika 1. sej*. — 2. Obveščeuja. — 3. Poročilo šolskega odseka glede šole družbe „Dega Nazionale" v sv. Križu in predlog gledć nadzorovanja občinskih šol na deželi. — 4. Imenovanje jeduegu člana v odsek za preskrbljenje vode. 5. Predlog, da kupi občina hišo št. 1 v ulici dei Crociferi. — 6. Predlog za prememb > že odobrenega sklepa gledtS razdelitve zemljijča Risterjovih dedičev v ulici della Guardia. ~ 7. Zaiitevanje dodatnega kredita k naslovu .lilagotvorenje'.
Babica za uboge v Bazovici. Mestna delegacija tržaška imenovala je .losipiuo Cufar babico za uboge v Bazovici.
Iz Gorice nam piše tiskar in urednik „Slovanske knjižice" : Z ozirom na notico v sobotni „Einosti* naznanjam g. pritožniku, da je oni nedostatnosti kriva ali neprevid-
nost ali pa zlovoljnost. Preiskoval sem, a
res nisem prišel na sled. Od 12 — 15 t. 111. sem bil v Ljubljani in v Zagrebu in med tem časom se je tiskal zadnji snopič. Doslej sein imel vselej smolo, ko sem se zanašal na druge osebe; zato sem uvel v svoj zavod spremembe, ki onemogočijo take slučaje. ,Slov. knj.* je murala biti doslej izgotovljena vselej v 4—5 dneh; zato ni bilo mogoče eni sami osebi zmagati tudi tega dela, tako, kakor bi bilo potrebno. Tudi to je pripomoglo k sklepu, da bo „SI. knj.* izhajala le vsak mesec. — Da bi 34. snopič ponatisko-val, ne more nihče zahtevati od mene, kajti povestica je vkljub pogrešku rabna. Ako bi pa tudi ne bila, saj so naročniki dobivali zapored veliko več berila nego sem ga obljubil Snopiči so obsegali po 5 in celo 7 tiskanih pol za — ubornih 11 novčičev s poštnino vred. Ako pritožnik odšteje tiste dve poli, kateri obsega povestica „Obla*, ostanejo mu vedno še po štiri dobre pole na snopič. Sicer taki dogodki jezč najbolj mene, a jaz nisem kriv. Toliko na znanje g. pritožniku.
V Gorici, 29. jan. 1895. S spoštovanjem
A. G.
Z Notranjskega nam pišejo dne 38. jati
1895: Na Notranjskem se v poslednji dobi zelo množe gasilna društva, kar je vsukako hvalevredno. Ali nekemu gospodu ni po volji, da si ta društva ne naročajo brizgalnie pri tem ali onem nuncu, ampak po svoji volji in po svojem ukusu pri — slovanskih tvrdkah. Na Notranjskem so 11. pr. tri glavne občine naročile brizgalnice pri poznani in zelo solidni slovanski tvrdki R. Šmekal in Czecha »a Moravskem. Ali dotični gospod šteje društvom v zlo in izrazil se je baje nekje — tako sem cul —, da dotična društva, ki podpirajo Žide (tu je menil omenjeno tvrdko), ne dobe nikako podpore od deželnega odbora, za to da bode že skibel on.
Ne mislim, da bi dotična „merodavna* osoba res mogla se svojimi naklonjenimi ali nenaklonjenimi predlogi uplivati na podeljevanje podpor. Ali vprašati moram gospoda „zastopnika", da-li ne ve, da moramo vsi plačevati »7. doneska za gasilne namene? Kam pa hočete obrniti ta denar, ki se plačuje na Notranjskem v ta namen ? lipam, da se deželni odber ne bode oziral na pristranske predloge g. „zastopnika*, ampak da bode delil podpore z ozirom na faktične potrebe dotičnih društov.
Prostovoljnim gasilnim društvom pa bi svetoval, da si v prihodnje zberejo druzega zastopnika, ki bode jednakomerno podpiral vsa druitva. Naročajo pa naj si orodje brez strahu tam, kjer dobe najbolje in najceneje blago! Posnemajo naj brate Hrvate, ki se dosledno drže firme R Smekal. To je dokaz, da je ta firma poznana in v najboljem čislu.	Prijatelj gasilnih društev,
Telovadno druitvo „Tržaiki Sokol* vabi na plesni venček s kotiljonom, kateri bode dne U. februvarja 1895. v društveni telovadnici ulica Farneto (na voglu ulice Amalia.) Pri plesu bode svlral izboren kvartet. Vstopnina zna«a za člane in njih rodbine po 20 nvč. za osebo, za povabljene nečlane «0 nvč.; člani došli v društveni obleki so vstopnine prosti. Nečlunom velja vabilo kot vstopnica
Začetek plesu ob uri zvečer.
Odbor „Trž. Sokola*.
Vabilo na domaću zabavo s plesom, katero priredi veselični odsek rujanskoga posojil. in kensum. društva s sodelovanjem pevskega društva „Zarja" v soboto dne 2. februvarja 1895. v prostorih Rojanskega posoj. in konsuin. društva v Rojanu. Vspored: 1. Iv. pl. Zaje: „Zrijnski-Frnnkopanka* — 2. Iv. pl Zaje : „Slovenska junakinja* — deklamuje gea. Olga Mikelič, :t. Hajdrih „V sladkih sanjah* — četverospev. 4. Jos: Stritar: „Orest" — kos tragedije, govor g. Gorjanca. 5. I. pl. Zaje: „Hrvaticam* — zbor s samospevom baritona, (i. „Raztiesenca*, veseloigra v jednein dejanji. 7. Po odmoru ples, ki bode traja do jutra. Vstopnina k veselici in plesu za osebo 30 nvč., se leži 2o nvč.
Začetek ob 8. zvečer.
Zopet pričeta vožnja Tukajšnje prometno nadzorništvo južne železnice javlja, da se na progi Št. Peter-lieka in Ljubijana-Trst pričeli zopet voziti vlaki kakor navadno.
Statistika tržaška. Od 20. do aa. t.
m. rodilo se je v tržaški občini 87 otrok (49 možkih in 38 ženskih.) I'..leg teh bilo je
9 mrtvorojenih. Umrlo je 79 oseb (41 možkih in 38 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 25 54 mrličev na vsakih 1000 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 5 slučajev d&vice, 1 si. legArja, 9 »1. jetike, 16 si. vnetja sopnih organov, 2 si. kapi, 1 si. nenadne smili in 1 samomor.
Velika nesreča na morju. Iz Bremena javljajo včeraj: Parnik „Elbe", last severno-nemškega Lloyda, trčil je blizo Lovestova ob nek drugi parnik ter se potopil. Popotnikov na parniku bilo je par stotin; rešenih je le 22, potopilo se jih je nad 200. — O isti nesreči poročajo iz Londona: »a parniku „Elbe" bilo je 350 oseb; rešilo se jih je samo 15.
Nezvest častnik. Policija v Bukarešti izdala ja teralnico za majorjem konjistva Ba-siljem Poenaru-jem, ki je pobegel, poneve-rivii 200.000 frankov v gotovem denarju. Doznalo se je, da je pobegnil Poenaru vTe-isešvar in zatem v Budimpešto. Od tam ni več sledft za njim.
Poneverjenje Lastnica tobakarne na trgu Negozianti izročila je včeraj Josipu Weberju, bivšemu knjigovodji pri nekem tukajšnjem veletržcu, znesek 152 gld. 69 nč. v ta namen, da nakupi zanjo duhana in smotk pri c. kr. glavni zalogi tabaka. Weber ne le ni izvršil poverjeni mu posel, ampak ušel je z denarjem kdo ve kam. Policijsko ravnateljstvo razposlalo je teralnico za njim.
Zasačen napadalec. Iz Komna pišejo: Poslednji čas je nepoznan zlikovec skušal napasti razne ženske, ki so se v Komen-skem okraju vračale satne domov. Dne 27. t. m. posrečilo se je orožuištvu v Komnu prijeti tega zločinca. Isti je kmetski fant Jos. Ferčič iz Tomaževice. Orožniki izročili so ga okiajnemu sodišču v Komnu.
Ubodel ga je vol. Včeraj dopoludne nbo-del je vol 16 letnega kruetskega mlaienča Antona Babudra v Rodiku. Rog ga je zadel v nos in mu raztrgal levo lice. Ponesrečenega mladenča pripeljali so v tukiysryo bolnišnico.
Sodnljsko. 271etwi težak Ivan Benčina, v službi pri južni železnici, dobil je radi tatvine 4 mesece ječe. Du6 15. dec. min. leta je namreč Benčina prosil Petra Reimana v Obersnelovi gostilni v Divači 5 gld. na posodo, da jih izroči Valentinu Rebcu na račun nekega dolga. Rešman je vzel iz listnice 8 bankovcev po 10 gld., od katerih je izročil jednega Benčini, da ga grč menjat. Ko se je vrnil Benčina, izročil je 5 gl. Rebcu, ostali denar pa ReSmanu. Ta je baje spravil denar zopet v listnico in potem, ko so vsi odšli iz gostilne, zadremal je nekoliko. Pozneje odpeljal se je v Ljubljano in na poti opazil je v svoje veliko presenečenje, da je listnica — prazna. Prišedši v Ljubljano, prijavil je stvar policiji in ista je takoj brzojavila v Divačo, da naj primejo Benčino. Ko so ga prijeli orožniki, našli so pri njem šest dese-takov. Benčina se je izgovarjal v preiskavi in o razpravi, da je denar našel v gori omenjeni gostilni ter da si ga je pridrial, češ, da ni znal, kdo ga je izgubil, dasi je moral misliti, da je denar Rešmanov. — 29-letni težak Feliks Viezzi dobil je zaradi nevarnega pretenja 2 mesečno ječo. Pretil se je namreč mesarju Adamiču, ker gaje ta odpustil iz svoje službe Viezzijevo ženo in taščo. — 74-letni berač Luka Kralj iz Sežanskega okraja je obsojen na 4 mesece ječe, ker je žalil stražarja, katera sta ga zasačila v Barkovljah, ko je prosjačil in ga aretovala zaradi tega.
Polic jsko. Minolo noč zaprli so kletnega mornarja Julija R. in 28letnega težaka Ivana P., oba iz Trsta, kajti razgrajala sta pu ulicah. — 4oletm mizar Josip P. iz Trsta „ogreval* se je minolo noč v neki kavarni v ulici Pozzo del mare, toda siromak ni ko-nečno imel potrebnega drobiža, da plača po-vžite pijače. Prišli so stražarji in ga odvedli zopet, „na hlad*.
Loterijska številke izžrebane dne 30. t. m. Brilo	84, 79, 3, 7, 55.
Najnovejše vesti.
Pazin 31. Poslanec S p i n č i č je sklical svoje volilce v Sveti Peter v šumi na dan 2. februvarja, kjer bode Utim poročal osvojeni delovanju.
Dunaj 31. Odbor za podpiranje Payer-jeve ekspedicije na severni pol izdal je oklic, v katerem naglasa važnost toga podjetja za znaustvo in umetnost, ter poživlja na povspe-
ievanje tega podjetja, stoječega pod pokro-
viteljUvom cesarjevem, v slavo domovine.
Lovsstoft 31. Osebe, ki so se rešile, pripovedujejo, da je bilo na potopljenem parniku „Elbe- 240 potnikov in 160 oseb mož-tva, o katerih ne vedo, kaj se je zgodilo žnjimi.
Peterburg 30. Truplo Giersovo prepeljali so v navzočnosti cesarja, cesarice-udove, velikih knezov, ministrov in diplomatiškega zbora na svečan način v Sergijev samostan, kjer so je pokopali.
Trgovinske bviojavka.
Bgdimp»tU. Plenica za spomlad S.58-S59
Plenica za jesen 1895 6'92 do 6.93 Oves z« mlad 0.03 «.04. Iti no™ 5 51-f,-53. Koruie aova za rntj-juni H 27.
Plenica nota od 78 kil. f. 6-55—6®0. od 79 kit. f. K 8<> —6 65, od 80 kil. f. « «5—6-70, od «1 kil. f. 6 70—0 75 od 88 kil. for 6 75—S.SO, lečmen 6 30—8'15; proso 6'20—6'80. Plenica: Slabe ponudbe. povpralevanje omejeao prodaja 15 000 mt. stot. trg mlačen Vreme : oblačno.
Pr*g». NerulUiiruni sladkor »a februar f. 18 35 mar« 12.40, maj 12 HO. Not« kampanja f. lt-90.
Praga. Centrifugi novi, pojtevljen t Trat in r t anno »red, odpoSiljatcv precej f, 28.3.1- -29 Febr.
Avg. f. 29.50--.— Concassč za f.brua -nmre 23.50
—. Četvorni za febr, 3075. V glavah (udih) la februvar 30 2*
Harrt. Kara 3>tnto« good average ia februrar 97. —, za juni 98 —. stalno.
Bambvrg. Snntos good arei a^e ta maro 78 25
maj 77.50 september 77'— .— stalna.
31. ji
Ounajakik bori
1S95
UTAFJH
Državni dolg t papirju n „ v srebru Avstrijska renta v zlatu . n t kronali Kreditne akcija . . , London 10 Lat. . . . Napoleoni ..... 100 mark ..... 100 italj. lir ... .
daae« 100.65 100 76 125-5« 99 20 414 «0 184.10 9*86 «0'75 4545
včeraj 100-75 100 70 185-75 •020 4l6S-0 124 —
4V, 60.67'/» 4« 45
gB^Ba^^^HiBiiiliiiiomiinonnBiimmmiiaiiMIBMB
Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po domače .pri Prvačkovcu") ▼ Tritu,
Ulion BolltaPlo *t. ia
toči kolikor v gostilni, tolikor pri veselio*h v sokolski telovadnici, vedno 1* priftaa viptvika, Prvažka in kratka bi l ln ima vina. -Sladki rlullng v steklenicah, in modro fran-kinjo, vsaka steklenica drli 1 lit-r in valja 60 nov<5. — Postrežba je poltena, cena iinerna. Kuhinja je preskrbljena s trtuimi, toplimi ia m>zlimi jedili.
I'riporuća se rojakom v Trstu in i delal«
Toči vino tudi družinam 4 nvč. cenej*, ako se odvzame najmat\j t litrof.
m
Nič več kašlja!
Balcamakl petoralaki prah;
ozdravi vstik kafolj, plućni in bronhijalni katar, dobiva se v o llikovani lekarni
PRMMARER „M im tori" Tnt, veliki tr|.
Postne poliljatvo izvrfiujejo ao neuto^oma.

Riunione Adriatica di Sicurtš
24-2
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po luhem,
rekah in na morju, proti (oči.	na iivenje v vsili kombinacijah.
Glavnica in reaarva druitva dne 31. decembra 1892
Glavnica druitva	gld, 4,000.1100 — Premij na roaorva za vh rovanju
na življenje	„ 13,326 34698 Tremijiia rosorvn zavarovanja
proti ognju	1,639.248 88
Pretnijna rosorvn zavarovanja	„
blaga pri prevažanju	49 <6.1,07
Heierva na razpolnganje	. 500.000' — Ke^erva /uvarovnnja proti prr-
milija nju kurzov, bilanfa (A) „	333.822.42 Heierva zuvurovanja proti pre-
minjanju kurzov,bilanca (B)	„ 243.331 83 Ite/.ervtt specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	» 500.000' -
Občna reserva dobičkov	a 1,187.164 86 Urad ravnateljstva:
Via Valdlrlvo, br.	* (t laitnej bil).
Assicurazioni generali
v Trstu
(društvo jo ustanovljono leta 1831.)
To druitvo je razte^nolo svoje delovanje na vso vejo zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru - zavarovanje po morju m po kopnem odposlanega bliiga in zavarovanje na življenje.
Društvenu glavnica in reserv«
dne 31. decembra 189t. f 51,990 003-37 Premije za poterjati v naslednjih letih	f. 29,399 787-60 Glavnica /a zavarovanje žl-venja do hI. docotnbra 1893 f. 1G'J,807.927-73 Plaćaiin povračila: a) v letu 1893 f. 9,802 3'28-93 l<) od začetka druAtva do 31. decembru 1893 f. 262.401.106-51 Letni računi izkaz dosodaj plačanih od-ftkodvHiij, tarife in pogoje za zavorovunja in sploh vsa nataiijčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu druitva: Via dullu Siuzione St. 88H/1 luktnej hiši. 12—12
Lastnik p litično društvo .E-linostv - Izdavatelj in odgovorni uradnik: Julij 3Iikotu - Tiskarna Dolenc v Trstu