HHHH1 VESTIMK Poštni urad 9020 Cetovec Vedagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 5 šitingov mesečna naročnina 20 šitingov cetotetna naročnina 200 šitingov P. b. b. LETNiK XXXVtt CELOVEC, PETEK, 29. JANUAR 1982 ŠTEV. 4 (2055) Na Potjskem še ni izgiedov na ukinitev vojnega stanja Prvič, odkar je bilo na Poljskem lani decembra uvedeno vojno stanje in je oblast prevzel vojaški svet narodne rešitve, se je v začetku tega tedna spet sestal poljski sejm (parlament). Poslanci so izglasovali vrsto predpisov, s katerimi so dali vojaškemu svetu zakonska sredstva za izvajanje oblasti, obenem pa so sedanje stanje v državi tudi naknadno legalizirali. Za prvo sejo sejma po uvedbi vojnega stanja je razumljivo vladalo veliko zanimanje. Prav tako pa je bil širokega zanimanja poljske in svetovne javnosti deležen uvodni govor generala Jaruzeiske-ga, vodje vojaškega sveta in predsednika vlade. Vendar so bili razočarani tisti, ki so pričakovali, da bodo že ob tej priložnosti izvedeli za'dan, kdaj bo ukinjeno sedanje vojno stanje: Jaruzelski je namreč napovedal le nekaj olajšav, ki bi jih lahko izvedli pred koncem februarja („če medtem ne bo protizakonitih dejanj!"); glede trajanja vojnega stanja pa je dejal, da je to tesno povezano s stvarnim položajem in odvisno od možnosti, da se deželi zagotovi normalen delovni in življenjski ritem. „V nobenem primeru," je naglasil Jaruzelski, „pa o usodi Poljske ne bodo odločali ne koledar in ne zunanji pritiski." Tudi če bi imel Jaruzelski prav s tem svojim zagotovilom, pa je vendar vsakomur jasno, da se stvari na Poljskem ne odvijajo povsem ločeno od dogajanja izven države same. Nasprotno je pri vseh mednarodnih kontaktih v tej ali oni obliki prisotno tudi poljsko vprašanje, ki je odnose med Vzhodom in Zahodom znova 'nevarno poslabšalo, tako da je večkrat govora o zopetni poživitvi neslavne „ hlad ne vojne". V senci te ohladitve odnosov je potekalo tudi srečanje ameriškega državnega sekretarja za zunanje zadeve A!exandra Haiga in sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika, ki sta se v torek sestala v Ženevi. Prvotno je bil sestanek načrtovan za dva dneva, potem pa so čas pogovorov skrčili na en sam dan. Ameriška stran se je celo zavzemala za odpoved srečanja, dokler na Poljskem ne bo ukinjeno vojno stanje; vendar pa je bil Haig pod pritiskom zlasti zahodnoevropskih zaveznikov bolj ali manj prisiljen, da se kljub temu Razvoj dogodkov na Poljskem pa čedalje močneje vpliva tudi na odnose v komunističnem svetu, predvsem med sovjetsko KP ter posameznimi drugimi partijami. V najnovejšem času je do take zaostritve prišlo zlasti med sovjetsko in italijansko partijo, med katerima je „verbatni prepad" očitno tako globok, da ga nekateri že primerjajo s svoječasnimi pojavi sestane z Gromikom — pri čemer je gotovo mislil na težave, na katere je naletel VVashington s svojim vplivanjem na zahodnoevropske države, naj se pridružijo ameriškim gospodarskim sankcijam in povračilnim ukrepom proti Sovjetski zvezi in drugim socialističnim deželam. Srečanje Haig-Gromiko je vsekakor opozorilo, da so odnosi med velesilama in s tem med taboroma trenutno močno obremenjeni. Ministra sta govorila tako o Poljski, čep rav Gromi ko o tem vp rašanju sprva ni hotel razpravljati, kakor tudi o vprašanju strateških jedrskih raket, čeprav Haig tej problematiki najprej ni hotel žrtvovati časa. O kakšnih konkretnih uspehih ni bilo slišati ne v enem in ne v drugem vprašanju, vendar pa kot pozitivno ocenjujejo že samo dejstvo, da je do srečanja sploh prišlo. okoli informbirojevske vojne proti Jugoslaviji. In res je v članku, s katerim je moskovska „Pravda" te dni obsodila italijansko partijo oziroma njeno vodstvo, zaslediti cel besednjak izrazov, ki bi bili brez nadaljnjega lahko prepisani iz resolucije informbiroja iz leta 1948. Že naslov je skoraj popoln plagiat: ,,Proti interesom miru in socializma" se glasi in pod tem naslovom je potem govora o oportunizmu, o revizionizmu, o odpadni-štvu in o podobnih „grehih", ki so jih baje zakrivili italijanski komunisti — ker so se upali kritično oceniti razne stvari v zvezi z dogodki na Poljskem, v Afganistanu in drugod. V Primorskem dnevniku je zaostritev odnosov med KPI in KPSZ komentiral znani slovenski družbenopolitični delavec in mandatar KPI v Trstu Stojan Spetič, ki pravi, da se vsiljujejo primerjave, ki dokazujejo, da se nekateri sovjetski voditelji še vedno niso otresli starih navad in običajev, čeprav so jih navidezno že nekajkrat obsodili. Pri tem zlasti ugotavlja, da sedanji napad na KPI v mnogočem spominja na znano prvo resolucijo informbiroja proti Jugoslaviji iz leta 1948, potem pa piše: „Glasilo KP SZ vsiljuje s svojim napadom na italijansko partijo že zdavnaj opuščeno načelo o tem, da je v Moskvi, in samo v Moskvi, vir resnice, nezmotljivosti in pravovernosti — nekak ,komunistični Vatikan', ki lahko izobči vsakogar, ki ne ponavlja njegovih propagandističnih gesel." Sicer pa je brez dvoma značilno naključje, da je prav v trenutku, ko je na komunistični relaciji Moskva-Rim prišlo do omenjene zaostritve, umrl znani sovjetski politik in glavni ideolog sovjetske partije Mihail Suslov. O njem namreč trdijo, da je bil glavni zastopnik teze o vodilni vlogi sovjetske KP v svetovnem komunističnem gibanju in da je kot tak vedno tudi vodilno izstopal, kadar je katera izmed partij skušala poiskati nekoliko bolj samostojno pot v socializem. Novinar „Po!itike" pri ZSO Prejžnji teden je obiska) sedei ZSO v Cetovcu znani novinar ugtednega beograjskega dnevnika „Po)itika" Momčiia Stepanovič, ki je znan tudi po Mevitnih knjižnih pubtikacijah. Stepanovič :e je z ženo in hčerko mudi! na zimskem dopustu v okoiici Ptiberka, izrabi) je pritiko ter se sreča) z zastopniki ZSO, ki so ga seznaniti s pravnim, gospodarskim in potitičnim poiožajem korožkih Stovencev. V dvournem pogovoru so beograjskega novinarja seznaniti z nažim potožajem predsednik nadzornega odbora ZSO Lipej Kotenik, tajnik Fetiks Wieser, zastopnik gospodarskega odbora Franci Einspieter ter predsednik Zveze korožkih partizanov fanez Wut)e-Luc. Stepanovič je izrazi) svoje zadovotjstvo z bivanjem na Korožkem in med drugim deja), da se je počuti) skoraj kot doma, ko je srečava) totiko )judi, ki obvtadajo stovenski jezik. )n to ktjub temu, da obstaja na južnem Korožkem čudna navada, da ima en kraj poteg nemžkega imena na tab)i že stovenske-ga, sosednji pa tega nima, čeprav tudi tam živijo Stovenci. Skupno je Momčiia Stepanovič izda) okoti 20 knjig. Zadnja se imenuje „Pos)ednja srečanja s Titom", ki je izHa tudi že v stovenžčini. V spomin ]e podari) en izvod knjige zastopnikom ZSO in obtjubi) da bo ves honorar ia drugo naktado te knjige podari) za obnovo Peržmanove domačije v Lepeni pri Zetezni Kapii. Napetost raste tudi med komunističnimi strankami SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na Prešernovo prostavo ob slovenskem kutturnem prazniku v počastitev 100-)etnice rojstva primorskega pesnika A!ojza Gradnika 60-)etnice rojstva partizanskega pesnika Karia Destovnika-Kajuha v četrtek 4. februarja 1982 ob 19. uri v javnem studiu KOROŠKEGA RADtA, Sponheimer straBe 13 (vhod s parkirišča). Sodetujejo: # stavnostni govornik univ. prof. dr. Franc ZADRAVEC # moški zbor SPD „Zarja " iz Žetezne Kapte # recitacijska skupina Siovenske prosvetne zveze # sopranistka Danica KEŽAR in pianistka SHOU-JEN HO # gtasbeni sotistki Marija STiNGLER in Ktavdija RUDOLF Ljubiteije siovenske kuiture in umetnosti vabimo, da se prostave udeiežijo v čim večjem števiiu. Z udetežbo bomo izpričati našo povezanost z narodno ceioto in s siovensko kutturo. Odbor VVagnerjeva zamujena pritožnost Aflnall poneJeljek je koroški Ježelnl glavar TeopoU Wagner zama-Jl! priložnost, Ja ki v zvez: z manjšinskim vprašanjem sprožil kako novo ;'n pozitivno pokajo. Čeprav je v slovenski oJJajl koroškega raJla Imel časa najmanj četrt are, je večinoma ponavljal stara stališča. Draga značilnost njegovega Intervjaja je kila, Ja je valil raz-se-ke pristojnosti In oJgovornosil. Kot Ja ni skoraj za nič pristojen. Kot Ja nima vpliva ne pri občina!?, če gre za otroške vrtce In za Jvojezlčne napise, ki j!!? celo zakon o naroJ-nlk skaplnak preJvlJeva naJ 90, ne pri zvezni vlaJl, če gre za šolski Ust „M!aJ; roj". TJlno za plače otroškim vrtnaricam se čatl pristojnega. Sicer pa, kot Ja Ima zvezane roke. Kazen tega pa misli, Ja Jejstva lakko Interpretira kar po svoje. Tako kot pač konceJlra poljaknost pri vprašanja, ali je Jržavna pogojna Izpolnjena ali ne; ta lakko trJl, Ja je, Jragl pa, Ja ni. KoJokno se ma Jogaja še pri Jraglk stvareh. Tako naenkrat krlvJo za prekinitev razgovorov na Ježelnl vlaJl vali na koroške Slovence, čeprav točno ve, Ja on vakl na take razgovore. Tako je za njega Jejstvo, Ja ravnatelj Kakovlca ni okvestll okčlne o namestitvi Jvojez/cnlk napisov. Če ko natančno prekral Jokamentacljo S/MDOKa o tem primera, se ko lakko prepričal o nasprotnem, /n tako kar v tri Jnl trJl, Ja prcJstav-nlkl korošklk Slovencev v svojlk let- nik pregleJlk niso konorlrall aveJke akltarlentskega tečaja In poJaljsanja slovensklk raJljsklk oJJaj. Očitno ma je pri preklranja časopisov ašlo, Ja sta preJseJnlka tako na kaltar-nlk Jnek kot v tiska omenila tl Jve prUokltvl kot rezultat korke manjšine same. Če Izvzamemo IVagnerjeve netočnosti, je kila e J na novost njegovega Intervjaja sporočilo, Ja je v pismenem stika z zveznim kanclerjem In Ja ko še v prvi polovici leta prišlo Jo razgovora pri Krelskem- če ko kolikor tol/ko zJrav, seveJa. Da je Wagner protisloven, ni novo. Kosekno še, če skaša zanikati ok-stoj trostranskarskega pakta, kkratl pa ga v Isti sapi sam potrjaje, ko se gleJe oživitve kontaktnega komiteja Izgovarja na oJklonllno stališče Jraglk strank. Kot nakljačje koče, je prvi okjavfl to svoje stališče Ferrari, kot Ja koče potrJltl, Ja on Jlk-tlra politiko trek strank. Cie Je Žltare vasi — ta se je Wag-ner prvič javil k keseJl — pa ga skrkl samo, kako se potegniti Iz a/ere, ne Ja ki žltrajskl žapan zgakll okraza. Me skrkl ga pa, Ja se okčlna ne Jržl Joločll Jržavne pogoJke In Jraglk astavnlk zakonov, meJtem ko je kaj kriminal, Ja menJa ravnatelj Kakovlca namestitve napisov ni korektno javil okčlnl. „Kompro-mls" pa naj k: zJaj vse rešil. Kako Jolgo naj Slovenc! še sklepajo „kom-promlse" na račan svojlk temeljnlk pravic, gospoJ Ježelnl glavar? F- NOV! ŠKOF KAPELLAR! OBLJUBLJA: Nadaijeva! bom Kostnerjevo oporoko Zadnjo nedeijo je bi! v cetovški stotnici posvečen za škofa Krške škofije ddr. Egon Kapeiiari, ki je nasiednik umriega škofa dr. Jo-sefa Kostnerja. Ob množični udeiežbi vernikov in pred števiinimi vo-diinimi poiitiki in visokimi predstavniki cerkve je kardinai Konig posveti) Egona Kapeiiarija za 64. škofa Krške škofije. Novi škof je v svojem govoru, ki ga je imei v obeh dežeinih jezikih, med drugim ugotovi), da se bo zavzema) za mirno sožitje med obema narodoma. Prav gotovo je Kapeiiari tudi prvi krški škof, ki ob svoji posvetitvi za škofa ni spregovori! samo v nemškem temveč tudi v siovenskem jeziku. Ob posvetitvi sta bila navzoča tudi oba deželna glavarja Koroške in Štajerske VVagner in Krainer, predsednik koroškega deželnega sveta Guttenbrunner ter predstavniki sosednjih škofij in nadškofij, med drugim nadškof Alojz Šuštar iz Ljubljane, Alfredo Battisti iz Vidma, Franz Konig in Franz Jachym iz Dunaja, Karl Berg iz Salzburga ter škof Maximilian Aichern iz Linza. Že pretekli teden je novi škof v posebnem intervjuju za graško socialistično „Neue Zeit" govoril tudi o posebni vlogi katoliške cerkve v manjšinskem vprašanju. Med drugim je dejal, da je tudi na Koroškem razvoj takšen, da cerkev pri koroških Slovencih ni več izključni nositelj kulture, niti ne no-sitelj politične identitete. Manjšina je v zadnjem času po njegovem mnenju imela dosti možnosti najti nove predstavnike in teh možnosti se je tudi oprijela. Ta razvoj je pripomogel k temu, da se je cerkev bolj mogla posvetiti evangeliju. Koroške sinodalne sklepe pa pojmuje kot odraz velikodušnosti. Nesoglasja, ki nastajajo pri interpretaciji teh sklepov naj se bi po njegovem mnenju reševala tam, kjer nastajajo, ne pa takoj prenašala na drugo instanco. Tudi glede manjšinskega vprašanja se razume kot izvršitelja Kost-nerjevega testamenta, prav tako pa se Cerkvi ni treba sramovati za to kar je naredila na Koroškem za mirno sožitje med narodoma in za spravo, je dejal Kapeiiari v intervjuju. Novemu škofu pripisujejo prav kot njegovemu predniku sposobnosti dialoga, znotraj cerkve pa sposobnost ostati v kontaktu z vsemi skupinami. Tudi glede želja in teženj manjšine skuša pokazati razumevanje, že nekaj časa se uči slovenščine in v praksi se bo izkazalo kako močno bo dejansko uporabljal slovenščino v kontaktu s slovenskim prebivalstvom, vsekakor je zel O' previden in od začetka je pokazal, da daje slovenščini svoje mesto. Tudi na nedeljskem sprejemu, ki BENEČANSKI KULTURNI DNEVI: Položaj narodnih manjšin na a^ps^ro-jadrans^em področju Podobno kot imamo koroški Sto-venci tradicionalne kulturne dneve v Celovcu, tudi beneški Slovenci že vrsto let prirejajo Benečanske kulturne dneve v Čedadu, na katerih se bavijo z različnimi vprašanji in problemi. Po tehnični plati se beneška prireditev razlikuje od koroške predvsem v tem smislu, da so pri nas vsakoletna predavanja osredotočena na dva ati tri dneve zaporedoma, medtem ko beneška prireditev traja dober mesec in je na sporedu vsak teden po eno predavanje. Letošnji 9. Beneški kulturni dnevi trajajo od 8. januarja do 12. februarja, prireja pa jih Beneški študijski center Nediža v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom v Čedadu. Tokrat so posvečeni položaju narodnih manjšin na alpsko-jadranskem podrčoju. Prvo predavanje je imel prof. Leo Fusilli iz Kopra, ki je govoril o italijanski narodnosti v Jugoslaviji. Sledilo je predavanje Leonarda Zanier-ja in Karta Willeita o Furlanih in Ladincih. Prejšnji teden (22. januarja) je bil v Čedadu predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, ki je obiskovalcem Benečanskih kulturnih dnevov govoril o položaju in problematiki slovenske manjšine v Avstriji. Današnje predavanje bo posvečeno Madžarom v Sloveniji in Slovencem na Madžarskem ter bo obe narodnostni skupini predstavil Ferenc Hajoš, znani predstavn k madžarske narodnosti v Prekmurju. Krog predavanj o posameznih manjšinah bosta zaključila dr. Karel Šiškovič in prof. Maurizio Namer, ki bosta 5. februarja govorila o slovenski manjšini v Italiji. Tokratni 9. Benečanski kulturni dnevi v Čedadu bodo zaključeni t2. februarja z „okroglo mizo", ko bodo razpravljali o predlogih za zaščito slovenske manjšine in drugih manjšin v Italiji. ga je priredil novi škof, je bilo govora o vprašanjih slovenskih vernikov. Poleg visokih politikov je spregovoril na sprejemu v imenu slovenskih katoličanov tudi dr. Valentin Inzko. V imenu mariborske, ljubljanske in koprske škofije je spregovoril na sprejemu tudi ljubljanski nadškof Alojz Šuštar, novemu škofu želel vse najboljše, ter izrazil veselje in prepričanje, da velja škofovo geslo (Ves sem vaš, ves sem za vas) tudi za Slovence. V Kapellariju vidi Šuštar nadaljevalca poti sprave in bratskega sožitja, ki jo je začel Kostner. V svojem govoru je med drugim povedal, da je Kapeiiari sam poudaril, da so njegovi predniki z materine strani Slovenci, in da se hoče pogovarjati s Slovenci v slovenskem jeziku. Pritiski pri imenovanju novega škofa v Gorici Nekaj dni po smrti krškega škofa Kostnerja se je razširila vest o nenadni in nepričakovani smrti 6 l-let-nega goriškega nadškofa Pietra Co-colina. Bil je znan kot velik prijatelj Slovencev. Bil je eden redkih Italijanov, ki se je naučil slovenščine, ki jo je vedno spet izpopolnjeval, tako da je bil dejansko sposoben se pogovarjati v slovenščini. Obiskal je vse slovenske župnije, vse tri slovenske občinske uprave na Goriškem, nekatere slovenske ustanove in se udeležil tudi slavnostne otvoritve Kulturnega doma v Gorici. Tudi na tem področju je oral ledino. Cocolin je bil torej pobudnik pomembnih korakov za uveljavljanje slovenskega jezika v bogoslužju in enakopravnosti slovenskih vernikov na Goriškem. Tem bolj je sedaj slovenska javnost v Italiji vznemirjena, ker se pojavlja javni nacionalistični pritisk v zvezi z imenovanjem novega goriškega škofa. Goriška škofija je bila popolnoma nepripravljena, tako da je vprašanje nasledstva sedaj popolnoma odprto. Začasno je zapolnil vrzel za Cocolinom stolni vikar msgr. Ristitsi. Gorica pa rabi škofa, ki nujno upošteva narodnostni sestav v tej pokrajini, saj prebivajo tukaj Italijani, Slovenci in Furlani. Prav tako pa bo novi škof imel naloge razvijati še naprej dobre odnose s sosednjimi slovenskimi škofijami. Zato je tem bolj vznemirljivo, da se je te dni v tržaškem italijanskem dnevniku oglasil z odprtim pismom nekdanji znani socialdemokratski družbeni delavec inž. Egon Lodatti, ki zahteva imenovanje italijanskega škofa, za argumentacijo pa uporablja dokumente, ki so v prid italijanskega nacionalizma. ODPRTO PISMO deželnemu glavarju Wagnerju V občini Žitara vas/Sittersdorf je odločil občinski svet, da se naj odstranijo dvojezične oznake v novi ljudski šoli, za katere je poskrbel ravnatelj Kukoviča. Socialistična večina v občinskem svetu je v prvi vrsti odgovorna za to odločitev. To je Vaša stranka, gospod Wagner, čeprav ste povedati ob Vašem obisku v Klubu slovenskih študentov na Dunaju, da so dvojezični napisi v novi ljudski šoli zasluga socialistične večine v občinskem svetu. Cigar zasluga je torej odločitev občinskega sveta za odstranitev teh napisov? Zasluga Vaše stranke! Zopet se podirajo dvojezični napisi — legalno, Vi kot predstojnik koroške socialistične stranke ste tudi soodgovorni. V Klubu slovenskih študentov ste imenovali podiranje dvojezičnih tabel v letu 1972 „alter Kas". Kaj je to v Zitari vasi? Je to novi... mi lega ne bi tako poimenovali. Pri nas ste govorili o vzorni rešitvi manjšinskega vprašanja. Se Vam zdi, da je to vzorna rešitev, če se skuša odstraniti dvojezične oznake? In to kljub dejstvu, da je skoraj polovica šolarjev v ljudski šoli Zitara vas/Sittersdorf prijavljena k slovenskemu pouku. Gospod deželni glavar, pričakujemo od Vas, da se osebno zavzamete za to, da bo rešitev v ljudski šoli v Zitari vasi res vzorna. Pod tem pojmujemo, da se poleg dvojezičnih napisov v notranjosti poskrbi še za zunanje. Pravzaprav bi morala biti povod za to že Vaša izjava v Klubu slovenskih študentov, kjer ste rekli, da je gospod Kukoviča Vaš stari prijatelj in na stare prijatelje menda res ne boste pozabili! Ali se pa to lahko zgodi, če gre za dvojezične napise? Pravlako od Vas zahtevamo, da se potrudite za izpolnitev vseh obveznosti napram koroškim Slovenceem iz sedmega člena državne pogodbe. V Klubu slovenskih študentov ste povedali, da voli menda večina Slovencev Vas — in deželni glavar vseh Korošcev hočete tudi biti. Morda pa celo ne pojmujete Slovencev kot prave Korošce? 2!. 1. 1902 Kiub slovenskih študentov na Dunaju ZVEZA KOROŠKiH PARUZANOV vabi na spominsko svečanost ki bo v nedeijo 7. februarja 1982 ob 11. uri ob grobu narodnega heroja Matije Verd tika-Tomaža in tovarišev, na pokopaiišču v Svečah v Rožu. Spored: poiaganje vencev, nastop pevskega zbora, govor in recitacije Počastimo spomin naših mrtvih junakov, ki so darovati živijenje za svobodo v borbi proti fašizmu.. Gtavni odbor Zveze koroških partizanov Žitrajski napad na pravice koroških Slovencev odmeva v široki javnosti Reakcija, ki jo je izzvai samovoijni skiep večinskih strank v občinskem odboru v Zitari vasi (ki je kakor znano zahtevai od šoiskega ravnateija Kukoviče odstranitev notranjih dvojezičnih označb v šo!i), zajema čedaije širše kroge. Že v zadnjih števiikah našega iista smo poročati, da proti takšnemu ravnanju protestirajo razne organizacije ter posamezniki, ki v ravnanju občinskega sveta vidijo ektatanten napad na pravice koroških Siovencev. V zadnjih dneh smo zvedeii za nove protestne akcije: za protestna pisma, ki so jih posiaii žitrajskemu županu in dežeinemu giavarju, prav tako pa tudi soiidarnostne izjave, s katerimi izražajo podporo ravnatetju Kukoviči in preko njega tudi v širšem pomenu podporo boju za dosego resnične enakopravnosti koroških Siovencev na vseh področjih javnega živtjenja. Med novimi stališči k temu vprašanju bi omeniti predvsem pismo Visokošolske zveze na celovški univerzi, ki so ga naslovili na žitraj-skega župana in tamkajšnje občinske odbornike, na Avstrijsko sindikalno zvezo, na deželni šolski svet in na deželnega glavarja, v informacijo pa poslali tudi sredstvom množičnega obveščanja. V pismu je rečeno, da se je glavni odbor Visokošolske zveze Celovec na seji 21. 1. 1982 bavil z dogodki okoli dvojezične ljudske šole v Zitari vasi ter izrazil začudenje nad sklepom večinskih frakcij v žitrajskem občinskem svetu, ki zahteva odstranitev dvojezičnih notranjih označb na šoli. Visokošolska zveza podpira ravnanje ravnatelja Kukoviče, da bi ohranil kontinuiteto dvojezičnih označb tudi v novem šolskem poslopju, ter poudarja: „V smisiu miroijubnega sožitja na pod-!agi medsebojnega spoštovanja obeh jezikov smatramo zadržanje ravnatetja za vzorno. To naše sta-!išče izvira iz preudarka, da je na dvojezičnih šotah treba namestiti tudi dvojezične napise; da so na starem šoiskem posiopju obstojati dvojezični napisi, ne da bi biii komu v spotiko a!i bi motiti mirno sožitje; da je bita otvoritev novega šoiskega postopja dvojezična in je dvojezičnost upošteva) tudi de-žeini giavar, ko je navzoče pozdravi) v obeh jezikih; da so dvojezične označbe tudi pedagoško važne v smisiu vzgoje k spoštovanju obeh jezikov." Glavni odbor visokošolske zveze poziva župana in občinski svet, naj svoje stališče v tem vprašanju preudari in spremeni svoj sklep od 18. 12. 1981. Obenem pa se visokošolska zveza obrača tudi na poklicna zastopstva, na nadrejena uradna mesta in na de- želno vlado ter jih prosi, da v tem smislu posredujejo in podprejo ravnatelja Ku kovico. Prav tako se je z žitrajsko zadevo bavil Klub slovenskih študentov na Dunaju, ki je na seji dne 22'. 1. 1982 sprejel resolucijo, na deželnega glavarja VVagnerja pa naslovil „Odprto pismo", ki ga na njihovo prošnjo objavljamo posebej. V svoji resoluciji KSŽ na Dunaju protestira proti sklepu žitraj-skega občinskega sveta o odstranitvi dvojezičnih napisov ter poudarja, da to protimanjšinsko in nedemokratično ravnanje hudo prezira obvezna doiočiia čiena 7 avstrijske državne pogodbe ter ni nič drugega, kakor izvajanje proti manjšinam usmerjenega trostrankarske-da sporazuma na občinski ravni. Uradna dež. poiitika rada citira mirno sožitje in medsebojno razumevanje obeh narodnosti na Koroškem, pravi KSŠ, toda žitrajski skiep jasno kaže, da o spravi pod takšnimi pogoji ne more biti govora, da je tako imenovano „mirno sožitje" !e varijivo zamegijevanje protimanjšinske uradne potitike. Dunajski klub zahteva takojšnjo razveljavitev sklepa občinskega sveta in izreka podporo ravnatelju Kukoviči za njegovo zgledno ravnanje. Na dober odmev pa je naletela tudi dokumentacija o žitrajski zadevi, ki jo je v nemškem jeziku izdal Sindok. Za brošuro vlada široko zanimanje v nemškogovoreči javnosti in iz mnogih krajev Avstrije so že bile poslane izjave, s katerimi bralci protestirajo proti sklepu žitrajskega občinskega sveta o odstranitvi dvojezičnih označb ter zagotavljajo podporo in solidarnost ravnatelju Kukoviči. GOLDONIJEV „SLUGA DVEH GOSPODOV " V BELJAKU: Pristna in zabavna commedia deH'arte Očitno se je beljaška Stu-diobuhne pod vodstvom Alfreda Meschniga izbrala pravi komad ob pravem času. Kletno gledališče bo imelo & februarja svojo zadnjo predstavo „Sluge dveh gospodov"' Benečana Carla Goldonija, enega zadnjih mojstrov italijanske com-medie deH'arte. Dosedanjih 45 predstav je od premiere 3. novembra lani obiskalo nad pettisoč gledalcev in ni bilo predstave, ki ne bi bila razprodana. Poleti jo bodo v Beljaku in na razvalini v Bekšta-nju še igrali, v velikonočnem tednu jo bo posnela avstrijska televizija, marca bo gledališki kolektiv s komedijo gostoval v ljubljanskem Cankarjevem domu, jeseni bodo igralci šli na gostovanje v Nemčijo, prihodnje leto pa bedo igrali na nekem gledališkem festivalu v Kanadi. Alfredu Meschniggu je prav gotovo uspela izvirna uprizoritev tega klasičnega Goldonijevega komada, izvirna prav s tem, da je čisto v tradiciji italijanske komedije. Sicer „S!uga dveh gospodov" ni komedija, ki bi živela od improvizacije, kar po navadi commediia dellarte je, saj jo je Goldoni tekstovno določil (prevod H. Riedt), vendar pa si je režiser Meschnigg, ki se je učil pri italijanskem moj- stru Giorgiu Strehlerju, le izboril precej prostora za lastne vložke. Ne samo akrobatski vložki, ki so prvotno bili tipični za te vrste komedijo, tudi dogajanje cb robu odra, izven komada take rekoč, je privzeto v igro in s tem omogoča hiter tempo dogajanja na odru samem. Tam so blestele prav klasične figure ccmmedie: Truffaldlno (ali Arlecchino) v upodobitvi Dietmar- ja Grunerja, Pantalone (Bruno Czei-tschner), Dottore (VVinfried Krumpl) in seveda gostilničar Brighella, ki ga je prav genialno igral Victor Froschl. Tem skoraj karikiranim figuram, ki so nastopale z masko, so enakovredno stati ob strani drugi: ljubezenski par Clarice lin Silvio (Gerti Reitter in Josef Ess), oba gospodarja, Federigo Rasponi, ki se na kraju prelevi v prikupno dekle (Ingrid Ahrer), in Florindo Are-tuai (Erich Polzer), prav tako ljubezenski par, in Smeraldina (Wi!run Arrich), ki prav zvito ujame Truf-faldina v svoji mreže. Dekle za vse je bil Manfred Fleischhacker, ki je nastopal zdaj kot nosač, zdaj kot natakar, ali pa je z roba odra kot šepetač in samozvani korektor posegal v igro ostalih. Za originalno opremo je poskrbela Ingrid Schvvartz, ki je igralce oblekla v klasične kostime in tako poudarila pristno komedijanstvo igre. Skratka, gledališče v tradiciji nekdanjih potujočih komedijantov, ki se mu sploh ne pozna, da je teater. V Kranju bo 2. srečanje slovenskih pesnikov Literarni in likovni razpis SPZ Koroški Slovenci se v letošnjem letu spominjamo štiridesete obietnice pregnanstva in štiridesete obletnice vkijučitve našega ijudstva v vsenarodno vstajo, ki pomeni začetek poiitične in oborožene borbe proti nacifašističnemu nasiiju. Te obletnice se hočemo spominjati vse ieto in naj bo v ospredju pri kulturnih in političnih prireditvah. Ob obletnici za naš narod tako pomembnih dogodkov načrtuje Slovenska prosvetna zveza v Celovcu ne samo manifestacije in manjše prireditve, pač pa tudi primeren prikaz zgodovine in njenega pomena za naš narod. Zato vabimo literate in likovne umetnike, da nam pošljejo svoja dela na temo 40-LETNtCA PREGNANSTVA IN VKLJUČITEV KOROŠKIH SLOVENCEV V VSTAJO SLOVENSKEGA NARODA Likovna dela bodo razstavljena ob raznih prireditvah in prilikah, literarne prispevke pa bomo uporabili pri oblikovanju proslav in za objavo v Koroškem koledarju 1983 ter v raznih drugih publikacijah. Upamo, da se bodo našemu razpisu odzvati številni avtorji in nam svoja dela poslali najkasneje do 31. avgusta 1982, na naslov SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA, 9020 Celovec-Klagen-furt, Gasometergasse 10. Likovna dela bodo razstavljena na razstavah, ki jih bo priredila SPZ. Likovni umetniki ostanejo lastniki svojih del, vendar se obvežejo, da jih dajo na razpolago za razstave. Pisatelji in pesniki dajejo SPZ pravico za objavo svojih del. Honorar za posamezna poslana dela se določi sporazumno med avtorjem in Slovensko prosvetno zvezo. Odbor Umr! je dr. Robert H!avaty Rr;wors^; ža/M;ejo z% eno M^jv/J^ejs;/) osebnost; z;t)- na Tržečem — za Jr. Ro/?er-fon: je prej %?nr/ #3. /etn starost/. Čeprav je Jr. Robert N/avaty po po^/;c;; M zo^ozJra-on;^, je je we-^tranj^o angažfra/ na ^a/tarnem, po- ffhcnem ;'n ametnfj^en! poJrocja. Robert /V/avafp je M eJen ;z-"!fj )Mj)?M)'Z;?:);;r;f jj;7; a^fare/istov sfouenj^ega ^aftarnega prostora. Rot ta^ se n; ave/ja^J /e na Rr;7?tors^fw, tnarvec ta J; ^ sveta, saj je tneJ Jra-ghn razstav/ja/ ta J; v Afontrea/a, v v T/aaga, v /feograJa ;'n vse/; vecjZZ; ^a/tarnZ/; centr;/; 5/oven:je,' s svoj/nt/ a^vare// pa se je preJstavJ taj/ v Ce/ovca. Robert N/avaty je taJ/ ^ot zJravn;^ /);7 nteJ po/^aJn:-/n Msr^Mot);7e/jt' raznt/; soc/a/n//; /n zJravttven/Z? astanov na Rr/rnors^etn tta o^e/? straneh meje. Ro/i-t/cno se je aJejstvova/ v vrsta/) na-preJn//) s J; /J/ je Jo/ga /eta preJ-teJn;^ i/ot)cr;j/?f prosvetne zveze /n c/an naJzornega oJ/)ora ^/ovens^e Ka/tarno gospoJars^e zveze v Trsta. Rot takega stno ga srečava/; taJ; pr; ^s na Roroš^ew, z/ast; v časa, ^o /c sta/ na če/a tržaške ^RZ /sejanje Zveze s/ovens^;/) ^a/tarn.'/) Jraštevj. Robert R//avaty je za njegov Jopr;-ttos na ^a/tarncw poJročja preje/ oJ Zveze ^a/tarn;/) organ/zac/j S/oven/je OJ/;c)e svo/