- -1 4ss ra,eB »deli n | p^ikov. JJ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE leto-year ix., ttiz artsi^ys^yarra? narodne: podpok \ e .jednote CHICAGO, ILL., PETEK 13. OKTOBRA (OCTOBER) 1916. daily Sunday« ud Holiday«. ^---^ Stev.—number iu. Krvoprelitje v Bavonnu. Oboroženi hlapd oljnega kralja so brezobzirno streljali v delavsko množico. JJ policaji in štrajkarji v Bay 'H J. Israel Natliiky, 221et-g odvetnik, je obležal mrtev in trii« itrajkarji »o smrtnonevarno vajeni. 250 policajev in deputijev ji brexobrirno streljalo v množile. gfW York, 13. okt. — Včeraj karje. Štrajkarji in njih prijate-popoldne se je vriila druga bitka Iji »o ne zbrali krog brizgalne, i- .»MiiWrii v Rav. tako poroča kapitalistična korespondenca, da prerežejo cev. Bila je poklicana policija, ki je odda-lu strele na štrajkarje. Prva je padla 201etna Zofija Toraek. Odpeljali so jo v bolnišnico,, kjer je po 15 minutah umrla. Poleg nje so bili težko ranjeni še trije atav-karji. Kapitan Edvard J. Griffin, Ogvka proti interesom oljnega glavar policujakega oddelka, je kralja Jf zahtevala žrtveKapita- j ukazni svojim podrejenim, naj Buyouts. X. J., 12. oktobra. — jjrtiina korespondenca pošilja v v t brzojavke, v katerih dolži Stavka rje, da so zakrivili krvo-[atlitje. Napisi — "policija je Sriljala na drhal, ki je napadla Umu hrizgalno," poizkušen naiad na nabiralnike," "2()0 jih je igro/alo ječo" — imajo očiten oitni-n ud veza t i policijo vseh greto in obdolžiti stav kurje vsega kud»-ga. Napisi imajo namen vs-tviriti pri čitatelju predsodke proti delavcem, še preden je čita-tilj prečitsl, kaj je tiskanega pod njimi. streljajo, da vbijejo. To povelje govori jasnp, da se noče štrajkarje z grozovlado prisiliti kot v Coloradu, da »e vrnejo na delo. Napad štrajkarjev na ječo je fantazija, ki se je rodila v možganih kapitalističnega časnikarja, kur vest sama na sebi pove. Zjutraj ata bila aretirana dva stavkarja. Ječi se je približalo do 200 stavkarjev. Policijski načelnik Mihael Reilly je skočil na most ovž, potegnil samokres in dejal: "Ustrelim prvega, ki stopi na- prej." Množica je obstala. Neki Ameriški kapiatlistični časni-j poljski fotograf je stopil naprej karji so sicer veliki mojstri v za- in dejul štrajkarjem, da lahko o-vijanjn resnice, vse resnice pn svobode štrajkarje, če polože nekaj dolarjev kot poroštvo. Po tph besedah ae je množica razšla. Dogodki sami govore, da štraj-karji niso mislili naskočiti ječe, kljub temu pa tiaka kapitalistični "šmok" i debelimi črkami: "Napad štrajkarjev na ječo." f*e bi množica "imela namen na akočiti ječo, ali bi jo res vstavil i vendar zatajiti ne morejo. In tako He pod hi/njivi m i napisi čita [t* nekaj drugega ,če ne v gladkih besedah, pu med vrsticami, fitstelj pride tako do spoznanja, tU nsVudno demonstracijo ime* nujejo uapad nu lastnino ali celo nsRkok na policijo ih najete ateže. 'umetnemu človeku ni treba •povedovšti, da ni nihče tako neumen, ee je neoborožen, da bo napadel dobro oborožene in v o-rožjn izurjene ljudi. Kapitalistični časniki tudi ne pišejo za te Iju-i, ampak zu ljudi, ki čita jo po-rvršno m ne premislijo, kaj čitajo, iu za ljudi, ki vse slepo verjamejo, kar v kapitalističnem časopisju Ktu j i tiskano s črnim na bel'em. Kaj se je neki zgodilo v Bu-joniiu' ZaMavkali so sužnji oljnega tralja. Sc meden je prišlo do ne-eimv, ko lull varuhi lastnine olj-kralja oboroženi z lovskimi puškami, ki imajo odrezano P*, in re|>etirkumi. Zaatonj ac ni-•ooborožili varuhi lastnine oljne f kralja. Kdor se oborožujc a *»ko, ima namen, du jo bo rabi! streljal. rrišlo je do nemirov in strelja- en sam človek ? Ali bi se razšla po par pametno spregovorjenih besedah? Na Prvi ulici najdemo zopet kapitana Griffiua, ki s svojimi ljudmi strelja na bežeče štrajkar je. Brzojavka se glasi dobesedno: "Ob 4:30 popoldne je drvil avtomobil doli po Prvi ulici proti pomolu, na katerem so sedeli kapitan Griffin in njegovi ljudje. Pozdravili so ga z opeko. Možje ao poskakali iz avtomobila, streljajoč v smer, v katero so bežali štrajkar ji." Menda ni pod solncem človeka, ki bi verjel, da je mogoče, da človek beži in obenem meče opeko vt istega, ki atarelja nanj. Človek, ki strelja na bežeče ljudi je sploh strahopetce. ('c pa kdo strelja na neoborožene in bežeče ljudi, je pa beseda strahopetc zanj prečaatna. Nesporazum med družbo in delavei je nastal pred enim tednom, ko so tiskarji, ki imajo posebno |težko delo, poslali odbor, obsto-iječ iz enegu Irca, enega Poljaka 'in enega Litvinea. k glavnemu au- lnih si , • ,ožko ra,lJC"!perintcndentu llennessyju, da ; *»'i.|.se» minut ni bilo sli-jnm||oi, njjh xahtaifii H*Uvnik in boliše r 'ii »ni K i l>. "• ■n napadu so pridr-lUgjka napram delavcem, ki so ro- "inhul.incc k [»"it I), Val |tjs rrve brzojavke pripovedujejo, i » nubcijsi streljala na stav. ' " d«l»ri» utrjenih strelakih osh'dica je bila, da ata ' Jsrk<<\ P*4 'l\a stavkarju smrtno runje ^ 1,1 1*1 nidvujset , mezde, krajši delavnik in boljše • rsi.H n ,,',,I,,'HJ, H° ,Hh' razmere. Pritožili so ae tudi. da "' ' lni delavci nimsjo zs- ISJO štrajkar-1iii^y Ta uaatop kompanijskiU pri-bilo provo litneneev je silno razburil ostsle delavce. Obdržavali so Nemške submarinke so odšle. New York, 13. okt. — Včeraj je odplnl od tukaj v Liverpool (Anglija) Adriatio, največji angleški parnik družbe White Star Line. zorila'' Nemčijo, da /naj pri subtuerinsko vojno onkraj o-na. Vlada se namreč boji, du bodo Nemci po prvem vspeltu Na parniku je 3B3 potnikov — povrnili i večjo ailo suhmsrink in med njimi nekaj Amerikaneev in 18.000 ton municije. Adriatic je odplul kljub nevarnosti, ki mu groai od submarink. New Vork, 13. okt. — Ameri-k an ski torpedni razruaevalec 8ter rett je snoči ustavil angleški parnik "City of Madras", ker se ni zmenil sa signale. Parnik je bil pripeljan nazaj v Clifton, Btaten Island. Washington, 12. okt.—V vladnih krogih ao prepričani, da sta nemški submarinki lT-f).'l in U-61 —če jih ui bilo več— odšli proti Kvropi in, državni tajnik Lansing je začel zbirati podatke operira-nja HUfbinarink ua tej strani Atlantiku. Uradniki dr/.uvnegu departments ne morejo doslej najti ničesar, kar bi služilo za knk protest proti Nemčiji; snbinarinki sta se skrbno držali vjnejah mednarodnega zukona. Kljub temu je gotovo, da bo vlada "prijazno nadaljevali a podmorskimi operu-ijanii. Wilson ne ho storil no nega koraku, dukler nima dr-vni oddelek vseh podatkov gle-» tiapadov zadnjo neiieljo. Vladni uradniki se čudijo, du t iko molčita angleški i i franeos-i poslanik. Do zilaj še ni preje-1 i vlada nobenega proteata iz o-i eujenih poslanstev, kakor je bi-I i pričakovati. Kdiuo angleški Dslunik Cecil Spring-Hiee je o-pozornil državni i dvpartmeut ua priaotuoat snhmarinkc, ko jc zadnjo soboto prišla v Newport. New York, 12. okt.—Napad ua zaver.niškc ladje po nemški snh-laarinki zmlnjo nedeljo je tako di| uorulizirul plovbo, du stu le dva parniku zapustila tukytajo luko v zadnjih 24 urah; to sta angleška parniku Bristol City iu (Irec. Nekaj sc en je, du bosta Anglija in Francija poslati petdeset bojnih Indij nn to Ktrun A-tlantiku za protekeijo zavezniške trgovine. Italijani v novi ofenzivi. Francozi 5 milj od Bapaume. i i Zavezniška ofenziva na Balkanu. Ententa se je polastila grške flote. Venizelos napoveduje vo|no. ZADNJE VESTI. Itiearjem je pretrgana. V een* ---j trumta so Kranooai vzeli bolgarske Berlin, okt. — Filip Schei-1 pozicije ua višinah zapadno od demann, voditelj socialistične ve- Guevgcliji«. Ns srliskl fronti eo čine v nemškem parlamentu, je dobili Bolguri pomoč ln nudijo danfs ii javil v zbornici: "Mir ae močan odpor,, lahko sklene že danes pod pogoji, K KONTA OB HOMli Krnnco-da Belgijci ostanejo v Belgiji, zi ao sopet odprli artilerijsko pre-Francoei v Pranoiji in N«moi v peracijo na trinajst milj dolgi fronti med Morvalom in Cheul« meaoin, kar zuačl novo ofenalvo, Berlin |irizuava, da ao Neinei izgubili pozicije, kakor je včeraj poročal Pariz. QRftKAs Zavezniki sn |u»slali Grški ultimatum, da mora Izroči-ti bojno drodovje, glavno lalei. nlco iu skoraj ves bojni )materijel poveljulštvu za vezne flote lu v Mecedoniji, kar ae je tudi igodilo. Kazen tege so morali Grki odstraniti topove is obrežnih trdnjav. Brutalnosti v Dlinoiiu. Rosiclaire, JII., 12. oktobra. — Mesto da ljudje plakajo nad usodo Belgije, Armenije, Poljske in Vzhodne I'ruaije, je bolj pametno, da prihranijo tudi nekaj solz za Illinois. Že nekaj mesecev aem ao klateži gospodarji v Rosiclairu, ki ao spodili iz mesta Župana, načelni -*rfKJTfotJ? tn obPlnitoč svoto\ V Rosiclairu gre za rudarje In zategadelj kapitalistično časopisje lepo molči in ne poživlja državnih oblasti, naj napravijo konec vladi klatežev, ki ao spodili štruj-karje pod kap. Volitve se bližajo in na volilni dan je dolžnost delavcev v lllinoi-au, da se spomnijo teb trpinov ift jugu Illiuoisa. Glasujejo naj kot en mož zu socialistične kundidute in pomoč zanje nc bo izostala. Nemčiji." Rim, 13. okt. — Včeraj ao naše žete okupirale nove poiioije v okolišu tJoberju, iztoono od Oorioe in iitočno od Novevile. Nadaljnih 1771 Avstrijcev imo ujeli. Pori^, 13. okt. 1 Franooai ao ponovili ofenzivo zapadno od Sailly Sulliselu, pot milj od Bapaume. London, 16. okt. Ii Soluna prihaja vest, da je Veniselos v6e-| Zavezniki nameravajo prlpoanati raj iijavj}, da bo pričela revolu- novo revolucionarno vlado na cionarna vlada a mobiliiaoijo ar- Grškem. tlrnm Amprikp made, ki pojdav vojno proti Bol siru nt Aiui:riKc.itfHroni 0^nam bodo Ve„u«u>.o , New York, 12. oktobru. — Po štni nadzorniki preiskujejo poštne tatvine, pri katerih ao bile u-kradene delnice i/, registriranih pisem. Delnice Cenijo ua *l(Ml.t)(Kt. Tatvino je nuKUsnii John Borg, Imrzui uicšetar, ki je 22. avgusta delnie v .Urtuuu, Anr... kjer se iiahnja glavni atnu rudni ške družbe, ki je izdulu delnice. Borg je o tatvini obvestil pošt ne nadzornike, ki so proiiušli, du ao tutovi sistematično krmili delnice. Chicago, 111., 12. oktobra. — Motoristi v llinoisu ho vsako le to okrudeni sa več kot fi,000,000 galnii gazollua, ki j<> vreden ve čete marširnle proti kralju in njegovi "izdajalski" armadi. 1 INVAZIJA RUMVN8XB. Bukarešt, 12. okt.— (Uradno.) — - I Sovražnik napada ua vsi fronti. V Berlin, 12. okt. — Prva rumun- prelesti Csiueni su naše čete milil-sku armada ae uiniče čet mejo v le napade; iztočno in zapadno ml je Boa" atavkokaz obtožen, da vbil akeba. New York, 12. oktobra. — Daniel Mebrose, pastir skebov in u-službenee pri Bcrghoflovi in \Va-dellovi posredovalnici atu stavko-kaze, je stsl včeraj pred mrliško-ogledniško poroto, ki je odločila, da se ga izroči veieporoti, ker je vbil atuvkokaza Henry M. Foley-ja v prepiru, ki je naatul v glavnem stanu stavkokaake posredo* $ I (M),000, če sc gu ceni po 20» Iona. To opleiijevanje je prišlo nn dull skozi preiskavo sesul k z.u me ro,ki jo je izvršil zvezni urad p«>d nadzorstvom Lewis (J Stcvenso na, državnega tajnika, Preihkuvn je clognula, da so v Chieagu pronašli odstotkov sc salk, v osrčju mesta pa M.'l od stol kov sesul k, du nepravilno merijo Povprečno je bilo .'!.!> kubičnih palcev premalo uu galono, v osrč ju mesta pu 7 kubičnih paleev na galono. Hteveiisou se je po preiskavi iz- iitočni Sedmograški in druga ar mada je na meji, kjer ae vrše boji v gorskih prelaaih. ■- -Balkanska fronta, ~ Bolgari to okupirali Brod pri reki Oernl srbski Macedoniji. SPLOŠEN PKEOLED. m mm, -4 ' RCMCNldA: Ihdožuj Rumun-ske postaja vsak dun kritičen. Zadnje vesti iz. Berlina se gluae, nemški napadi. Da jc tudi v Dobrudži položaj neugoden za Itn Kunce, dokazuje dejstvo, da je! Rini, 12, okt,—(Uradno,) Na liil glasom vesti iz. Londona pre fronti Julijakih Alp Je naša in* meščeo general Cliriatese, ki je j fsnterija predrls svstrijsko črto doslej vodil rimmiisko armado v med Ta bor jem in Vertojho In u* Johninijr kurjavo za motorje, ker ae ni Dobrudži j na njegovo mesto je jelš MM mož ler vpleuils tri slroj- Fitzpatrick je takoj po obtožil igkM/.a|o, da je praktično, mestnih če je prišel general Avnreseu. bi vai voj m« puške. Na kraški planoti so obla- ni minister, kateri je vodil Ru- naše čete okupirale vso avstrijsko črto med Vipsvieo in hribom št. 20H in prodrle onkraj tegs zahteval, da se zviša poroštvo na ^ n„diMir*tvoui $.1,.r>00. sti.M munee na Hedraogrsško v z.sčet- John Davis, ki jc služila na raz-j jjverni uradniki so v nekem ku vojim . Biikar<-t javlja, da ru ia iii železnicah akozi ."»0 let, in Har- j mc^tu, katerega ime so zamolčali mumeči na pihalo in še druga oprema, ki je potrebna pri izmi>- M B. »trwil. 4. S.U««) Chicago in okolica: V pet«-k oblačno in dež; v soboto jaauo in hladno Illinois: V petek de«, v soboto jasno in hlsdno. Indiana! V aoboto jasno in his- 000,000 dno. Nstionel Tube Com pan v. zs ks Wisconsin: V soboto nestsno- ,rfo jp ^oieriean Hteel korporsei . " vitno in hlsdno. j§ ptddaščens izdati $25,000,000. "" ' ' Ohio: Hobota, jasno in hladno, potrebujejo šliri peči na pihalu Temperatura zadnjih 24 nr v p,,IMO|r |n tovsrno zs besemersko Chicagi; NsjviŠjs 6 i, nsjnižjs IW * m S. B ujeg/i čcirika do torka, je pon«*-_ l»f) |m|u in sledili »o infaiili rijski us listih P'idi ki nt glsMom vesti i/ Kima iiiKjli velik vspeli. Prvi dan ao Italijani okupirali hrib št. W*H med N noi\ iao iii Novovaajo m ii l« li JgtOO AvstrijeeV; drugi dan so okupirali Vilanovo in ujeli :«J00 Avatrijee«, Dunaj pon»/'a, ds ae vrši krvava bitka noč in dan od Jadraiiskege morja do Vipavske dolin«* iii d«i točke aeveruo «»«l Al Petra. Italijani so oavojili neka* |»-r« p«»zieije, tinla bočja šle^erfl in do a|KHlnjegs slemena gore Knit e. Tam smo ujeli UM) Avstrijcev in d«ddli veliko zslogo bojne gs msterijsls Dunaj, 12 okt,—(Uradna,) Ns južnive krilu itslljsoske fronte se nadaljuje Ijuta bitka noč in dan ini Jadranskega morja do točk« a«*veroo ml Vipavice ill At. Petra. Zelo močne itslljsnske sile so na-piulle včeraj iisš« |eizieije os vsi G fronti in sovrsžuik j« prodrl nsš«i prvo črt«» lis več krsjih. Na-fce čete takoj izvršil« proGne-pa«le iti iftirsle spvrsžiiikef boji se lisdsljujejo ss |HMest flozleij, ki so Še V nzksh Italijsnov. V t« b h««jih smo ujeli 1400 mož (Dslj* ns 3 str., I. kol.) Vfcf A PROSVETA GLASILO ILOVINKI NARODU■ PODPORNE JEDNOTE taJMja 4m«m hm pdrij to , "^-K.i.ftarrwwHr" v m »m. ter taw iuk i TROSVITA" 2657 S«. Lawa4al« Av#., Ckicag«. ML •THE ENLIGHTENMENT" Or (M •# tU tbvwb I BwefH lfiihl|- a4v«ro«toc rsto* mi jsarau-st-rss l*r«4*a MMlrto*. Mit F« "PftStVETA" 2407 S«. LawmUU AT«., CUM««, IU. --- - — --■ ----------■ All volu nevarnost Še otetejl? (> spominjamo vseh dogodkov zadnjih dveh let, tedaj se zavedamo, da Združene države še niao runu j vojne nevarnosti. Predsednik Wilson "naa je mogoče obvaroval vojne." V/»a j tako raiali mnogo ljudi. Lani hi bili kmalu zapleteni v vojno z Nemčijo radi potapljač. Razmere ao leto« ravno! »k«* kot luni. Bojevanje « po-t a pijačami ne lahko vaak trenotek obnovi, saj je komaj nekaj dni, kur ho pogreznilc parnike na tej atrani Atlantika. Menjajo ae zopet diplomatične note med Anglijo in Združenimi državami in tudi Nemčijo, Vpričo teh dogodkov ne moramo zapreti oči in zamnAiti ušesa ill reči, du nobene nevarnoati ni. Prav lahko ae dogodi, da ne Nemčija ue Im> oziralo na avoje obljube, lahko i* tudi alep slučaj nance, du kateri Američanov izgubi življeuje. l*o pojile torpediran uli tod potapljače na drug način uničen parnik na dno. Angleško čn no p uijc žc namiguje, da Augli-ja komaj čaka, da ne kuj takega dogodi. Naa ne briga vprašanje, če je Nemčija upravičena bojevati ae n pot »pijačami in pogrezali trgovske purnikc, ali če ima Anglija pruviro zateči na morju tudi živež, ki je numenjen za žene in o-t roke. Vnuku držuvu trdi, da je pravica ua njeni atrani, in nobena ne du nič ua mednarodne dogovore in iHiatuve. Ce more Ako-do va t i sovražniku, mu škodi ill t ta di ai* ne ozira na to, kakAeu nu čin mu napravi škodo. Pravijo, du je luni Amerika pri ailila Nemčijo, da je islnchala To Je rea, uli kdo nuj juinčl, dn Nem čiju ue prične brezobzirno vojno a pot apl Mami. Mogoče ae to ue zgodi, uli dokler obstoji ue v urnost, ue trdimo, iIh je ni iu ne vdajajmo se su njuni, du je mir zagotovljen, Mir ni ugrožan le s te strani. V Ameriki obstoji Aiueriean Internat innal Corporation, ame riAkn finnučuo podjet je. Družba hoče doti potrebni denar kitajaki vladi, du tnmka.i zgradi železnico Kitajska vlada jc dovolila, da se nastavi cnegu ameriškega uudin lenirjn pri gradnji nove železnice, kateremu bo ktihiiejšt* isročuii tudi obrat železnice. Nadalje je piiziinla kitajska vlada, da dobila sc dva Američana visoko »lu v lino v dobi kapitalizma, razred Hib interesov in razredne vlade, ki povzročajo, da visi vojna nad narodi kot Damoklejev moč. Socialisti niao mogli odvrniti vujue v Kvropi, ker so bili pre-Aibki. Kavnotako pa socialisti ne morejo odvrniti vojne nevarnosti, dokler obstoja zanjo glavni vzrok — kapitalizem. Nekaj pa socialisti vendar lahko store. Znižujejo lahko nevar-' nost za vojno, če intenzivno ugi tirajo za socializem. POPISI. Argo, UL Poročati mi jc o tragediji, ki sc t odigrala tu dne 10. oktobra, jak John ftvigelj jc bil poročen kakih osem let. Njegova soproga, po rodu Hrvatica, začela je lansko leto pohsjati y večerno šolo v Chieagi. da se priuči angleškega jezika. To ji je bilo mogoče, ker sta bila zakonska bre/. otrok. U-čitelj v večerni šoli je hil Hrvat. — tki tega časa začel se je prepir med zakonskima in dne 1. oktobra vložila je žena tožbo za ločitev. Obravnava bi se imela vršiti dne 10. oktobra. Isti dan pa se je napotil 4. Nvigelj v slano vnaj< Crnei, katere impvrtirajo iz ju- «ajenost; dovolimo zato otroku, pla- ga razne tukajšne kompaiiije, ao|da je razposajen do gotovih mej more mirovati; voljeno prirejati zabav ob nedeljah, Ae manj pa zabave s «om) ko me pokliče eden izmed postali zadnje čase precej nadle- Zdrav otrok ne aobratov ter mi kar v eni sapi nn- žni, kar daje tukajAni policiji o- znani, da so prišli gostje iz Cleve- bilo posla V gostilno rojaka in landa, O. (iotovo je. da bi bil^aak »obrata Oeorg* Hanzelj je prišel iznenadeu pri takem naznanilu in eden črncev oborožen z nabitim ob takem času. Da bi bil dobil samokresom ter pričel streljati v vsaj obvestilo poprej, napravil bi MdledalouiKo je gostiln ft ar lio- bil dostojen sprejem, tako pa ni tel telefonirati po policijo, je čr- bilo mogoče ničesar ukreniti. U- itf divjak nameril samokres »na nam pa, da nam bodejo cenjeni gostje, kateri mt poeetili barber- tonsko naselbino ravno na dan desetletnice obstanka dr. "Triglav" oprostili. Storili smo, kar je bilo v naAi moči in nil več. Sedaj pa naj omenim imena dragih goatov Bili so: John Kalan. Milwaukee, Wia. Mrs. Frances Lausche, Cleveland, O. Frank Bostič. Chicago. 111. Win, Rus, Chicago, III. J. I^evatik, Chicago, HI. Frank Stonich, Chicago. III. •). Jud nič, Kly, Minn. Anton Slogar, Chicago. III. Miss Josephine Milavee, Cleveland, O. njega sprožil. Krogi j* je zlete-La gostilničarju preko glave za-kar se ima isti zahvaliti le svoji spretnosti. Divjak )e pobegnil. Martin Železnikar. Gospodinjstvo, gospodarstvo io zoanstvo. Otroška vzgoja. Pile slovenska mati. narava tega ne dopusti; stariši se naj lic vtikajo preveč v zakone narave. Trma atarišev z vtjJjeva njem pretiranih prepovedi in u-kaaov ima zle posledice Otrok se čuti zatiranega, spozna, da se mu krati svoboda; ou postane neubogljiv, trmast, svojeglaven. Prepove j otroku le ono, kar res nikakor ne sme storiti; ne krati mu pu po nepotrebnem svobode. Ce boš z o-trokom dosledem, čc mu bos dal dober vzgled, ne bo treba večnih groženj, večnih opominov; kazni bodo skoro povsem izostale. Nuj-boljša vzgoja otroka je mirna, samovmevna vzgoja, tako du jo otrok sploh nc čuti. Otrok je nežno bitje, zato je z njhn ravnati nežno; surovost naj nc imu prostora pri vzgoji otrok. Veliko se piše med nami o raz- dr. Prijatelj mnogo zani,,^ u drolni on 11 v poglavju "KIovThT slovstvo pod vodstvom ' ga "Ljubljanskega /vona" !" 411—4t>4). s,r Leto 1*81. je nalilo "LLuhiu, aki Zvon" in "Kres". iha slovim lista sta bila z« Si„ ,, ,1 takrat preveč. '' K rea'' I,i l,i| ;"j velik pomen,ako hi hil sa„H) Zll' stven list. Tega nam .ie bij,, „,.. ba. Leposlovuu va" juti vsebina "Kr,-* si' nikakom ne morel z "Zvonovo". . nih društvih, o Narodnih domih. Bili so časi v preteklih stoletjih, jt(J Zakg. ne prWe nu dfln kedo H ko ni javnost obračala nobene po- kflkimj ^agofiJUiiuii navodili? zoni osti vzgoji m razvoju mludi- MarMikate7eu.u zakonskemu paru ^V llobi Spartaneev se je no|je ^^ takih podukov, ker nu ne. P' i mer . ........ 1o j" l»ri,'«K A prišlo je se hujše. **ZvonuMl se začeli odtegovati radikalej ki kor K rjaveč, flregorčič, dr. čar. I^ta 18H4. je ustamivil \\t\[ bar političen tednik llovana'" ki mu je prihodnje lew dr. T«v čar pridružil še lejKialovje z i|u, st racijami, lu sedaj ae j.- tekmovanje med "Zvonom" "Kresom" in "Slovanom"', ^ bi se morale vse te moči, ki so m tu cepile v medsebojnih osilm«, stili, združi i v načelno reto, ia/ deljeno po zmožnostih in nand nih potrebah: "Zvon" h-pMuvj*. "Kres" znanstvo in "Slovan' politiko. Tukn so sc pa pulil Miss Josephine Lausche, Cleve- f,/,t''m r:,xv°j otrok M,,,t,r !"'kaj vzgojo naše mladine dnti bi'mo- land, O. kukor narn P°ve zgimovina, ra|i največ< zlaMti za Jliatere bi, med seboj za sotrudnike ona,,k, Teo. Verbič, Chicago. III. vendar prav. otročji čas jc prišel |)j|o fpelm kjlke(fa pou^evanja. d« .like — » nihče se ni upal /a.-ct J. Fritz, Chicago, III. . v "«predje sele v novejših letih. se UHj)OK()hjj0 zu vzgojo svojih o' načelnega boja proti nastopaj...', Vsem gori označenim rojakom Mladina nosi bodočnost. Od do- trok. Mejo jc slovenskih mater, mu Muhniču. Lcvce j<> soproge, (Živels sls ločena žc dva 'n rojakinjam se v imenu društva brega ali slabega razvoju mlade-! katere vedo kaj o psihologiji o- j pni vil no pojmoval, ko je meseca) potegnil je revolver in mldal dva strela nanjo. Prvi stnd zadel jo je v levo ramo, drugi pa nekoliko nižje. Po storjenem činu pognal je pa še sebi kroglo v glavo. Mož imu ves obraz razmesarjen in bo težko ok revni, ženo pa ni smrtno zmleta. Oba sc nahuja-ta v bolnišnici v Argo, lil. Poročevalec. Slovenci, kateri imate držav- Barberton, O. Dne 24. septembra jc pretekla t , ,, . . doba desetih let, odkar se je v tu. Unnnke papirje, nc pozabite, da je kajšnji naselbini ustanovilo dru- /a<,"V registracijski dan 20. in »tVo "Triglav" ter se priklopilo okt- J« Petek in sobota pri-k novorojeni podporni organize- h'idnJI Uden. Kajti kateri ne bo-eiji H. N. P. J. s sedeži jm v China registriral svojega imena v e-go, 111. Olavnl odbor nam jc dolo- ne'n «ori »»načenih dnevov, ne najtopleje zahvaljujem za obisk, ži je odvisen razvoj človeštva, trokovi. Stara načela, Btari nazori Kersniku, du je razpor med ivi.li Posebej pa si- zahvaljujem šc za To so uvideli merodajni krogi, in tudi pri vzgoji otrok ne zadošča-tkalci in elastikarji vzbudil diiho* bnkAiš, darovan društveni blngaj- čc bi bil v človeški družbi bolj jo več, ker vzgojeslovje je šlo tu- ščini posilili, kakor v politiki, u ni. - - ;pravtčen re Z bratskim pozdravom na na razpoli.Ko vsukovrstnih vz- vrteči pomagajo mnogo pri vzgoji Ko sta zamrla "Kres" in "S|( Martin Železnikar. gojevaliŠč. Splošno stremljenje J otrok, le žal, dn niso povsojl na van', sta prišlu nn r. "Triglav" šlev. 48 H. N. P. no slavnostjo je samobsehi umev- priredi dne. 14. oktobra zalm-no. Bolje rečeno, proslavili smo ven večer s plesom in drugimi za dun desetletnega obstanka, koli- buvnimi stvarmi. Da bode zabava kor so nam dopuščale razmero v popolnejšu jc veselični odbor na-tuksjšnji naselbini. Dopoldne je '"»vil zu omenjeni večer slovensko bil pohod po mestu, knteregu je|K«dbo nn pihala, katera je v krat-vodilu slovenska godba uli podo kih treh mesecih obstanka že iz-niHČe: s slovensko godbo načelu, borno izvefbana. U tuko naprej, To je tembolj znamenito, ker jc *aj dosedaj nismo imeli še niČe-ravnn isti dan tudi slovenski! god- sor pokazati tukaj v Barbertonu. ba |»rvič javno nastopila. Slovensko godbo pa naj si tiati Slu v nost i ho sc vdeležilu slede- m«*«*! v tukajšnji naselbini, ki ča druAtvu z zastavami: Dr. sv vw,no u'tU*n> v »arl^rtonu ni Martina J. s. K. J. dr. sv. Jože nw*0*' napraviti, vzame- fu K S. K. J. ; dr. Ljubljana S.!J" ,MUJ 'u vxelcd, pa bodejo vide D. P. Z. ter društvo spadajoče k Oeruiuu liciieficiul Union tudi z /ustavo. < tori omenjenim društvom, se v imenu članstva dr. Otrtn nedeljo v mesecu okto-"Triuluv." kar najtopleje zalivu- ,,n|. to je 22. okt. ob 2 popoludnc, lju jem upajoč, du članstvo dr. vrši skupni shoil vseh Sloven-Triglav ue bode pozabilo njih na- <'«'v v tfikajftni nuselbini. Sklepa-klopjenosti. lo se Insle radi ustanovitve Hlo- Po končanem korakanju se jc ruskega knteregu v tukaj- ___________________________________ssveda resvila prosta zsbsva. Žsl, »aaelbln. zelo potrebujemo. žIhi wlen bo ručunot«slja, tlrugijds ni bilo prostora v dvorani niti »"'»' tega se uljudno vabi vse ti |mi obrnil t ravnatelj. Kitajake že zu četrtino zbranega naroda Irsniea i m torej tehnično in Iiiumi-* kdoi jc imel oči odprte ua nmc-čno po.I uudruistvom Vmeriča njeni dan, p* lahko uvidel, kako nov. j zelo potrebujemo Slovenci v lu Ta finančna akcija narodu um kujanji naselbini avo j lastni dom. Aniel*ke ravnotako, kot ji« ».voje Bodite u ver jen. sobr urednik, da časno bllu buududaka Aelrtni«a \ it Inl moj namen opisati slavnost s.dirat. Frank Stonich is moralne atavke, če ae oče in mati, Mali Aziji netivo za miIuiijo ev- dr Triglav nekoliko Iml j oUiuio, Chicagc, III. trgovec z zlatnino, če se vzgojitelji in utiteljj sumi ropsko vojno, spori i u točka« ki j< ali Ihijuii se, du in me kateri prav Sobratu Stmiiču želimo mnogo ue ravnajo po njih. Kaj haane jih aauetils iskro, ki w |Miv«ročila im pošteny pocukal z.a lase in to ru vspeha v*aj upamo, du sc K«»- silili k molitvi, če vemo, da se r žar di preimenitne dvorane, katero rohač v Cicero radi tega lic bo umi it v ijo nič ne doaeže. Otrok se l'e Inslo kasneje kedaj ameriški I »mamo \ Barbertonu • I N'sega te r * InJJia pravi, da sploh nikaj hitro navadi posnemati svoje kapitalistični interesi ogrožam \ ! pu je nsiveč kriv noti rs t Frank njrgovu navada »e jeziti. *u kuj stariše; nauke katere jim dajejo li, du se z vstrajnost jo in voljo doseže vse. resno lu je hitrejfii razvoj, tako da bo v nekih letih na razpolago več bolj-Aih institucij za vzgujunje mlade-ži v koristne ude človeške družbe. Naj pa bodo vzgojevelišča še tuko dobro razvita, za nje treba jc pumetriftt vzgojenega mladinskega naraščaja, treba je umne domače vzgoje. Vtisi, katere dobi dete v prvi mladosti, imu jo veliko opraviti z nadaijniin razvojem, z bodočnostjo otroku. Velike važnosti iste slovenske rodoljube, katerim jc v resnici *a napredek in korist tukajsiic naselbine, do se oiuenje-nemi sl.od.i udeleže. V tukujlni naselbini se hahaja roju k in sidirat. Frank Stonich is Chicagc, III. trgovec z zlatnino. Sobratu Stmiiču želimo mnoiro vspeha vsaj upamo, du sc K<»- Dvomljivu jc Nvetopisemaka resnica, da je človek nagnjen bolj k hudim kot k dobrini. V nežno, nedolžno otroško bitje položeno so večinoma le dobre kali. Me matere, ki smo v stiki z detetom od rojstva, imamo priliko to bolj o-puzovati kot so jo imeli vsi stu-roveški pismouki in evangelisti. Vclikansku sramota civilizacije je, du še dunes dopusti nekukegu hudobnegu duha, katerega izžene iz njega kak duhoven s kršče-iijem. Sprijenih otrok ni kriv porini, niti predporodni razvoj o-troka; ljuliko sejejo v mludo srce slabi vzgojevului vplivi, slube razmere, slabe okoliščine. Kako naj ostane otrok dober iu blag, ako je vzgojen s surovostjo, ako dete ne čuje drugega kot grdo govorjenje ili vidi često slaba dejurfja? Kako, naj ostane otrok blag, ako živi v pomanjkanju vsega, vidi pa, da i-ipu otrok bogntina vsegu v obilici, vidi. da se valju otrok premožnih v razkošju. V prvi vrsti je sicer potreba, du ao stariši aami blagi, značajni ljudje; vendar je pu tudi res, da je treba družabni red veliko predrugačiti, da je treba dati tudi proletarjatu pravice, u-ko hoče javiuait doseči pravilno vzgojeno mladež. koristne ude človeške družbe. Vendar kar se tiče starišev, kar se tiče prve vzgo.J lu med Slovenci v Ameriki, ker se tičnega in literarnega življenj borijo za svoj vsakdanji kruh ve- Janko Kersnik, činoma pri poklicih, kier so Vedno Kersnik je bil politik in litem izpostavljeni smrtni nevarnosti, d^j Ke niu je zdelo literarno d< Vsled tega naj bi ne bilo nobene- jD ueg„ politično, kakor j gu slovenskegu očetu, ki bi- ne bil san| pjKU| iiCVcu (str. OlHlj, vci zavarovan pri jednoti, da bodo i- ,|ar HP jc udeleževul jioliiike n meli ostali v slučaju zgubc očetu Mtrani Sukljeta kot deželni posli vsuj prvo pomoč. Prepotrebnega nee kranjski. V politiki se iii s zavetišča zu tc revčke in rcvce ni j |j| v 0sprepu odpustil. lu- tukega pa še najmanj. Pu t. Op. pom. trebilo vuratv« Sevtsl.i ue b«hI«» tnlili. dn k bilu ras- poni. umi ) to je napravil Imdi v su jc glinastih cevi v tukajšnem žaljena nmcriAka aa-dava ui t* tisto neumnost, tadi katere bode ute*tu, namerava premestiti to> amrhovaim u.ner.»ko I poiai \ o ImmIc pol eat delal pokoro do smr varim v drugo drftuvo (mesto še Do tega pride J,i|H>m-ki nt vleč. ti ha pa nc b ter«' sc kuj radi ognejo. Stariši naj puzijo, kdo'so otrokovi pujda-Ai pri igri in zabavi; bodo naj tu* ti previdni kontu izreče avoje de-te v varstvo. pr. v "Testamentu čet oven grehu" il«M) i" v '""i1 gih povesticah ali črtiesli, slovensko posvetno in dulu>^k; gospodo, kakor v ••Cyelamiu. (188.1), 4(Jos|mhIii 4sihz.ii lsM' "Agitatorju" (H#5). in Vrjsnku" (1H8M i in ".l»ri t" spisi i'' (I8fi:i). s svojim, pov mi je ustvaril Kersnik sl.oea^ socialni roman, v kolikor mu» 1«< ž? imeli svoje družabno /ivlj""* v tej dobi, kn se jc |Hiluj.el.a teligeiiciju zopet polsgoma \r»«s la k slovenstvu. Ako pr»»i • , rijutelj, ds so junaki K 1 imvesti skoro sume kmd "' ' ' si'lic, ki jih je fotografiral' I " 'V jekih, živečih v njegovi islgovar/a j k. lu t ,i.< (str. 474. t>4l),| anačba po|>olnoi.in rcsiiin. lahko potrdili Kersnikovi niki, bližnji njegovi t-J" povestih sc zrcali _slovik V H in drugih alo-venakih pokrajin, da naj postane jdobnost; zato jih ne ■ glasilo narodnih poslancev, ne pa literal in razvedrila m No ljudje, ki imajo kaj napač> 'la hodi tvoja pota in tava dosti-;sivo, marveč citati jdi no mnenje o vxgojevanju otrok. kn,t v temi, ker nima zveze z isl-jki hoče ppznstti »li P1 Štejejo st v dolžnost, da ves dan lačnimi nansluimi krogi. zmerjajo Razpor nuni radikalci in elasti otroka s j kar ji — Kakor so Imenovali na- no zgodovino slovenska (Dalje prih« prikradel kak or»c poalava, (kaj c« * Omenjen, tovarna je ena pr- rasltčnimi prepovedmi in ukasi jc aprotniki ftukljetovo skupino - "PROSVETA Na Jalwm-diew in v Amrnk* nc|ti rrnjem čilaieljt naj vmoicjo vih, to jc ena najstarejših tovarn neumno Mlado bitje je živahno, je s političnega polja prešel tudi grade Lojnih ladij ra »gra^ke ;ua znanje, da \ llartn-rtoiiu ui do-' \ tukajšni nnetoji iz peterih oklopnic, desetih topničark, )T torpelu.v prišel pred avtomobil Cliur- ml dveh do Stirinujst let ječe. b*s Sehultza, ki je tako hitro o1 --broil avtomobil, da se je prekuc- Washington, D. 0., 12. oktobra, nil, ko ae je hotel izogniti polica- Vojni department nozuanju, da ju, ki je pritekel direktno pretiti, mu jc kongres dovolil *2,0po,OOO p0„,|ki Ml „a k;iri k |M J® stroškov, ki so jib ime- stal »odček piva. li civilisti, da so ae vojaško vel . ^ - . Slovanska Narodna Ustanoviirna ». aprila 1904 Pedporoi didnola inkorp 17. junija ISK»7 v »trt. Illinois. bali v vojnih taborih. Vozni troš-ki v taborišče iu zu uniformo bodo povrnjeni. Kačune je treba predložiti avditorju vojnega depart- meiita. STRANKA "BREZOZIRNOSTI V NEMČIJI JB POOOftKLA. P NOVO OFENZIVO OB SOMI. Ion, 12. okt.—(1'radno.) mi bombardirali ves dan fronto južno od Ancre; sojenj jc bil posebno hud ki ml Coureelette, okrog za-Stnft" in v okolici Flore in fcrrmirta. Sevefno od Coiir-ji, m. Nemci priredili napad, iu» i»K»nj jib hitro ustavil. liojMivi sn /. dobrim učinkom (rali tmli sovražne infanterij-čfte. ki so se zbirale v ozadju iki* fronte. Letalci so bili klrtivni na vsi fronti. V enem liju mi se štirje naši eroplani |nlli k sedmimi nemškimi le-L ki so bili razpršeni. Kn sobi eroplan jc hil uničen. Dva I letalea pogrešil mo. kriz, 12. okt.—(Uradno.) Na fronti med .M or valom in Cha-hKim ae vrši silno lufnbardi-jr Nemci so vprizorili dva tu |>rotinapa. '' M ubežnika. Acrif jc naletel na mrs. lludL,^ g avo je razpisanih dleston, ko je s svojimi ljudmi I*'™ peljala voz žganja na gorskem po-jr< K* ^ J«' Wdel na ra tu. Ukazal jim je, naj so poda jo, I m°, »T " W °VM a tihotapci so odgovorili k streli, ^ , , ki mo bili znamenje za splošno bit- ^ "'^ozen n, preskrbljen s trehvom. Kadar spi, pa stražijn otok psi, da se lic pri- j St. Joseph, Mo, 12. oktobra. - M\** » Pujakunil Proti Oscar I). Mr|)a,,iclu. bivše-|,nkra1 ONV01J.,,, ,,41t1n",\°- mu držav,.emu pravdnik« okrajaP? " ^ k' --; Buchanan, je bila dvignjena «hto-" •»'.»»'J""«*- Sofija, 12. okt,—Vojni urad na- illip|lf dn Je lini0ril svojo ženo. k? M! « J»' »»•«» ..... znanja, da je včeraj pet ruskih; y „oči, ko sc je z. vrši I unu.i, je """"h ,,mM'J *U'vUn' vc,,,,,u' bojnih ladij bombardiralo bol- ||pkdo McDaniela telo garsko obrežje Črnega morja. foni?no douia. McDaniel je,, predvsem pa luko v Portiniadi. N,edi, k|k,u ki se j(, M ij5ka , kol ki tipajo, da Johnson., po.de m tll.AT.VI HTAN: 2017 Kil. l.WVNPAI.K A V K., i'HU'AOO, II.I.IMltN Y UPRAVNI ODBOR: proiUcilink 1 Jaha Vegrif, box salle, lil, I. P»-k H*»rbigs Wyo. POROTNIOD8EK: Vstun tlraat, Ml U.'uli Ave., New Duluth, Minit. Anton Prlpiliu, 0107 Ht. t'lalr Ave., Clcvelainl, O. Jo*.o Hailisak, 070 l»oN, Hmlthou, l'a. »tu.loir Ploti^ek, 4.1« tiux, llrltigeville, I'm. A111 i 11 m ItuiVxar, H llear«l A\e., Detroit, Mich. I UREDNIR "PROBVETE: Joic Y.nvrl nik, 2S21 Ho. CrawfiM-d Vve., I hloago, 111. VRHOVNI EDRAVNIK: r. J. Kern, M. D., tL'ieJ Ht. t 'hilt Axe., Cleveland, Okio. V8E DENARNE ZADEVE IN 8TVAR1, kl M Mejo si. upravusg« odbora '.a 8. N. P. J. usj m polUJaJo na nanlov: TAJNItJTVO H N. P. J., J0n7 ft« So LawudiU Ava., Chicago, 111. PRIT02BE ULEDD OENEHAI.NEUA POSLOVANJA a« polllj«Jo iu naalov: • JOŽE AMBROtlC, Boz 3B1, Oaimouaburg. Ps. bil nihče do sedaj ranjen. Straže stoje povsod okrog otoka NORVEŽANI SO IZOUBILI 171 LADIJ. vež. Philadelphia, Pa., 12. oktobra. William Novell Kllis, dobro p<-znau v krogu bogatinov, jc ustr<-lil sebe iii svojo ženo na svojem prevara. McDaniel trdi, da je bila nje-J ____gova žena napadena iu umorjena v njegovi odsotnosti. Vmrla jc! London, 12. okt.—Iz Kristianije kmalu, ne da bi prišla k zavesti.! poročajo, da so mine m subma- Ko se McDaniel vrnil domov, rinke potopile 171 norvežkih Ta-1je ,„,|ett,| ,,a morilce, ki so beža- 'OM,u ,u< "riču Betlehem blizo dij od začetka vojne do danes; jj y/ njegove hiše. Oddal jc nanje Aiiil»lcrja. Tragedijo jc prvi od na teh ladjdh je izgubilo življenje Mfrelov, ki so pa zgrešili cilj. n'UM ^^»»'etni otrok, ki je 140 norvežkih mornarjev. ________šel po zajtrku v spalnico svojih -—T— I Trenton, N. J„ 12. oktobra. — K,'n'iil>v- ^ NEBCfiKE IZOUBE: 8,566.018 porota je prignala Daisy 4an.es, 0,,<,|J« "odi. «1» jc Ijubn-i seznamov mrtvili, ranjenih iu i»-lgtern Juleanice v Kast Orangu !e*%«»»uio»*t povzročila umor in samo-gubljenih, ki jih izdaje ininška , Kuhj|u'„ogi .Jamesova jc tožila zn mor' 1 Vlada vsak mesec, je izračunano, Ul(J0 (MK) O(ukodnino; , i - la je Nemčija izgubila do danes! ^ __Philadelphia, Pa., 11. oktobra. Astoria, Ore., 12. oktobjra. _ Internirani nemški pomorščaki z. Dan Hannuln, kapitan in lastnik ladij UMia« Kitel»Fridarieh" 1n ladje, ki je prodajal na visokem " Kronprinz Wilhrliri" grade adaj morju žganje, pivo iu vino ribi-1 majhno vas fndeg mornariške i»o-eom iu mornarjem, pravi, du ne j "t»je, kjer ostanejo, dokler ne obrt ne izplača. Dvakrat bi bil v I konča vojna. . ZADEVE PREPIRLJIVE V8EBINE. kl ata jih raftill prva la Uruga lu '.tatica, ao poSHJsjo na naalov: ANTON HRA8T, «11-OAUi Ava , Now DttlUth, Mliui. V8I DOPI8I .razprava, član k l, usananlla ttU. aa "Proivoto" h« jioailjnlo nr. naalov: , UREDNI8TVO "PR08VETE V au»7 BO 80. Lswndnle Ave., Ohluasu, Ililnola. V8E UPRAVNI8RE STVARI, narot'ulna, ogUni, s« poailjajo u« uaalavi TPRAVNISTVO "PROSVETE", J«n7 BB So. Lawmtaln Ava., Chicago, lil. V korcxpondiiu! a tslulitvom B N. P. J., iifMlntatvoni lu upravnUlvoiu "ProHvete" n« rabite Imen uradnikov, uiarvof uaplllt« naalov, ko Ja tu navadili, ako 2«Uta, da bo vaaka atvar hitro raaaua. 3,566.018 mož. Meseca septembra znašajo nemAke izgube na podlagi uradnega seznama iz Berlina: mrtvih 32.282, ranjenih 115.348, u-jetih in izgubljenih 32.250. Preinji seznami pa izkazujejo skupaj: mrtvih 870.182. ranjenih,|v'iharju k7nM|u izgubil la«ljo iu 2,257.007, ujetih in wgu^"" ujeg0vo blago jc bilo zdrobljeno. 428.829. Tukaj so všteti P^b.^^i „„ |M)žl.|i profit, ki ga je Bavarci, Saknonci In Virtemher- naprIvi| s hlogoni, ki mu jc o- Kno veliko škntljo Bolgarskega Krvnegi^ taja, ki traja pet 411«' si'ccv, pošlje z.n il.oo kamorkoli, t» zavojev pa za 5 dolarjev. Marvel Products Co., H Marvel Bid«.. Pilhburuli. Pa. Pripomba: Ako hočete pošilja-tcv osigurati, pošljite Ide več. Priporočam žani. stalo. Krvoprelitje v Bayonnu. < Nadaljevan j* la prva atrani) __stvu rojeni, iu pred lože družbi jut Connellsville. Pa., 12. oktobra hleve. Farmar Kichard Oiltner je vstal Izvoljen je bil nov odbor, ki je ob treh zjutraj, da pogleda po ži- predložil zahteve delavcev super- _______vini v hlevu. Ko sc je (liltner vr intendentu, ki jih je seveda od- jeklo. V načrtu jc 14 peči na pi-|nil, jc opazil, da hiša gori. Krilil 1 klonil. Odbor je na to apeliral na SLOVENSKI KROJAČI iu trgovec >.~vsiiknvrstno Vrhnjo in spodnjo moško obleko sc uljinl 110 priporoča slovenskemu občin- ^ stvu. Prank Poje. 44)15 St. flair Ave., t le vela nd, O. Ameriške vesli. (Nadaljavtnja la prva atrani) halo." jc iz ognja avojo ženo, trije nje jpolicijakegit komisarja Henry ki so spali v zgornji i Wilsons, da posreduje. Wilson je SE PRIPOROČAMO I Ako želite ibddti svežo meso, dobro in točno |M»streižbo, potem pridite k nam imamo dobro meso, cena je zmerna. SKRABSKY BRO S, Herminie, Pa avojo gostilno v obisk vsem Slo-veiiocm iu Hrvatom v okolici Yuungstown, O, Kadar potiijetu skozi mesto ali po opravku, se o> glasite pri meni, linam raznovrstne dobre pijače, sveže pivu brili-jcVcc, slivovee, visky, aiuotkc itd. Joief Oigola, 1. 397 raderul Bt Youngatown, 0, ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 N, La Still St f Chicago, ki rud jtt izdelal načrt zn gl. ur s. N. P. J. aa priporoči Slo vencem zu Izdelovunju \ stavldnsklh načrtov, v Tel. Franklin BB01 TKL. NA DOMIJ AUKTIN WUNNt American Loeomotiv Company j govi otroci, ki so tmli zdelala načrt /a svojo to- izbi so ostali v plamenu. šel k superintendent u iu opravil varno Oiltner sc je pri rešilnem »ldu jc toliko kot delavski odbor. V po.ulcljek zveeer o\all z.a stavko. so delavei uln ______tako nasrkul dima, da bi se kinu Chicago, III, 12. oktobra. — zadušil. Arthur McLaren, ki jc ustrelil dr., B J. Weintrauba, jc hotel izvr New Ycrk, 12. oktobra. — Med siti samomor. Vrv jc spbtel iz. Združenimi državami in Italijo jc srajec in nsramniknv. V smrtnem zelo po.nalkljiva pogmlha rad. • ' boju jc brcal krog sebe z noga izročanja hmlmleleev. Temu dej Kansas t ,ty, Mo., 2 .,klohrn mi in povzročil ropot, kije o- stvu sc ima zahvaliti Antonio ,1 uksj prume v .......Ic I ,ek koufe nozoril nanj jetuiške paznike, ki < 'anlindli, ki je obtožen, da je n- .ene« zastopnikov delaveev, k,» Konferenca železniških delavcev in aaatopnikov železniških družb pa^e » sa s/L« m NORTH SIDE STATE BANK nock srniMas, wyo IMA KAPITALA IN REZERVE >100,000.00 .le izredno pripravljen in opremljen zn poslovanje h SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI in drugimi SLOVANI. Ml |M*IUaaM valim prlmal|aw v St» 4mn«vIm p» naImUIIS »aaafc Pl«aaa|«mo 4 oSaiolnr otireeal n« liasls« vloge. pozor i I nanj jet ho ga odrezali. moril Harnett Bulla. Irgoyeu sj'lclajo v železniških delsMiie.ih, perutnino, dne 24. novembra l!H4 iu zastopnikov železniških družb, du ga Italija am e izročiti ameri Navzočih bo |8 delavskih odborov MWh K »>«»•• tal Ima I« Na#«aSlia lMlllu«l|a FKZN pove- na Sredo- 12. okt. (Jospodstvo n. lirškem je zdaj po-^'V' uiki so so formalno mornarice in vsak kraljeve vlade je "J ••m.-nta m- rf|)loh ne m ia Konštantina. met kateri r **»>/.n išk 1 t ^ • v < era j ./ročil ' "i' "Itiiiiatum, da mora ' ,rt' |N»|sildue okiilati vse >reh, dalje tc. ''»reja do Larise -glnv> Blr|>"« un (,ršk x!ail« ni mrrgla "•V" kakor da je ugo-aaht«-\, ,i . . »uinea je grška ^ ' inifttv«Mi ad ^ deri je grško nadomestil s ~ '»»laškim. Tri trnj- em—m od-iz obrežnih trd- lirroiw iR'irnio i »«-»•».»• miljarb železniških družb. Ita Delavei zahtevajo tri cente po-v A- x isaiijs mezde nn uro 01 om murni Iclavnik. Za vsebino oglasov ni odgovorna ne apravniltvo na uredništvo. Bolite Ic kol kolero si bodi drugo zdravilo. II. II. von Sebliek. slavnoznsmi Washington, D. 0., 12. oktobra IKI 80 VZELI ORKOM V. tt. King, ravnatelj geologične-^kim oblastim brodovje R* urada v Kitaju. ceni premog Detektiv DeHartmi. na Kitajskem na tiaoče ton. Premog zadostuje za •«— , _ let če se ga bo porabilo toliko (merlko. v. je ravnokar vrnil in ko; w,duj poroča, da Italija ume izročiti V Kitaju porabijo do ltt.000.000!ubežnika, ton premoga na leto. Doma H* Državni pravdnik S*s..., Iki prodticirajo »»koli 14.000 ton, vseeno poslal vse izjave pric ... 1 mi m J« tut uvozijo. King 18- dokaze v lt«dij.». kjer pr.de < sr-javlja. da bodo nove železnice ^linelli pred sodišče, pomnožile produkcijo in koiisu.n., (ikoli rudnikov iu ob lelesnieah New York, 12. oktobra — rabijo večina atrseitni premog. j|HIIH K/1 ward Thompson in I'red naravni zdravnik in tovarnar Bol-drugod ima pa previsoko eeuo in ( rfelman, ki Ms bolela vtihota- garskegn Krvnega ('aja, kateri je za to ni priljubljen. Iiili v Z»irušene države za $15.- N Hjoiiisfntisoe bolnim v stalni . (um dravuljev, ata bila obsojana /Vezi in dobiva im| onih. katerim gl-.no Orande Tex 12 okt — vsak ns 13 meaeeev ječe. je liolgarski Krvni < aj vrnil IleVhert (Maaer, prop's k baterije - — /'Ir^vlje eele lupe zahvalnih pi iierneri ui« . ' . g ^ Mo 12 oklobra. - naš rojak Jseob Porubee A, doma v Indinnaimlis,^^ ^^ ^ „ v,to|f(I| ln ,H|f 3rd S, Ko Beiblebem. Pa te iM.tniki in nleu izmed njih je piše sledeče H H von Hebln kur M. ,,„:„! .»Tri regularne vožnje in To je že četrti ««voj Ibdgar^kega pri jate- Krvnega Taja, kal "O, Vi tukaj, gospe? Prišli Nt« ob »labern iiiu. (Jospod Sigismund umira in ubogi Buach jc vcv /mešan. Bojim ac, di* izgubi pamet, tak« namreč ljubi »vojega brata, Žc vea dan leta na okrog ko* norec in ravnokar je zopet oddirjal nekam po zdravnika. In — kakor vidite — aem jaz primorana vršiti njegove po»le, ker Buach ni že ti den dni kupil niti ene delnice in čaka ga celi kup tirjatev. K »reči nem jaz rešila neko zadevo zelo ugodno »n to bo vaekakor potolažilo dobrega moža, kadar pride zopet k zavesti." Karolina je gledala papirje iu atrahoma je pozabila, pokaj je prišla. Opazila \e namreč propadle delnice Univerzalne banke, ki jih je jemala Meehainova kar v celili kupih iz »voje oguljen** lorbe. Debeli žen»ki ne je svetil obraz veselja. "Vidite, v ne te delnice »eni dobila za dvesto-inpetdeaet frankov, a mora jih biti najmanj |>et tiw#č, torej po cent komad. Po centu delnice, ki so ne nekoč prodajale po tritiaoč frankov! To je kupčilg, kaj? Za Buneha imajo še /miraj vrednosl iu prodala jih bova najmanj po deset centov. To je isvratno blago za bank rot iranee, kajti delnice ho bile nekoč na dobrem gln»u in /ato jih je pri-'Hno videti v računu izdatkov. Sreča v nesreči! Borzni polom nam je vselej dobrodošel. Imela ;u nem posebni srečo! Stikala aem im> jarkih. kamor ho zmetali to blago po borzni bitki iz bor/.e — klavnice delnic — iu nem naletela i » nekega norca, kateri mi je dal vse to zastonj. Lahko si mislite, kako aeiu planila po njih in ui nu vzelo dolgo, da sem počiatila vse predale." Mecharuovi so se svetile drobne oči kakor guvrsnu, kadar opazi mrliča ua bojnem polju Bila je pravi gavran na polju finančnih musaker-jev. Iz njenega ogromnega telesa je puhtel smrdeč zijoj in njene kratke roke so hlastno brskale mi mrličih — po propadlih delnicah, ki so že po-rmenele in dišale po plesnobi. Tedaj je zadonel otošen glas iz stranske so-he, ki je tudi imela odprta vrata. " Pst I Higiamund se zopet oglaša. Že od ranega jutra samo govori in govori. .Moj Bog — iu kipeča voda! Skoraj sem pozabila. Buach mi je zahičil, da moram pripravki vrelo vodo /.a medicino. Prosim, gospa, stopite k njemu, morda želi fesa J" . ' Ženska je odkolmeuLu v kuhinjo iu Karolina je nekoliko nervozna stopila v stransko sobo. Prijazno aprilsko solnee jc veselo obsevulo zapuščeno sobico in vpiralo svoje žarke naravnost na belo mizico, kutera je bila nakupičeua s popisa-»imi lisli - z delom desetih dni. Resen mizice sta bila tam dvn slamnata stola in nekaj polic naloženih s knjigami/ Ns ozki postelji -je sedel Sigismund, pod uri s tremi blazinami v ozadju iu do pasu oblečen v rdečo, volneno bluzo, kuteii je neprestano govoril z vtisom velike napetosti, bl včasih napoveduje smrt jetlčnini ljudem. Bil je dr|irič-»ii in njegov posušen obraz z globoko udr-tfml očmi, ki je glednl iz okvirja dolgih Ihh, je iz-rnžel nepopisno koprujenje. Čim je zagledal Kamlinn, se je obrnil proti nji ravnodušno, kakor da jo pozna že dolgo, če-pra\ jo je takrat prvič videl. "Oh, goapa! Videl sem Van iti težko sem Vas pričakoval. Pojdite bližje, bližje, da lahko govorim z Vami ua tihem . . ." Karolina se jc uatrnšile, a v/lic temu je uho-»; tla. V sedlu se je ua stol tik postelje. "Nisem znal poprej, umpsk zdaj vem. Moj brat produ ie papirje iu slisul sem ljudi, ki so se jo'will tam v njegovi pisurtii. Moj brat! Ah, moje srce je ranjeno, kakor da bi zasadil vanj razbeljeno rezilo. Da, od tistega času me tukuj notri, v prsih, /miruj neksj peče! Prokleti de-uur! . . . Koliko morajo trpeti ubogi ljudje zaradi denarja t . . . lu ja/. vem: ('ini /.atisnem oči za vedno, bo moj brut zopet produjal delnice in listi-i« — in to boli - to boli - v grobu me bo bolelo Njegov glas je atopnjema naraščal in hreščnl lakot- ulas počenega loncu. "Čujte, gospa! Tam uu miri so moji spisi. Unite jih semkaj, du jih povežem in Vi jih od ne-nete seboj, dU seboj. Oh, ksko sem Vas klicul, kako sem Va« željno pričakovnl! . . % Moji spisi bodo izgubljeni - • vse moje študije vsega mo-jt ga življenja bodo uničenje! ..." Karolina se je obotav Ijala, da bi vzela popi Mane liste iz mize. toda Sigismund je sklenil roki milo proaeč: '' l^epo Vas prosim, dajte mi Hpiae, de jih vidim, predno umrem I — Mojega brata ni tukaj, da bi Vam branil. Prosim . , Proaim P' Ni ae mogla uatavljati njegovi prošnji. "Tega bi ne amela storiti, ksjti vaš brat pra vi, da Vam škoduje." "Nič ne škoduje, gospa — in naposled je veeeno! — Končno ae mi je posrečilo spraviti na noge bodočo družbo, ko eem prebdel toliko noči! Zidaj je vse jasno — vse rešeno . . . Pravica in srca sta na vidiku . . . Ob, kako mi je žal. da niaem mogel dovršiti vsega in apisati knjige! Ampak tuhuj so moje beležke, popolne in razprede-Jjene. VI, £ospa, jih vzamete seboj, ali ne? In po tem pride dan, ko jih dovrši drugi v obliki knjige in pošlje med avet. Saj boate, ali nef . . ." Vzel je popisane liste v svoje dolge, suhe roke in jih obračal, v njegovih velikih očeh je pa jjorel plamen, Govoril je naglo v pretrgauem in dolgočasnem tonu -. njegov glus je bil podobco neenakomerne,nu tiktakanju ure, ki se izteka. Bil je glua ki gu je neprestano gouii mišljenaki mehanizem v prihajajoči smrtni agonijh "Oh, kako jasno vstaja pred mojimi očmi svet pravičnosti in vesoljne sreše! . . . Vsi Ijitd-je delajo, vsak po svojih zmožnostih in dolžnostih, toda vsi svobodni . . . Družba je enoatavno velikanska kooperativa, proizvajalno orodje je lastnina vseli iu proizvod je centraliziran v obširnih, družabnih Mkladiščih . . . Kolikor kdor izvrši koristnega dela, toliko je opravičen do družabnega blagu; ena ura dela je družabna vrednostim mera; izdelek je vreden toliko kolikor lesu je vzel zn izdelovanje; vsi proizvajalci izmenjavajo blago med seboj s pomočjo delovnih not, in sicer pod nadzorstvom komune brez drugega odbitku, kukor edino zu podporo otrok in starčkov, /a izboljševanje orodje in za plačilo hvaležnih javnih služb; to bodo vsi davki . . . Nič več ni denarja iu nič več špekulacije— nič več ropa ne sleparske trgovine — ni več zločinov, ki jih povzroča grabežljivost zu denarjem, ni več porok za denar, starčki in sturke ne bodo več zadavljene zaradi zasebnega imetju iu mimoidočih na ulici in cesti ne bo več nih6e ubijal zaradi polne mošnje ... Nič več nasprotnih razredov, delodajalcev in mezdnih delaveev, proletnreev in buržouzije — iu vsled tega nič več krivičnih zakonov in aodišč, nič več oborožene sile, ki bi stružila tiranake monopole majhne peščice vsegusitih proti niiljononi lačnih ljudi . . . Nič več zajedučev h) parazitov -— in zdto ne bo uiti posestnikov, ki žro najemnino in obresti in ki žive kakor vlačuga ns cesti, ki preži na mimoidoče moške . . . Skratku: nič več Itiksusu iu nobene revščine! . . . O—o, nn svetu vlnda idejalna enakost, suverena modrost ! Nihče iiimu predpravic iu nihče ni tlačen ne pregiinjan, temveč nusprotno: vsi imajo enako in zajamčeno priložnost, da si ustvarijo srečo a pridnim deloui, pravo človeško srečo . . ." Sigismond je postni ruzburjen, njegov glaa jc pa bil vedno bolj mehak in se je izgubijsl v daljavi, kakor da bi sc hotel potopiti v bodočnosti, katero je oznanjal. "In podrobnosti, podrobnosti!. . . Poglejte te pole zabeležkami ob straneh! To je orgunizeci-jn bodočiidnižine nu podlugi svobodnega zakona, h vzgoju otrok je v rokah družbe. Ali kljub temu ni to nnnrhijn! . . . Vidite to polo? Juz predlagam upravni odbor se vsako pnnogo industrije, kateri ima na skrhi^dn dobe čluni družbe vae, kar potrebujejo in vaak po svojih delih. Tukaj jc drugi načrt orgnnisseije: industrijalne in aarri-kulturne armade niauevrirnjo v mestih in na poljih pod vodstvom nnčeluikov, ki si jih armude same izvolijo iu kateri se morajo pokoriti odredbam, ki jih določijo delavci ... Ha! — Tukaj asm približno preračunal, za koliko ur se bo znižalo dnevno delo v prihodnjih dvajsetih letih. Z oslroin na dejatvo, du se v tem čaau pomnoži število pridnih rok iu du sc pomnožijo iu izboljšajo stroji kur je glavno — stroji, stroji! — te-duj je jasno, dn lic bodo delali ljudje več kot štiri ure nn dan, mogoče aamo tri. Pomislite, koliko času jim bo ostajalo za uživanje življenja|.. . Kajti to ni dolina soj z, niao borne barake, temveč je s\et svobode in radosti, v katerem ima vsak priložnost, dn sc razveseli in znbnva v prostem času Vaak ima priložnost, dn zadosti avojim željnin iu nagonom, du luhko ljubi, du razvi-jn svoje telo. rn/Airl svoje znanje in dn vzame svoj poln delež iz zakladnice bngute prin»dc„." < Konec jutri.) Iz Živllttlis TomaŽu dobi. Takšen človek imi/iui po- očesu, kakor bi šli ira izprehod Ij? * . • zneje edino lc samega sebe, a ne popoldne in bi se vrnili zvečer v Križaja. Povest Spisal Joaip Hraatar (Nadaljevanje). nal. kjer bi bil labko gospodar je poetal aedaj hlapec." Hlastno in akoro a tihim glasom je govoril aedsj Msjde. Videlo je, ksko prihajs vaaks besede iz globočine, kakč notri kipi in vre, kako vae to čuti njegova duša. Gospoda, kmalu bom pri kraju, oproatita!—Ko ae vae t« videl in še maraiksj drugega, tedaj sem se dne vprašal: Kako pa smeš ti vae to obsojati, kdo ti je dsl prsvico, ko si tudi ti šel sam od doma. ko ai zapustil rodni krov in si ae spomnil nanj kvečemu tačas. ko te je hotelo uničiti in pogoltniti meato?! Res je, da ai šel po drugi poti, da ai imel drugačne namene, a poalediee so bile tiate. Tudi ti nisi tega, kar je bilo varovati tvoja ( najvetejša dolžnoat. In kako, gospoda, je prišlo, da aem ae vrnil, izgubljeni ain, na očetov dom, da aem tukaj, kjer mialim oatati do zadnjega avojega diha." Prijel je čašo in trčili ao . . "Tako, aedaj pa, gospod Kri žaj, si lahko ogledava moje go-apodarstvo, ako vam je všeč," je dejal Majde. "Prijatelj Strel bo gotovo rajši sedel tukaj, ko mu je že znamo vse. Strel je nehote pokimal, bil je globoko zamišljen, da niti ališal ni prev, kaj mu rekel Majde. Šele ko ata izginila v veži, je umel. A tačaa je prišla k mizi Marice ter priaedla. e • e Pozno je že bilo, ko se je začela razhajatti družba pod«lipo. Od reke je začel prihajati vlažen, mehak vzduh, ki ga je donašala večerne sapa. Okoli luči na mizi ao pleaale vešče, izprva v širokih, a čezdalje v ožjiti kolobarjih, dokler jih ni pogoltnila avetloba in vročina. V gošči okoli poslopij je zešumelo, od začetka prav bli /.it, e takoj se je razvalovilo in se širilo dalje in dalje ter zamrlo a poslednjim vzdihom nekje i gorski rebri. Čes vrh ps je pri phil mesec ter posrebril strehe in vrbovo listje radodarno in brezplačno. V mlinu se je začelo zibati, zapljuskals je vods čez kolesa, zaropotali ao kameni, zašli šali ao ae glasovi. "Nedelje je konec," je dejal Msjde, "nsše delo se pričenja." Krepko je atisnil deanieo Strelu in Križsju ter Isginil v hiši..... Msrics je poatsvljsls s mize. Noaeča v roksh prt in pršzno po-sodo ae je hipoma uatavila sredi dvorišča ter ae ozrla nehote proti atrani, kamor ata izginila ona dva. Tods kskor bi se bils ne-čess domislila, je stresla komaj vidno z glavo ter odhitela v vežo... Strel in Križaj sta zdaj ubrala drugo pot kot popoludne. Ds bi prej prišla iz gošče, sta zavila navzgor proti veliki cesti, kamor sta doapela že čez četrt ure. Od-daleč sta že čula glaano govorico Polajevih goatov, ki so se vračali proti domu. "Ali ti je žal, da nisva bila danea z onimile?" je vprašal Strel. "Z današnjim popoludnevotn aem popolnoma zadovoljen," je odgovoril Križaj. "Kdo bi ai mi-•lil, da ima ta mož vae tako lepo in praktično urejeno! To je pač vsorno goapodaratvo, ki ga jaz na avoje oči še niaem videl nikjer. Skoda, da je tako na samoti! Koliko bi sc kmetje lahko naučili, a-ko hi ga imeli vedno pred očmi!" "Ne boj ae," je odgovoril Strel. "Tudi v tem oziru bo deloval Majde, o tem sein prepričan. Za aedaj hoče samo avoje stališče popolnoma utnliti in ko bo vse tako urejeno, kakor sam želi, tedaj nastopi. On je mož dejanja, daai mehak kakor vosek in idealen kakor petnajstleten mladenič, pri vseh svojih izkušnjah. Tnkš-nrh mož nam je treba!" zibola ee je na durih aenca, zazdelo se mu je, da je Milena. A hkratu % njo mu je v spomin tudi Marica. Stresel je glavo, pogledal še enkrat pod kostanje ter odhitel za tovarišem.— V. Milena ni mogla spatr vao noč. Ko je proti jutru nekoliko zadremala, ae ji je zazdelo, da se je doteknila mehka roka njenega potnega čela. In ta roka je zdr-anila s čela na lase ter jih gladila nekoliko čaaa rahlo in nežno. Odtod je polzela na lica, iu dvoje dolgih, tankih pratov je nalahko stisnilo od obeh strani njene u atniee, da so se morale zaokrožiti in nepeti. A tedaj je začuti la ne svojem obrazu gorko sapo, videla je, kako ac ji je približal« lepa, kodraata glava ter se sklonila k njej. Zadehtelj »o -lasje, razpustili so ae ter padli v pramenih po beli blazini, a na nje u-stnah je tisti hip zatrepetal vroč poljub, da »e je razlila nepopisna slast po njenih udih. Ni ae mogla geniti, ni se mogla braniti. Toda čemu bi se branila, ssj je bila to njena prijateljica Marica, ki je bila stopila nevidno v sobo, to so bili njeni, dehteči laaje. ki no pokrivali blazino, to so bilu njena uatun, ki so jo poljubila. "Oj, Marica, kako tiho si prišla, skoro sem se te ustrašila. A-li od kdaj znaš tako gorko poljubljati, da še zdaj drhtim bluže-nosti?" . . .. Tu se je ustrašila, njene roke so se hotele dvigniti, vse se je hkratu uprlo v njej, a bila je ku- zaiakrilo. Prvi aolučuj šinil iui ognjišč, in tretji, kmalu *« njim i ■am '•dn /en se je k«.r-|t v morju svetlobe "Lep dan bo zopet dan* dejula starejša dekla, ko j, icsla v kuhinjo vodo. Milena je ui slišala. "Skuhaj kavo, Tona." julu. "Jaz greni nekoliko la pogledam po cveticah." "No, sedaj naj š< to del ne veni, kje nuj prinmu,"! dnijula Tonu sama pri neki ji je včeraj in dan« ni bilu nikdar takšna. v« delala sauiu in fte več, kak bilo njej odmerjenega ,1,.!« sedaj tako! Hm, Čudno je t„ ba bo nekoliko pa/iti, kar ob sebi ni to, nekaj je "morski ti vmes." Tona je bila izkušena mnogo je žc videla na svetu, leg vsega je imela še velik i pazovanja. Takoj j,, videla danes, da ni vse v redu, t ni še mogla vzroka, dasi > nc misli švigale seiniutja iskre. Toda kmalu |io pri njej jasno. tO je vedela naprej, se je nenavadno hitro pomiri Milena Je Wipila na vrt. drevju, nu grmovju, na cvet povsod se je svetila rosa. HI« lo je, du je .jemalo vid. Tak« no, 1uko mlado je bilo vne. jc klilo iu raslo, da se j? M liulu dotekniti s svojo roko najljubše avoje ljubljenke, \ tišiu se zamišljena in z sklonjeno glavo. A tedaj ji je zašeptal bez.e| koncu vrtu: "Zakaj si ga pa pehnila ' peč oče. nu ..." Ali se ji je sanjalo ali je bilo j Stopnla je dalje. Tedaj j rea? Zdelo se ji je, da je čula sto- prijel narahlo za koinolee ii pin je, ko se je nekdo oddaljil iz ki se je pri vi I iz ograje, san« sobe, da jo je obletel prepih, ko se je dotaknil njene roke. so sa zaprle duri za njim. : "Čemu si ga ;>ehnila <«11 Neglo je skočila s postelje ter!ko hc je sklonila nad tvoj « vuli svojega tr|>ečcga sob lat a ter zakurjeno sobo in mlgrnjeno meh ga zaradi lega tudi ne more dvig ko posteljo. — Vstal je zjutraj sin 'niti iz blata in obupa — Mnogo ter rekel očetu: Danes ne bom sem čitnl. a kolikor sc spominjam, delni. Odk«Ml pojdem, čemu bi šel najrajši snnnatvena dela iu vedno; v vinograd ter se |»otil kot črna le n kritičnim očesom, nikdnr po- živina, ko lahko grem in lahko Trnu jc tvoj delokrog, tam zastavi *ršno. A "Har ml niso dale knji najdem lnjšcga dele, več počitka svoje moči, da ImmIo v/cvrle naše mi J*' ,,M,n *'vljenje okoli me . in več zaslužka, ki ml ga noben pokrajine v *reči iu bogastvu, I ne, ki nem hc ga naučil opazovati ue bo branil uživati s prijatelji dušnem ui materijalnein! - Vidi-I*e zelo agodaj. Marsikaj sem vi- do ranega jutra. Odšel je, prišel 1«. gospoda, jaz. nisem tratil lil- del, kar je napolnilo moje a ree k je v mesto v tvornieo, sedel jr In kitar dragega časa »postopanjem, Žalost jo. Najhuje pa ml je bilo, lenaril pri stroju, bral časopise NVR prerešetala in ukrenila, preiti di|a*kim ponočnjaštvom, kakor •<«» bil ua počitnicah doma ter postal go«pod. ki je poaaOtliden mi je nekegs dne govoril ta-sen. gs. >sl. videl * tistih čsaih to in sem morsl na lastne oči gledati, »voj dom in na svojega očeta ,hi dsnes prvi dsn, ko te je videl. Iiko pil s\ o j ib kolegih Mojs pot, ksko lahkomiselno ne zapuščajo Ako ni bilo drugače, je lahko aa Mntovo ai napravil nanj posebno je bila od nekdaj ostro začrtana »'ari naši domovi, ost* očetovska tvojim strnjeni tudi zadremal, če dober vtiak." dn Je 111 Inlo mogoče zgrešiti. Ke* gruda, ki so se je oklepali naši „j bilo prevelike nevernosti ra ro-1 "Monls ps je bilo zsradi tebe. j, tanjarsivo mojih prvih let m« očetje krčevito * svojitqi atiljavj. ko ali nogo, ko je bil prešnjo noč 1 je pripomnil Križaj. '.'Poena te je nkrsdlo marsikatero nr.. mar mi rokami, ki *o bili nanjo nave- lapremenil v dan. toda v uedela-' nstsočno, in ko je videl, ds sem siksteri dsn, .In eelo mesec To- /.mii s sleherno žilico svojega te- ven dan, ki je pojedel sedem de-' tvoj prijatelj, ae mu zbudilo za-«U k., sem .e otresel teb *niij, te b«a. ki so jo posvetili s slehernim lavnih. Helf ko mu je alkobol radi tegs nehote tndi zaupanje do «!nj je nastopilo trezno m pre miš. udarcem sv.ijeg« srca Zapuščeni iačrpal moči in mošnjo, se je vrnil, mene." Ip o.. delo Mimogrede nnj ome in osamljeni s., »tali iu še stoje upognjen in brea mozga ter se je Umolknile sts ter hodils dslje. mm .ts ne pričskiijein ml človeka, domovi ki v gradili s srčno zgrudil pred Merim domom ns Ko ata prišla ne ovinek, ae ae za-kl m X *\ojt mladosti imel takšnih krvjo§in t veliko ljubeznijo. Tru kolena, in glava mu je udarila avetMe »koti kostanje luči Polaje- »nt'] k 1 m njimi » srcu nikdar motna *«» \rr\t ljudje čes morje, skesano ns očetovaki prag. Ali ve gostilne. p<*«.atol nn ok.di sel»e. nič niti ».zrli *e niso nszaj na rodni bilo je prepozno! Na prrjšem do- Križsju ae je nehote ustavila lepgn 10. velik .'gn \ njegovi m«. Lkn»v v tihi bridkosti m S solzo v mu jr gospodaril tujec, ni ga poa- nega, in očrt ae je tja gori. Za- se začfla oblačiti. "Kaj naj pomeni to?" se je vprašala poluglaano. "Ako bi ne bila stioci mislila nanj, hi ne bil prišel k tebi po noči," ji je odgovoril neki glau. Stopila je zrcalu, da bi si po-gladila lase. Vselej do danee je to napravila hitro in mehanično. A danes je postala tam dalj časa ter opazovala svoj obraz v zrenlti. Vae je hotela natančneje videti, lase, čelu, lica in ustna. Nasmehnila se je, zuhleščali ho se drobni beli zobje, naredile so se jamice na licih. Nekdo ji jc pošcpnil nn uho: "Čemu ne ravno danes tako njegova glava?" "Tudi ti že to veš? - Ali t bile samo sanje, kuko naj I hiln pomagala Pri teh besedah ji je postal« ko toplo, tuko mehko okoli 1 hipoma jc posvetil tja notri tal žnrek. Zavedela se je, j«sr je bilo, kaj se jc /golilo t >ij< Stopila je korak dalje, naal la je svojo glavo na vrtno iu se rnzjokaln. Od hiše so se zaslišale m stopinje, oče Polaj j«* f,rlil svoje sobe ter hotel potfM* živini. Znzehal je. ko je stopi prag in po stari svoji "avi"h gledaš, ko ti prej nikdnr ni pri-1 glednl najprej nn nebo '/M šlo na miael?" Hitro se je obrnila strun. Sedla je na stol ob postelji. Po-"Res je." je pristiivil Križaj. I vzdignila je nekoliko krilo, da bi "Sicer se mi pu dane* neka reč;*« obula. Zasvetila se je majhna adi nekoliko čudna/' jt omenil Strel. "Glej, ineni nt tako hitro zsupsl avojegs življenje. Mnogokrat avs bils skupaj, marsikaj I jen je bil s tem, kar je videl, kuj zasvetil sc jc njegov ol.rl potnencnl si je roke. Nato jI sklenil no hrbtu ter žvtfraje :>al proti hlevom, bela noga do gležnjev. Zamislila .Milena se je zdramila, hitnj »e je Milena in jo je opazovala, tognila z robcem preko <*« Toda, kaj ko bi jo kdo zdnjle smuknila mimo tije*a. da jo J« videl? Kaj bi si mislil? Ko bi io msj opazil. A ozrl »e J< videl sedaj on. kaneelist? sa njo in eelo nekoliko Naglo je obula nogavice ter jih stal. Bogve. česa »e v podvczsla. fte hitreje so bili na dalje? Ali niso "'M M nogah čevlji, dsai so ae tre*le n>- šli mimo njega davno P^ ke nenavadne razburjenosti. Ne da hi ae bila ozrla po aobi, je hi-! Potegnil je z tela doli ... I preko levega Spodaj »o že pospravljale dekle dalje . . . po aobah in po kuhinji. Na ogn-, K., ie M jišču ji- gorel ogenj, plamen je in si je dala epra* ' ' ^ rdečkasto barval na "stenah vine- se jc Tona skrivaj čo kuhinjsko posodo, ki sr jr vsak Njene oči »o hotele • < hip zasvetila. V okoli je bilo še ti v Milenino notr ^ mračno Skoro ps »e je pred ru it ud i »edsj niso «m*k •» gačilo. Kakor zlato ao ae saave j^esar in Tono je j tile naenkrat šipe velikega okna i nrevarile. ned ognjiščem, sableščalo as jej (»•»i' P"korda M >1 šli mimo njegH o«""" »--hI ter »e dpfeknili njer«* rok« P""*0 ^^^■ter »enea la , t»m i]*f