Podnčno berilo za inladost. XIV. Vse, kar zapazimo na zemlji ali na nebu, je v neizmernem velikem prostoru, ki se imenuje svetni prostor. Vsaka posamcsna reč polrebuje nekaj svetnega prostora, in vse, kar ima prostor, da je dolgo, široko in debelo, se imenuje stvar ali sploh telo (Korper). — Stvari imajo različne znamenja ali lastnosti, p. podobo in barvo, duh in okus. Večkrat pa se stvari spreminjajo, in takrat pravimo, da so to njih prikazki (Tenomeni). Tako p. se prikaže na železu ruja, na vodi led in iz soparjev dež, sneg, toča ali slana i. t. d. Vse, kar se zgodi ali prikaže, ima svoj vzrok, po kterem se prikazki razjasnujejo ali s tem, da se reč na tanko opazuje, ali pa, če se skuša. Vzrok, kterega pa po nobenem telesnem vzroku ne moremo razjasniti, imenujemo moč. Prikazki pa se ne gode po naključbi, temuč se ravnajo po stanovitnih postavah, ki jim jih je odločil neskončno modri Stvarnik, in te postave imenujemo naturne postave. — Vednost, ki tedaj opazuje in razlaga, zakaj se to pa to tako godi, je naravoslovje ali fizika. Pervi oddelek. L a s t n o s l i s t v a r i. 1. Splosnc lastnosti. Akoravno so stvari ena od druge zelo različne, se vendar včasi po nekakili spiošnili lastnostih vjemajo, da so si podobnc. Take splošne la.slno.sti so: da so stvari a) razprostljive, b) ncpredirljive, c) luknjičaste, d) stlačIjive, e) razdeljive, f) težke, g) terdne ali nepremakljive. a) Vsaka stvar se razprostira, t. j. potrebuje proslora, kteri se meri na dolgo, široko in debelo. Vsaka stvar ima svoje meje, in po tej se tudi ravna nje podoba. b) Stvari so nepredirljive, t. j. dve stvan ne morete biti ob enein na ravno tistem prostoru; p. kjer je voda, ne more biti ob enem tudi zrak i. t. d. c) Stvan' so luknjičaste, t. j. niso popolnoma napolnjene same s seboj. To se na tanko vidi, p. pri krulm ali siru, pri gobi i. t. d. Pri veliko takih stvareh se vidijo luknjice že s prostim očesom, pri drugih pa se morejo viditi skozi povečavno steklo, p. na človeški ali živalski koži, na papirju i. t. d. — Pri nekterih stvareh pa se to le zapasi, kedar se spreminjajo, p. na steklu, na mnogo kamnili, pri tekočinah i. t. d., ker se na mrazu vkup stiskajo, na gorkoti pa razširjajo. — Ako bi p. les ne bil luknjičast, bi ne popil oljnate barve, in tudi sukno in usnje bi se ne moglo barvati in strojiti, ako bi ne bilo luknjičasto. Manj ko je kaka stvar luknjičasta, gostejša je. d) Stvari so stlačljive. Zima, volna, p. se lahko zeld stlači, tako, da potrebuje precej manj prostora, kakor popred, kedar ni stlačena. Perica stiska in ovija mokro perilo, in potem ga je raanj in ga ložeje nese, ker je vodo iz njega stlačila. e) Stvari so razdeljive, t. j. da jih lahko razdelujemo na več kosov; še celd demant, naj terji kamen, stolčejo in zdrobe. Xektere stvan se razdeljujejo ali s kakiin ojstrim orodjem, p. z nožem, s pilo, s kladvom i. t. d.; nektere pa se tudi unietno ali kemiško krojijo, p. če se kroji voda, ki je iz kislica in vodenica. Take stvari imenujemo sostavljene stvari. Proste ali pervotne stvanso, p.: žveplo, rudstva, kislic, vodenic i. t. d. f) Stvan so težke. Skušnja nas uči, da se nobena stvar ne more odtergati od zemlje, da vse pozemeljske reci silijo in tisče k zemlji, to se pravi: vse stvan so težke. Stvan se pa tudi lahko tako primerjajo ena z drugo, da se zve, koliko je ktera težka ali težja od druge. Zato imamo različne tehtnice. g) Stvan' so lerdne ali stanovitne. Ako se kaka stvar premakne iz svojega niesta in se bliža drugim stvarem, praviino, da se premikuje, ali da je premakljiva. Ako pa se stvar ne gane iz svojega kraja, pravimo, da je terdna ali stanovitna. Xežive stvari se prernikajo le takrat, kedar jih silijo druge premakljive stvari, p. voz se ne gane, dokler ga ne potegne človek, žival ali kaka druga prcmakljiva moč. Xobenu neživa stvar se ne more samovoljno gibati, ter je navezana na svoje mesto, t. j. je terdna ali nepremakljiva. c»"ij» p«i>o