Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 • Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Polletna naročnina..............L	2.000
Letna naročnina ................L	4.000
Letna inozemstvo................L	5.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
1
Leto XXVI. - Štev. 17 (1299)
Gorica - četrtek, 25. aprila 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
Pravilno
vrednotenje
dela
Ob prvem maju beremo v časopisih in poslušamo na številnih prireditvah, radiu in televiziji razne misli o delu, njega vrednotenju in o delovnem človeku.
Mnogi Cerkvi očitajo, da je do zadnjih let vse premalo mislila in govorila o delu. Do neke meje to tudi drži, če gledamo na delo strogo materialistično, čeprav je z druge strani res, da je Cerkev vedno poudarjala človekovo dostojanstvo, ki se kaže tudi v tem, da si zna podvreči z delom naravne sile in se z njimi okoristiti.
Saj stoje na prvih straneh sv. pisma zapisane besede: »Napolnita zemljo in si jo podvrzita!« (1 Mojz 1, 28), s čimer je Bog hotel povedati, da so vse stvari ustvarjene za človeka, človek pa je dolžan z naporom svojega uma te stvari tako izkoristiti, da mu služijo v vsakdanjem življenju.
DELO JE V SLUŽBI ČLOVEKA
Res je to, da je Bog delo sam hotel in tudi blagoslovil, človek je ustvarjen po božji podobi in mora sodelovati s Stvarnikom pri dopolnjevanju stvarstva, človek s svojim delom Stvarnika torej nekako dopolnjuje. Naj bo to kmet ali uslužbenec, umetnik ali obrtnik, znanstvenik ali ročni delavec, vsak, ki po svojih močeh prispeva k boljšemu svetu, je obenem ustvarjalec.
S svojim delom si ljudje prizadevajo, da bi se rešili bede in pomanjkanja, si Ugotovili in ohranili zdravje, si utrdili svoj gmotni položaj in ne nazadnje, si napravili življenje bolj prijetno. Vsak delavec stremi za tem, da bi bil varen pred vsakim zatiranjem, zaščiten pred vsem, kar žali in spravlja v nevarnost človeško dostojanstvo, udeležen pri odgovornostih družbe. Skratka: želi si, da bi več storil, več znal in več imel.
Ne smemo pa pri tem stremljenju nekaj Pozabiti: delo ni samo sebi namen, ampak Je le sredstvo za človeka bolj dostojno življenje. Kolikor več nekdo stori za družbo, toliko večji delež mu gre pri vodstvu te družbe. Tako moramo tudi razumeti Kcslo: Delu čast in oblast.
DVOREZEN MEČ
Delo je tudi dvorezen meč, saj obeta denar, nudi užitek in daje moč. Ene vabi k uporu, druge k sebičnosti, če ima človek uspehe pri delu, se rad zapre vase, Pozabi na sodelavce, vidi le svojo udobnost in želi uspehov predvsem sebi. Pri Lein pozablja, da le upravlja dobrine, ki jih je Bog dal človeku na voljo.
Uspeh v delu bi moral v človeku vzbuditi plemenita nagnjenja kot so čut dolžnosti, poklicna vest in ljubezen do bližnjega. Nikdar ne smemo uspešnost dela vrednotiti samo po materialnih dobrinah, ki jih prinaša. Tako gledanje na delo napravi človeka egoista, materialista in brezčutnega za duhovne vrednote. V takem Primeru se človek kaj hitro lahko oddalji °d Boga in nadnaravnega sveta.
Delo po božji zamisli naj bi v človeku razvijalo razne kreposti kot so požrtvovalnost, vztrajnost, žrtev, odpoved in čut /a bližnjega. V upanju, trpljenju, prizadevnosti in veselju opravljeno skupno deta zbližuje duše, spaja srca in tke vezi medsebojnega bratstva.
Le tako pojmovano delo vtisne človeku b°žjo podobo, a obenem prepreči, da delo ne Postane malik družbe. Kjer se to zgodi. vemo, kakšne so posledice: človeška svoboda postane le še sen, diktatura se
Ustoliči v družbi in namesto človeškega dostojanstva se pojavi duh hlapčevstva. ^am to vodi, nam je nazorno razkril pi-s^telj Solženicin v svojih delih, zaradi ka-terih so ga oblasti izgnale iz Sovjetske zveze.
Grožnje kot v času fašizma a«8"*1« Cerke“
________________________________ in	manjšine
Zato: delu čast in oblast, a samo tedaj, ,e Se naslanja na božjo zamisel In raste ,z službe bližnjemu.
—ej
Neofašistična stranka MSI je izrabila kampanjo o referendumu glede razporoke, da je povabila v Trst svojega prvaka Almiranteja. Ta je rad prišel, ne toliko, da pove stališče svoje stranke glede razporoke kot da žolčno napade Slovence, Jugoslavijo in izreče svojo pohvalo sedanji italijanski vladi glede njenega stališča o bivši coni B.
Shod je bil v četrtek 18. aprila na trgu Goldoni v Trstu. Potem ko je razpravljal o notranjepolitičnem položaju v Jugoslaviji in omenil možnost zasedbe Jugoslavije po Sovjetski zvezi, je Almirante s povzdignjenim glasom opozoril na slovenizacijo Trsta ter obtožil levosredinsko miselnost nekaterih strank in komunistično partijo Italije, da so se Slovenci lahko vrinili v vse strukture oblasti od občinskih prek pokrajinskih do deželnih. Zaradi te prisotnosti v organih oblasti predstavljajo Slovenci notranjo nevarnost. Te nosilce slovenskih bacilov je treba uničiti! Gre za vprašanje ljudskega zdravja!
Almirante je svojo dvoličnost po zborovanju razkril še na poseben zahrbten način. Za uradno tiskovno agencijo je pripravil povsem drugačno besedilo svojega govora, v katerem polemizira edinole z italijansko komunistično partijo, Slovencev pa sploh ne omeni. Torej mož z dvema obrazoma.
ODLOČNA IZJAVA SLOVENSKE SKUPNOSTI
Na ta izzivanja je prvi reagiral izvršni odbor Slovenske skupnosti, ki se je takoj drugi dan po Almirantejevih grožnjah sestal na izredni seji in sprejel odločno resolucijo, v kateri obsoja te vrste fašistične izbruhe, katerih namen je ščuvati k narodnostni mržnji in sovraštvu med tu živečima narodoma ter zahteva, da pristojne oblasti prijavijo Almiranteja sodnim oblastem zaradi grobe žalitve Slovencev.
Slovenska skupnost poziva italijanske vsedržavne stranke, da podvzamejo primerne ukrepe v parlamentu za razpustitev stranke, katere cilj je med drugimi tudi iztrebitev slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki je zaradi fašizma morala skozi brezmejno trpljenje in gorje. Poziva nadalje italijanske vsedržavne stranke, da takoj odvzamejo stranki neofaši-stov finansiranje, ki so mu ga pred dnevi odobrile v parlamentu.
Slovenska skupnost apelira na vse Slovence v zamejstvu, naj na fašistično izzivanje odgovore s svojo globoko narodno zavednostjo in ljubeznijo do svojega jezika in naroda ter naj z jasnim hotenjem preprečijo novo kalvarijo slovenskemu narodu v zamejstvu, ki je zaradi svojega globokega protifašizma moral skozi bazoviško tragedijo, požig Narodnega doma, razsodbe Posebnega sodišča, ječe, konfinacije in podobno.
" Končno daje izvršni svet Slovenske skupnosti nalog svojim izvoljenim predstavnikom, da podvzamejo primerne korake v deželnem in pokrajinskem svetu ter v vseh občinskih svetih, kjer je Slovenska skupnost prisotna.
NASTOP NAŠIH PREDSTAVNIKOV
V smislu tega poziva je deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr.
Drago Štoka že vložil na deželni odbor interpelacijo, v kateri sprašuje o korakih, ki jih je podvzel odbor zaradi resne fašistične provokacije, do katere je prišlo v Trstu 18. aprila med zborovanjem tajnika MSI-DN, ki je odkrito žalil slovensko manjšino v Italiji, jo označil za »slovenski bacil« ter zahteval izločitev Slovencev iz javnega življenja.
Deželni svetovalec ugotavlja, da te žalitve prizadenejo vse demokratično prebivalstvo dežele Fur-lanije-Julijske krajine in še zlasti deželni svet, ki je dvakrat (16. marca 1966 in 9. julija 1970) odobril osnutek državnega zakona, ki vsebuje kazenska določila v zaščito jezikovnih narodnostnih manjšin, če bi kdorkoli žalil njihove tradicije, jezik in kulturo, ali ki bi pozival na sovraštvo med različnimi narodi.
Svetovalec dr. Štoka tudi ugotavlja, da je izjava Almiranteja v odkritem nasprotju z ustavo italijanske republike, z izjavo o človečanskih pravicah in z načeli ter določili londonskega sporazuma, katerega veljavnost je pred kratkim podčrtal tudi predsednik italijanske vlade Rumor.
Odprto pismo tržaškemu županu inž. Spacciniju je poslal slovenski odbornik tržaške občine dr. Rafko Dolhar. Potem ko omenja
izzivalni Almirantejev nastop, nadaljuje:
Tako resen dogodek zahteva, da glede njega sprejme jasno stališče občinska uprava, ki je vedno delovala za spoštovanje in za sodelovanje med pripadniki obeh nacionalnih skupin, ki živita na tem predelu Evrope. Poleg tega menim, da ni mogoče dopuščati, da določene fašistične sile, ki jih je odporniško gibanje porazilo, obnavljajo ideološke in politične teme, ki so že povzročile tako številne žrtve in to prav ob trideseti obletnici zmage nad fašizmom, h kateri so Slovenci prispevali toliko žrtev.
Gospod župan, prepričan sem, da boste znali, kot ste to že v preteklosti tolikrat dokazali, braniti demokracijo, svobodo in pravico za vse državljane.
Poleg občinskega odbornika dr. Dolharja so se v istem smislu obrnili na tržaškega župana tudi pokrajinski odbornik inž. Sosič ter načelniki svetovalskih skupin Slovenske skupnosti v občinskih svetih občin Dolina, Repentabor, Zgonik in Devin-Nabrežina. Sprašujejo ga, kakšne korake namerava napraviti v imenu tržaškega občinskega sveta v zvezi s težkim fašističnim izzivanjem v Trstu 18. aprila letos.
SDZ ob prazniku osvoboditve
Slovenska demokratska zveza v Gorici se ob 25. aprilu, prazniku osvoboditve klanja vsem, ki so padli v boju za svobodo proti fašizmu in nacizmu. Pri tem se še posebej hvaležno spominja vseh žrtev fašističnega nasilja med slovenskim ljudstvom na Primorskem. Vsi, ki so dali svoja življenja za zmago svobode, demokracije in pravice, nam še danes kažejo pravo pot v boju za iste vrednote.
Vtem duhu bomo še nadalje bojevali naš boj za dosego vseh pravic, ki nam jih daje republiška ustava, zrasla prav na temeljih odporniškega gibanja.
Zadnji vladni ukrepi
Sredi letošnjega maja bo na Dunaju drugo zasedanje vseavstrijske sinode. Med drugimi predlogami, o katerih se bo razpravljalo, je tudi predloga »Cerkev v današnji družbi«. V tej predlogi je poglavje z naslovom: »Etnične manjšine v Avstriji«. Ko bo ta dokument sprejet, bo postal merilo za urejevanje odnosov do narodnostnih (etničnih) manjšin v okviru avstrijske republike.
Celotna predloga je zgrajena na osnovah, ikatere je svoje čas že sprejela koroška škofijska sinoda. Osnovno načelo vseavstrijske sinode v tem vprašanju se glasi takole:
»Vse narodne manjšine imajo pravico do svojega obstoja tudi v bodočnosti in pravico do njih harmoničnega verskega, kulturnega, gospodarskega in družbenega razvoja.«
Sinoda nadalje poziva vse avstrijske katoličane, da so do onih soljudi, tki se nahajajo kot manjšina v kakršni koli osamljenosti ali se čutijo zapostavljeni, dobrohotni, spoštljivi in za podporo pripravljeni. Treba pa je tako pri večini 'kot pri manjšini storiti vse, da ne bosta pretiravanje ali medsebojno nerazumevanje otež-kočila ali celo onemogočila sožitja in sodelovanja.
Pri uresničenju praktične zamisli za medsebojne dobre odnose je treba upoštevati sledeče:
1. Škofje škofij, kjer živi narodna manjšina, kakor tudi škofijska (konferenca se morajo pri političnih oblasteh njihovega področja zavzeti za resnično in manjšini naklonjeno rešitev problemov manjšine.
2. Avstrijska Cerkev je pripravljena pomagati po svojih ustanovah v šikofijah in župnijah pri reševanju narodnostnih sporov in pri ustvarjanju vzdušja medsebojnega razumevanja in zaupanja.
3. Večinski narod naj se čuti dolžnega, da pomaga manjšini pri delu za ohranjevanje etničnih posebnosti (jezika in navad). Večinsiko in manjšinsko ljudstvo se morata zoperstaviti vsakemu poskusu, načrtno spreminjati narodnostni značaj področja, kjer živi manjšina. Pri tem sta za ohranitev etnične posebnosti manjšine odločilne važnosti zlasti osnovna vzgoja in šolski pouk v materinskem jeziku.
Preteklo soboto se je sestala pod Ru-morjevim vodstvom italijanska vlada na kratko polurno sejo in sprejela nekaj go-skodarskih ukrepov. Med njimi je odobrila zakonski odlok o povišanju cen bencina od februarja letos. Ta odlok je bil nujen, ker bi drugače prenehal veljati, ker ga rimski parlament »ni imel časa« izglasovati. Edino, kar je storil v zadnjih tednih, je bil zakon o finansiranju vsedržavnih strank.
Prihodnja seja bo ta teden. Na njej naj bi se razpravljalo o podražitvi cene električnega toka in plina za domačo uporabo. Prav tako bo moral medministrski odbor za cene, ki ga sestavljajo v glavnem gospodarski ministri, preučiti številne prošnje, ki so jih vložile razne industrije za podražitev 21 vrst blaga široke potrošnje, ki spada pod zakonski odlok o zamrznitvi cen.
Ne ve se še ludi, ikako misli vlada omejiti potrošnjo bencina za prihodnje mesece. Zdi se, da bo po dnevu referenduma (12. maja) do ikonca septembra odpravljena prepoved avtomobilskih voženj ob nedeljah in praznikih, potem pa bo spet začel veljati režim sodih in lihih številk.
Zakladni minister Colombo je izjavil, da je nujno potrebno zmanjšati uporabo petrolejskih proizvodov, da se hkrati zmanjša primanjkljaj, ki ga povzroča uvoz nafte. Colombo je še posebej poudaril, da je treba znižati zunanjetrgovinski primanjkljaj tudi zaradi obveznosti, ki jih je Italija sprejela z najetjem posojila pri Mednarodnem denarnem skladu.
Medtem se je vrnil v Rim minister za
proračun in gospodarsko načrtovanje Gio-litti, ki se je v sredo 17. aprila udeležil izrednega zasedanja OZN o surovinah, na katerem je razložil načrt Italije za pomoč državam v razvoju. Med svojim bivanjem v New Yorku se je Giolitti sestal s številnimi predstavniki Evropske gospodarske skupnosti ter imel daljši govor na sedežu italijansko-ameriške trgovinske zbornice.
Poljski duhovniki morajo prisegati pred državo
Poljski škofje so na svoji konferenci 29. marca protestirali, da morajo poljski duhovniki, preden prevzamejo župnijo ali nastopijo kako drugo cerkveno službo, opraviti posebno prisego pred državo. Talka prisega je po izjavi škofov nezaupnica poljski duhovščini in v nasprotju z listinami drugega vatikanskega koncila.
7 • s%
St: :
i -X vf Jri & it ■	#
.. % L tv
I	užali«,Mil   mil
Stebli pete Rumorjeve vlade in prvaki obrambni minister G. Andreotti, zakladni
demokrščanske stranke (od leve na desno): minister E. Colombo in predsednik M. Rumor
SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI
priredi 1. maja 1974 deveti
prvomajski praznik
na športnem igrišču v Bazovici
Od 11. do 13. ure: mladinske zabavne tekme Ob 16. uri: VESEL POPOLDANSKI SPORED
— ansambel Kondor in Planika
— harmonikarski ansambel
— mladi pevci in pevke
— svetoivanski pevski zbor
— humoristični trio »Kalkramuž«
O 19. do 23. ure: Prosta zabava ob zvokih »Kondorja«
S R F. C O L O V
Odlična pristna kapljica iz Štandreža ter klobase in pršut. V primeru slabega vremena bo popoldanski spored ob 16. uri v kinodvorani, večerni pa v Slomškovem domu.
Blaženi Liborij MVagner
Referendum ii italijanski katiličani
Referendum je našel italijanske katoličane nepripravljene in nedorasle. Panika, da bi se vnela v državi »verska vojna«, jim je zameglila idejno jasnost, ohromila udarnost in razklala njihove vrste.
Cerkvena hierarhija se je odločila, da ostane izven propagandnega meteža, zaupajoč, da je katoliški iaikat dovolj dozorel, da se samostojno in odgovorno postavi v obrambo krščanskega pojmovanja človeka, družine in življenja. Zdi se, da se je episkopat zmotil v ocenjevanju ver-sko-nravne zavesti, psihološke zgrajenosti in družinske zavzetosti italijanskega naroda.
ZMEDA V KATOLIŠKEM TABORU
Medtem ko se je italijanski narod še do nedavnega proglašal za iskreno vernega, so katoliški sociologi, med njimi zlasti Silvano Burgalassi, opozarjali, da je sekularizacija dosegla v Italiji naravnost pošastno razsežnost in da je ljudstvo dejansko že razkristjanjeno; prepričanih in po veri živečih katoličanov je le droben odstotek; plehka je verska izobrazba, zrahljana sklenjenost katoliških organizacij, medla in redka zavzetost krščanskih pričevalcev. Rušilna moč posvetne miselnosti in praktičnega materializma gloda vedno huje vernost in nravnost italijanskega človeka. Vsa družbena občila: tisk, kino, televizija, blagostanje itd. tekmujejo pri rušenju duhovnega sveta... Da so bila ta opozorila točna, priča današnja stvarnost.
Ko je z referendumom napočila ura, da bi se italijansko ljudstvo zavzelo za enotnost in stalnost družine, za zakonsko zvestobo in za neločljivost zakonske vezi, se je razklalo na dvoje: v tabor zagovornikov razporoke (divorzisti) in v tabor nasprotnikov razporoke (antidivorzisti). Pa tudi same katoliške vrste so se zamajale in se začele krhati ter rušiti pod udarci povezanih protiverskih laičnih sil in političnih strank. Razkol v katoliškem taboru je zazijal ne samo na ravni preprostih množic, temveč tudi v izobraženih krogih in v samih duhovniških vrstah. Nastale so tri skupine: 1. skupina tradicionalističnih vernikov, ki je ostala na okopih »nekdanje« vernosti; 2. skupina pokoncilskih vernikov dinamične in osebnostno prepričane vernosti, ki se zaveda dolžnosti, da prekvasijo časni red z evangeljsko resnico, tako da se bo tudi državna zakonodaja skladala z načeli krščanskega življenja; 3. skupina naprednih katoličanov, ki se bori za »poduhovljeno in ponotranjeno vernost«: Cerkev naj se »očisti«, to je, odpove naj se zunanjemu ugledu in iztrga iz vseh »mehanizmov« oblasti, institucij, politike, gospodarstva in celo kulture ter tako postane »pristna glasnica« evangeljskega sporočila prvih krščanskih stoletij; posamezni verniki naj se »ponotrijo«, naj svojo vernost umaknejo iz javnega življenja v intimnost svoje notranje zavesti. Odtenek te tretje skupine je v strahu, da ne bi veljal za naprednega ob kvalitetnem preskoku v civilizacijo docela sekularizi-rane človeške družbe, uskočll v tabor zagovornikov razporoke.
APOSTOLSKA NEDORASLOST ITALIJANSKIH KATOLIČANOV
Italijanski škofje so 22. februarja letos naslovili na vernike zelo umirjeno, trezno, a jasno poslanico o enotnosti družine in neločljivosti zakonske vezi. Pozvali so katoličane, naj podobno kot ostali državljani odgovorno sodelujejo pri »gradnji pravilnega civilnega reda«, da bodo državni zakoni »ustrezali nravnim načelom in splošni blaginji«. Naglasili so, da je njihovo sodelovanje pri pripravi na referendum dolžno in nujno, kajti razporoka ogroža »same osnovne vrednote družinske skupnosti in zakonske zveze«. Sicer je že koncilski odlok o laiškem apostolatu obvezal vernike, naj se trudijo »za oznanjevanje evangelija in za posvečevanje ljudi, s čimer naj časni red prekvasijo in spopol-nijo z duhom evangelija... Laiki morajo prevzeti obnovitev časnega reda kot svojo lastno nalogo: pri lem morajo delati samostojno, na urejen način in z lastno odgovornostjo« (2 in 7).
Na tako ugledne pozive k skupinskemu apostolatu in odgovornemu sodelovanju posameznikov za rešitev svetosti družin in zakonske zvestobe so se odzvali le redki katoličani. Večina vernikov je ostala gluha, neprizadeto brezbrižna celo ko gre za usodo lastnih družin, nravno otopela: v njihovo zavest ni še prodrlo spoznanje lastnega živega in dejavnega članstva v božjem ljudstvu. V njih ni še dozorela zavest, da so tudi kot krščanski laiki poklicani k apostolatu za izgradnjo krščanske družbe.
Zato je neizbežno, da italijanski škofje
še enkrat spregovorijo in resno povabijo vernike, naj zelo odgovorno presodijo v vesti in pred Bogom važnost referenduma, strahotne posledice razkroja družin in resnične »narodne nesreče«, ako s svojim glasom odločijo, naj v državni zakonodaji ostane razporoka.
V CEM JE POKLICANOST LAIKOV K APOSTOLATU
Koncilski odlok o laiškem apostolatu pravi, da so laiki poklicani, da »prekvasijo časni red« z evangeljskim duhom. S krstom so vcepljeni v Kristusovo skrivnostno telo, pri birmi okrepljeni s Svetim Duhom, v vseh življenjskih prilikah podprti z božjo milostjo: v luči evangelija in v duhu Cerkve naj od znotraj posvečujejo božje ljudstvo.
Ob tem referendumu bi se morali katoličani vprašati — ako res hočejo problem razporoke rešiti v evangeljskem duhu —, kaj pravi Kristus o razporoki in kaj Cerkev.
Kristus je spregovoril o razporoki zelo jasne in nepreklicne besede: razporoko je definiral kot »delo srčne skleroze«, civilno poroko, ki običajno sledi razporoki, pa je ožigosal kot prešuštvo. Ko so ga namreč vprašali, če je možu dovoljeno ženo odsloviti, je v polnosti svoje božje oblasti odgovoril: »Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči!« Na ugovor farizejev, da je celo Mojzes dovolil dajati ločilni Ust, jih je ostro zavrnil: Mojzes je to storil »zaradi vaše trdosrčnosti«. Kaj značilno je, da slovenski izraz »trdosrčnost« ne izraža točnega pomena grške besede »sklero-kardia«; to besedo bi bolj izrazito prevedli z izrazom »srčna skleroza«, olesenelost ali okamenelost srca. Po Kristusovi besedi je razporoka delo srčne skleroze, nestvor ubite ljubezni.
še bolj ostra pa je Kristusova obsodba civilne poroke, ki sledi razporoki. Božji Učitelj, ki ga je bila sama dobrota in usmiljenje, je izrekel o takšni civilni poroki najtežjo obsodbo: »Toda jaz vam pravim: Kdorkoli se od svoje žene loči, razen če se zaradi nečistovanja, in se oženi z drugo, prešuštvuje; in kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje« (Mt 19, 3-9).
Cerkev označuje razporoko kot »socialno kugo«, kot kužno rano, zakoncem pa poudarja dolžnost, da »s svojim življenjem razodevajo in dokazujejo nerazveznost in svetost zakonske zveze«.
Misijonarji
Domov je prišel misijonar Ivan Štanta. Prišel je z Madagasikarja na redni dopust. Kot smo že poročali, je pustil sikrb za gobavce v bolnišnici Sainte Croix in sprejel novo službeno mesto na severu škofije. Iz razgovora z njim smo zvedeli, da gre za ozemlje, ki je zelo obširno, skoro 10.000 ■kv. km, a redko naseljeno, saj ima le približno 10.000 prebivalcev, med njimi tisoč krščenih.
Na novem delovnem področju ga čaka predvsem prva evangelizacija tistih, ki niso še krščeni, in poglabljanje verskega življenja med krščenimi. Ne eno ne drugo ne bo uspelo, če ne bo ljudstva istočasno tudi socialno dvignil in mu dal vsaj osnovno izobrazbo. V ta namen je že osnoval socialni center, kjer sprejema v oskrbo najbolj zapuščene (stare, onemogle, bolne, gobave), da jim pomaga.
Vendar ne samo z dobrodelnostjo, temveč tako da si tudi sami pomagajo. Hoče jim dati hišice z vrtom, ikjer bodo sami zase skrbeli, sosedje pa naj pomagajo tistim, ki sami zase ne morejo skrbeti. Misijonar jim nudi le najpotrebnejši živež in pa sol. V taki dobrodelnosti in samopomoči vzgaja tudi nekrščene, saj sprejema vse, ki so pomoči potrebni.
Država mu je za ta socialni center dala 50 hektarjev zemljišča. Škof misijonarja v vsem podpira, saj gre za nove oblike socialne pomoči, ki jih niti v Evropi ne poznamo.
Prav zaradi tega so potrebe na novem misijonu Ivana štanta povsem nove: misijon potrebuje vsakovrstnega orodja, da bi se domačini naučili najbolj preprostih obrtniških in kmečkih del (žage, svedre, sekire, klešče, izvijače vseh vrst, kose, srpe in podobno). Domačinom so vse take stvari neznane in ne vedo, kako jih rabiti, »če gre, da izdereš žebelj iz deske, se zbere cela vas, da preštudira, kako naj se to naredi,« je povedal misijonar. Zato se priporoča, če bi mu kdo daroval tako domače orodje, ki pri nas nikomur več ne služi.
V Evropi bo ostal celo poletje. Sedaj
U1MP CM
Smrt češkega kardinala
V soboto 6. aprila je v Litomericah na Češkem nenadoma umrl tamkajšnji škof in kardinal Štefan Trochta. Zadela ga je možganska kap. Bil je star 69 let. Dva dni nato je na isti bolezni podlegel bivši torontski nadškof kardinal James McGuigan. Kardinalski zbor šteje sedaj 132 članov.
Kardinal Trochta je od leta 1942 praktično živel po ječah in kazenskih taboriščih. Najprej je bil v zloglasnih nacističnih taboriščih Mauthausen in Dachau. Leta 1947 je postal škof v Litomericah, a že dve leti nato je bil od komunističnih oblasti obsojen na 25 let ječe. Leta 1960 je bil pomiloščen, pa nato od leta 1961 do 1968 ponovno v zaporu. Tedaj šele se je vrnil v svojo škofijo. Sv. oče Pavel VI. ga je imenoval za kardinala 5. marca lani.
Msgr. Casaroli je ob Trochtovi smrti dejal: »Z njegovim odhodom je nastala praznina, ki jo bo v češki Cerkvi le težko zapolniti. Bil je mož Cerkve v polnem pomenu besede, mož, ki se je odlikoval po jasnih in umirjenih stališčih.«
Odjuga v Gvineji?
Gvinejski diktator Sekou Toure se smatra za velikega socialista. V okviru tega nazora je bil mnenja, da je Cerkev prva nasprotnica socializma. Posledice tega na-ziranja je doživel nadškof Rajmund Či-dimbo na lastni ikoži. Leta 1971 je bil obsojen na dosmrtno ječo. Za lanski božič je dobil dovoljenje, da je smel pisati sv. očetu Pavlu VI. pismo, v katerem je izrazil upanje, da bo kmalu spuščen na svobodo. Prav tako so smeli za lanski božič trije katoliški duhovniki iz Kameruna v stolnici v Konakryju opraviti božično bogoslužje, gvinejski radio pa je oddajal božično misel.
Novi obrednik za previdevanje bolnikov
Slovenska škofovska liturgična komisija je izdala knjigo »Previdevanje bolnikov«. Celotni naslov pa je: Bolniško maziljenje in pastirska skrb za bolnike. To je prevod latinskega obredniika za sv. maziljenje, ki ga je izdala kongregacija za bogoslužje decembra 1972. Novi obrednik bo zelo približal duhovnikom in bolnikom bogato vsebino zakramenta, ki ga je Jezus ustanovil v pomoč bolnim in ostarelim ljudem.
med nami
biva pri mami v Mirnu, kadar ni kje na obiskih. Upamo, da ga bomo videli in slišali tudi na Goriškem in Tržaškem.
* * *
V Evropo je prišel tudi p. Radko Rudež iz Zambije. Prisilila ga je bolezen. Potem ko je lansko leto zgradil tri nove cerkvice, je moral vse delo prepustiti drugim in se vrniti domov.
Zadnji njegov trud je bila lična pesmarici v »njanja« jeziku, ki je izšla za božične praznike. Obsega 165 pesmi nabožne vsebine. Gre za prvo tovrstno delo v tem jeziku. Izdal jo je, da jo rabi pri verouku in pri maši v cerkvi, ker črnci zelo radi pojejo. Med pesmimi so tudi take, ki jih je priredil po napevih znanih slovenskih pesmi, tako narodnih kot nabožnih. Zato se bo obiskovalcu lahko zgodilo, da bo sredi Zambije slišal v šoli peti črnske otroke Na planincah ali En hribček bom kupil.
P. Rudež se trenutno zdravi v Sloveniji, obl jubil pa je, da ob prvi priložnosti obišče tudi rojake v Italiji, ki so njegovi stalni dobrotniki.
Msgr. Casaroli se je vrnil v Rim
Tajnik za zunanje zadeve Cerkve msgr. Agostino Casaroli se je po osemdnevnem bivanju na Kubi vrnil v Rim. Na Kubo je odpotoval, kot smo poročali, 27. marca. Casarolija so uradno povabili 'kubanski škofje, vendar se je srečal tudi s kubanskim zunanjim ministrom, nato 4. aprila z državnim predsednikom Dorticosom in pred odhodom s Kube še z voditeljem Kube diktatorjem Fidelom Castrom.
Ko so časnikarji ob prihodu na rimsko letališče vprašali msgr. Casarolija, kako gleda na problem pomanjkanja duhovnikov na Kubi, je dejal: »Ne iščimo krivcev in ne brskajmo po preteklosti! V duhu medsebojnega razumevanja moramo gledati v sedanjost in prihodnost, da bomo, kolikor je to mogoče, pomagali Cerkvi v tej potrebi.«
Ko je bil v nedeljo 24. marca razglašen v baziliki sv. Petra v Rimu za blaženega Liborij Wagner, marsikdo temu ni dal prevelike pozornosti. Toda podatki, ki jih je objavil »L'Osservatore Romano«, so razkrili, da gre za moža, ki zasluži našo pozornost. Posredovali bomo zato našim bralcem njegovo podobo.
OPREDELITEV
Blaženi Liborij Wagner se je rodil 5. decembra 1593 v kraju Miihlhausen v Turin-giji. Njegovi starši so bili prepričani luteranci in so zvesto po svoji veri živeli in tako vzgajali tudi svojega sina. Izoblikovali so mu trden značaj, čut odgovornosti in globoko vernost, šolal se je sprva v domačem kraju. Latinščino je obvladal tako dobro kot nemščino.
Na univerzi je Liborij prišel v stik tudi s katoliškimi dijaki in zajela ga je verska kriza. V skladu s svojim značajem je napravil odločen korak. Konec leta 1621 je zapustil univerzo v Strassburgu in skrivaj odšel v Wiirzburg. Iskal je jasnega spoznanja in ga tudi našel. Po resnem študiju se je odločil, da postane katoličan. Izbral si je duhovniški stan. Študiral je bogoslovje in bil 29. marca 1625 posvečen v duhovnika.
Cez dva meseca je bil imenovan za kaplana v mestecu Hardheim. Ze naslednje leto 9. septembra ga je škof imenoval za župnika v kraju Altenmiinster. Župnija je bila izredno težka, ker so v njej živeli katoličani in protestanti. Položaj je bil še težji, ker je v tem delu Nemčije veljalo pravilo, da mora isti dušni pastir skrbeti za vernike obeh veroizpovedi. Nam je danes kaj takega težko razumljivo. Novi župnik je torej sprejel težko dediščino. Vrhu vsega njegov prednik ni imel ravno zglednega življenja. Pet let je bil za župnika v tem kraju, do leta 1631.
MUCENIŠTVO
Smo v letih tridesetletne vojne, ki je trajala od leta 1618 do leta 1648. Vojska švedskega kralja Gustava Adolfa II. je povzročala v Nemčiji veliko gorja. V njem so našli nemški luteranci svojega zaščitnika.
Škof iz Wurzburga se je umaknil, ko se je bližala švedska vojska. Mladi župnik se je tudi umaknil iz Altenmiinstra v štiri kilometre oddaljeno šolo. Ko je švedski kralj zavzel Wurzburg, je izdal proglas, ki zagotavlja vsem versko svobodo. Wagner je verjel in prosil, če se sme vrniti na svojo župnijo. Odgovora ni bilo. 4. decembra so ga prijeli vojaki saksonskega vojvode, ga privezali h konju in ga tako vlekli 10 km daleč na grad Mainberg.
Tu se je začelo zanj strašno trpljenje. Wagnerju so zamerili, da je zapustil lute-ranstvo in se oklenil katoliške vere. Smatrali so ga za odpadnika. Storili so vse, da bi ga prisilili, da bi spet postal luteranec. Hoteli so ga omotiti in ga prisiliti, da je naenkrat izpil tri litre vina. Pretepali so ga. V rane so mu natresli soli. Zlivali vrelo smolo po obrazu in po glavi. Zažigali so mu lase in brado. Zvijali so mu roke. Pet dni in pet noči je trajalo to trpljenje. Ni manjkalo blestečih obljub, če se vrne v luteransko vero. On pa je vedno znova odgovarjal: Živim, trpim in umiram kot papežev katoličan!
9. decembra zvečer so ga končno na bregu reke Mene umorili in njegovo truplo vrgli v reko. Truplo so našli šele prihodnjo veliko noč in ga pokopali v bližini reke. štiri leta kasneje so ga pokopali v kapeli na gradu Mainberg, kjer so ga mučili, potem pa v redovno cerkev v Heiden-feldu. V cerkvi sv. Lovrenca v Heidenfel-du hranijo njegove zemske ostanke še danes. Dočakal je komaj 38 let.
DOGRAJENA OSEBNOST
Sedanji škof v Wlirzburgu Josef Stangel je takole opisal blaženega Liborija Wag-nerja: Liborij Wagner je ostal zvest svojemu verskemu prepričanju, Kristusu in Cerkvi do zadnjega diha. V svojem dolgem iskanju resnice je v njem rastla zvestoba lastni vesti. Nihče ni mogel omajati tistega ”da”, ki ga je izrekel ob duhovniškem posvečenju, niti petdnevno strahovito mučenje. Ce bi v tistih dneh mučenja zatajil svojo Cerkev, bi si vsak trenutek lahko rešil življenje.
Seveda je bila vmes tudi politična nota. Tako je bilo pri Jezusu in v sodnih procesih mnogih mučencev. Liborija Wag-nerja so izročili na milost in nemilost surovim vojakom, kakor Jezusa.
SODOBEN SVETNIK
Potem se sedanji ivtirzburški škof vprašuje, zakaj je prišlo do razglasitve za blaženega šele po 300 letih? Takole si odgovarja: Verujem v delovanje Sv. Duha in v božjo Previdnost. Liborij Wagner je za naš čas izredno sodoben. Ponovno je vzklila doba ekumenizma. Prizadevamo si za čistost vere in za edinost kristjanov. Zelo smo se zbližali. Liborij Wagner spodbuja vse s svojo premočrtnostjo in svojo ljubeznijo.
Njegova ekumenska zavzetost je za zgled tudi nam. Pravna ureditev njegovega časa je določala, da so bili tudi protestanti na ozemlju njegove župnije njegovi zakoniti verniki (župljani). Z njimi je delil trpljenje vojnega časa in jim velikodušno izkazoval krščansko ljubezen. Zanje je npr. posredoval pri opatu v Neustadtu, ko niso mogli plačati desetine. Tako je gradil mostove ljubezni, kar mi danes imenujemo ekumenizem.
Bog nam daje svetniike, da jih posnemamo in da so naši priprošnjiki. Blaženi Liborij Wagner nas pa uči trdnosti v veri, zvestobe svojemu verskemu prepričanju, pa tudi ljubezni do drugače mislečih. Naj s svojo priprošnjo pri Bogu podpira današnja ekumenska prizadevanja Cerkve.
Referendum v italijanski diplomaciji
Italijanska diplomacija slovi v svetu po svoji zastrti prozornosti, sposobnosti, uglajeni spretnosti. Slovenska diplomacija je v primeru z njo odurnost, grobost.
Italijanska diplomacija se ni sebi izneverila, tudi ko je sestavila obredno vprašanje referenduma: vprašanje je tako zavito, da ne veš, kaj pomeni. Takole so glasi: »Želite, da se odpravi zakon 1. decembra 1970, št. 898, o uredbi primerov zakonske razveze?«
Vprašanje je seveda — uganka! Potreben bi bil univerzitetni profesor, da bi z zbirko državnih zakonov v roki povedal, za kaj gre.
Ko smo potovali po Bolgarskem, so nam pojasnili neko bolgarsko narodno skrivnost: kadar Bolgar nekaj zatrjuje, odkimava z glavo; kadar pa zanika, prikimava. Tokrat bomo morali pri referendumu glasovati po bolgarsko: če si za razporoko, glasuj NE; če nisi za razporoko, glasuj DA!
Slovenska diplomacija bi rekla bob'J bob in fižolu fižol. Vprašanje bi bilo: »Si za razporoko?«
In vedeli bi točno, za kaj gre. Ce bi bili za razporoko, to je, da sc zakonska zve®3 razveže, bi rekli DA; če bi bili proti ra«-poroki in bi je ne hoteli, bi rekli NE!
A smo v Italiji. Volili bomo po bolgdf' sko! Kdor je za razporoko, poreče NE' kdor ni za razporoko, poreče DA!
Slovenski volivci! Vsi, ki niste za voH' poroko in ki hočete, da si naše družin^ ohranijo očeta in mater, glasujte DA!
lllllllllllIIIIIIMIMIIIIIllUIIIIMIIIIIIIIIIIIIlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllllllllIllllIllIllIlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIlllllIIIIIIIIMIlIlillllllllllllllllllllllllllll
Deveto prvomajsko slavje v Bazovici
Eno prvomajskih slavij v Bazovici, ki jih prireja »Slomškov dom«. Slavnostni go-gornik dr. Matej Poštovan, obdan od cerkvenega pevskega zbora iz Bazovice
Člani Slomškovega doma v Bazovici se že dolgo skrbno pripravljajo na prvomajski praznik. V ta namen so lepo uredili prostor na Slomškovem igrišču, pripravili oder in kioske in tako čakajo, da jim ne bo vreme nagajalo in da bo prihitelo na to vsakoletno prireditev čim več naših ljudi. Pa tudi slabega vremena se ne bojijo. Oder v kinodvorani je tudi nared, za večerno zabavo pa je tudi dovolj prostora ' v Slomškovem domu. Pa kaj bi se tu raztegovali s pisanjem! Rajši stopimo k organizatorjem, da bomo od njih samih zvedeli kaj več o pripravah in pomenu praznika dela med zamejskimi Slovenci na Tržaškem!
Kdaj je padla zamisel o prvomajskem prazniku v Slomškovem domu v Bazovici?
A: V težkih povojnih letih je vsa naša mladina skupno nastopala na veličastnih prvomajskih prireditvah s telovadnimi nastopi. Spominjam se tistih nepozabnih trenutkov, ko je bil stadion pri Sv. Soboti prepoln mladih telovadcev in telovadk ter prelivajočih se barv. Združeni pevski zbori so mogočno doneli iz tistega dela mesta, kjer so premnogi žrtvovali v edinem tovrstnem taborišču v Italiji (tu mislim na Rižarno, ki je postala narodni spomenik) svoja življenja.
B: Polagoma se je to vzdušje ohladilo in prvomajski praznik je postal mogočna jutranja sindikalna manifestacija, ki pa ni mogla zadovoljiti našega človeka, ki se je v tem morju ljudi počutil sam in še bolj nebogljen (to velja predvsem za Trst in njegovo okolico).
C: Zato smo čutili potrebo, da v popoldanskih urah zberemo tu v Bazovici ljudi, ki naj bi pozabili vsakdanje skrbi in preživeli nekaj uric zdravega in neskaljenega veselja.
A: Zamisel se nam je posrečila in na še nedogotovljenem igrišču Slomškovega doma smo organizirali pestro in zabavno prireditev.
Ali se je ta prireditev potem ponovila vsako leto?
B: Vsako leto in lo z velikim uspehom. Z zadoščenjem lahko ugotovimo, da je zamisel našla dobra tla.
C: Letos je že devetič, da praznujemo in se zbiramo za prvi maj v prostorih in na igrišču Slomškovega doma.
A: Potrebno pa je tu poudariti, da je to
domači ansambel Kondor, ki bo skupno z gročanskimi dekleti skupine Planika -nastopal na popoldanskem sporedu in še zvečer, ko bo poskrbel za tiste, ki jih srbijo pete.
B: Kot gost bo nastopil izborni sveto-ivanski cerkveni pevski zbor.
C: Program bosta dopolnila domači harmonikarski ansambel, novi dekliški ter otroški zbor.
A: Ob prazniku dela pa nam bo spregovoril tržaški občinski odbornik dr. Rafko Dolhar.
B: Med enim in drugim nastopom nas bo zabaval »Kalkramuž«.
A: Tiste, ki kaj dajo na pijačo, pa vabimo, naj pri kioskih pokušajo izvrstno domačo kapljico iz Štandreža. Pa za lačne bo tudi primemo preskrbljeno.
* * *
Kot vidimo, so marljivi in podjetni Ba-zovci že na delu. Zato jih obiščimo in primerno praznujmo praznik dela, ki naj nam bo dan zdravega veselja.
praznovanje prvega maja na Tržaškem, kar pa ne gre v račun nekaterih srboritežev.
B: Tudi dnevna ikronika kaj nerada poroča o tem.
A: Letošnje prvomajsko slavje pa ima še svoj poseben pomen. Nedavno je na osrednjem tržaškem trgu fašistični prvak grobo žalil nas Slovence in pozival svoje pristaše k obračunu s »slovenskim bacilom«, ki se je — po njegovih besedah — vrinil v vse strukture oblasti. Mi pa hočemo dokazati in izpričati, da smo še tu, še bolj živi tot kclaj prej.
B: Vse zavedne Slovence pozivamo, naj na prvomajski praznik prihitijo v Bazovico, v Slomškov dom, da tu izpričajo svojo globoko narodno zavednost in ljubezen do svojega materinega jezika, kot to občuteno poziva Slovenska skupnost.
Kdo je vse nastopal na teh praznikih?
A: Vsa teža je v glavnem slonela na domačinih, posebno pa na mladini, ki je prva razumela pomen takega praznovanja praznika dela.
B: Dvakrat so pri nas gostovali Veseli planšarji, pa Beneški fantje, ansambel Kras; imeli smo tudi goste iz Postojne s svojim ansamblom in Vesele študente iz Celovca.
C: Kot gost je na prvomajskem slavju nastopil leta 1963 tudi domači pevski zbor »Lipa«.
A: Vsako leto smo imeli slavnostnega govornika iz vrst naših kulturnih in političnih predstavnikov.
Kaj pa nameravate letos pripraviti?
A: Največje breme prireditve si je zadal
Kamenčki
Kaj je prepovedano v Sloveniji
V ITD (Ilustrirani tednik Dela) z dne 16. aprila je članek, ki nam pove, kaj je v Sloveniji prepovedano. Članek je napisala tov. Manca Košir in se začenja z ugotovitvijo, da je župnik Ignac Kustec v Šentrupertu na Dolenjskem preuredil svinjak in svinjsko kuhinjo v učilnico in sobo za mladino. Da bi tega ne bil storil in bi rajši še naprej redil prašiče! Ni imel namreč gradbenega in lokacijskega dovoljenja. (Ali je bilo to potrebno? Saj ni šlo za novo gradnjo, temveč za preureditev starega poslopja.) Kakorkoli, oblasti so sobo zaprle. Ali naj župnik znova začne s prašičjerejo?
Za župnikom je napravil prekršek kaplan Venčeslav Zadravec. Z mladino veroučnih skupin je naštudiral igro »Dva para se ženita« in z njo nastopil doma pa še v sosednjem Mokronogu. (Zakaj ni kaplan rajši šel past ovce, da bi tako napravil kaj koristnega za socialistično družbo?) Tako je prišel na zatožno klop, ker se je zaradi izvencerkvene dejavnosti pregrešil zoper socialistične paragrafe. Bistra avtorica članka pravi, da je s takim »delom, ki presega okvire verskih obredov, oddvajal verno od neverne mladine«. Ali z drugimi besedami: »uganjal je klerikalizem«.
Župnik in kaplan skrbita za mladino socialistične Slovenije, da bi bila poštena, razgledana, da bi si znala ustvarjati dobre in srečne družine, da bi jo zaposlila tudi ob prostem času z nedolžno zabavo, saj kaplan »lepo poje, igra orgle, klavir, harmoniko, klarinet, klasično in elektronsko kitaro, bobne, vneto študira sodobno tehnologijo...« pravi avtorica. To je bilo tem bolj na mestu, ker za mladino nihče ni skrbel. »Premalo denarja je, da bi lahko kaj napravili za vaško mladino,« je bil odgovor mladinskega aktiva Šentrupert. Župnik in kaplan pri svojem delu za mladino nista vprašala po denarju. Zato sta se pregrešila s »klerikalizmom«, kar je strogo prepovedano v socialistični in samoupravni republiki Sloveniji.	(r+r)
Politične stranke naj se izjasnijo!
V okviru priprav za občni zbor je bilo v torek 9. aprila v Boljuncu srečanje somišljenikov in prijateljev Slovenske skupnosti s področja dolinsike občine. Udeležilo se ga je lepo število ljudi, tako da so bile zastopane skoro vse vasi. V imenu osrednje organizacije sta bila prisotna politični tajnik in deželni svetovalec dr. D. Štoka in predstavnik sveta dr. Z. Harej. Skupno s krajevnimi predstavniki sta obravnavala najbolj aktualna vprašanja političnega in organizacijskega značaja.
V ospredju razpravljanja so bili zlasti naslednji problemi: kra&ki rezervati, gorske skupnosti, finansiranje javno političnih strank ter zadnji razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Glede fcraških rezervatov so si prisotni bili edini, da mora biti novi deželni zakon pravičen do prizadetega prebivalstva v vseh ozirih ter ne sme uvajati nikakršne oblike razlaščanja. Prav tako se bodo morale ustanavljajoče se gorske skupnosti prilagoditi potreban in zahtevam manj razvitih krajev. Občina Dolina bo skupno z ostalimi občinami tržaško-goriškega Krasa sestavljala eno takih skupnosti. V to gorsiko področje spadajo kraji: Gročana, Pesek, Draga in Jezero, ki bodo v okviru nove ustanove bili deležni raznih finančnih podpor in drugih ugodnosti.
Iz poročila tajnika dr. Štoke smo zvedeli tudi, da bodo občina Dolina in pa zlasti najbolj prizadeti vasi v drugi svetovni vojni Mačkolje in Prebeneg deležni posebnih denarnih podpor v okviru pravkar sprejetega deželnega zakona ob 30-let-nici odporništva.
S posebno pozornostjo so nato prisotni sledili razpravi o javnem finansiranju političnih strank v Italiji. Zadevni zakon je prav te dni v razpravi v parlamentu, a je nezaslišano (krivičen do političnih strank narodnih in drugih manjšin, ki niso zastopane v parlamentu. Slovenska skupnost je odločno opozorila merodajne kroge, ki o tem odločajo v Rimu, na to kričečo diskriminacijo in ne bo od svoje pravične zahteve nikdar odnehala.
Med številnimi krajevnimi problemi je bil govor predvsem o konkretnih primerih onesnaževanja Okolja v občini zaradi
smradu, prahu in ropota raznih industrijskih podjetij.
V zvezi z zadnjim poslabšanjem odnosov med Italijo in Jugoslavijo zaradi ponovnega oživljanja tako imenovane »cone B« so prisotni prdestavniki in somišljeniki Slovenske skupnosti soglasno potrdili stališče, ki ga je do problema zavzel izvršni svet organizacije v svoji izjavi z dne 2. aprila. Obenem so obsodili sumljivi molk italijanskih strank, posebno PCI, PSI in DC, ki se nočejo distancirati od stališča rimske vlade. Slovensko javnost so posebno razočarali komunisti in socialisti. Senator KPI Terracini je na proslavi padlih žrtev na Opčinah celo dejal, da ne ve, kdo ima prav v sporu za »cono B«.
Vse italijanske stranke so torej v tem za nas Slovence kritičnem trenutku potegnile skupaj in nas popolnoma razočarale ter izigrale naše življenjske interese. Zato so zavedni in značajni Slovenci v tem trenutku na strani Slovenske skupnosti, edine politične stranke, ki je zavzela jasno in nedvoumno stališče v korist celotne naše narodnostne skupnosti, če hočejo italijanske stranke res ščititi življenjske interese slovenske manjšine, potem javnost od njih zahteva, da prenehajo s slepomišenjem ter zavzamejo jasno stališče.
Po treh letih zakona o razporoki
Osrednji statistični urad »ISTAT« je objavil podatke o številu razporok, do ika-terih je prišlo v razdobju let 1971-1973, ki sovpada z veljavo zakona o razporoki. V teh treh letih je bilo v Italiji izvršenih skupno 66.641 razporok. Prošenj za razveljavitev zakona je bilo vloženih precej več: 92.188, od katerih 55.615 leta 1971, 21.272 leta 1972 in 15.301 leta 1973. Kot je razvidno, je bilo največ prošenj vloženih v prvem letu veljavnosti zakona, ki so se nanašale predvsem na dolgoletne neurejene zakonske razmere. V primerjavi s številom prebivalstva je bilo v omenjenih treh letih največ razporok v Liguriji, Furlaniji, Laziu, Piemontu-Dolini Aosta, na Siciliji in v Lombardiji, najmanj pa v Umbriji, Moliseju, Basilikati, na Sardiniji in v Markah. Od 66.641 razporok se jih je 63,1 odstotka nanašalo na poroke, sklenjene pred letom 1951.
Skupina nastopajočih na prvomajskem slavju v Bazovici
Praznovanje že dolga leta edino slovensko   m  umih milimi imuni n mm  ................................................................. 11111.......  »uiiimiiiimiiiiiraiin
JOŽE JURAK
Boršt. V nedeljo 28. aprila pride k nam na obisk g. Vinko Zaletel. S svojimi barvnimi slikami nam bo odkrival zanimivosti Avstralije in naših rojakov, ki tam živijo. Predavanje bo v dvorani pri sestrah ob 19.30. Lepo vabljeni tudi mladi.
Na trgu Aleksandra Nevskega. Na sliki štirje od skupine, ki je obiskala namestnika bolgarskega patriarha Maksima škofa Joana: (od leve na desno v sredi) gg. Jurak, msgr. Turk, msgr. Simčič in msgr. dr. Klinec. V ozadju bazilika sv. Sofije
			
EKUMENSKO POTOVANJE II BOLGARIJO
Ni čuda, da so bolgarske komunistične oblasti smatrale za nekaj samo po sebi umevnega, da so v parku, ki se pričenja Prav ob tem križišču dale postaviti mogočen spomenik sovjetski armadi (Pametnik na savetskata armija). Odkrili so ga leta '954 in predstavlja sovjetskega vojaka, bolgarskega delavca in ženo z otrokom, je tog, tipičen izraz socialističnega
realizma.
Levo od križišča treh avenij stoji mogočna stavba državne univerze, ki so jo Ogradili v več etapah od leta 1932 do leta 1952. Imenuje se po učencu sv. Cirila in Metoda Klementu Ohridskem. Kljub te-lnu, da gre za cerkvenega dostojanstveni-^a. bolgarske komunistične oblasti niso smatrale za neprimerno, da ime univerze
0stane.
V Ljubljani bi bilo nepojmljivo, da bi se državna univerza imenovala npr. po škofu Slomšku. Vedno bolj prihajam do spoznanja, da ni bolj ideološko zaprtih in nestrpnih ljudi kot smo mi Slovenci. Ponosni na to ravno ne moremo biti. Sicer smo svojo ozkost že v tem pokazali, da smo vsem 'krajem, ki so imeli svetniška imena, »sveti« odstranili. Iz Sv. Lucije je nastala Lucija, iz Sv. Lenarta Lenart, iz Šentvida pri Vipavi Podnanos in še in še.
Ce se krene s križišča treh avenij po boulevardu Tolbuhin, se pride do živalskega vrta. Nasproti vrtu se nahaja sredi zaraščenega vrta mavzolej s krsto kneza Battenberga-Aleksandra I., ki je bil prvi knez od Turkov osvobojene kneževine Bolgarije.
Bil je nepostavni sin princa Aleksandra Hesenskega in poljske grofice Julije von Handke ter nečak ruskega carja Aleksandra II. Udeležil se je rusko-turške vojne. Iz hvaležnosti ga je bolgarska narodna skupščina leta 1879 v Vel. Trnovem izvolila za kneza Bolgarije. Kot vladarju mu je uspelo poraziti Srbe pri Pirotu in Sliv-
nici ter leta 1885 pridružiti južni del Bolgarije (Rumelijo), ki je še ostala pod Turčijo, v okvir Bolgarije. Ko se je zameril ruskemu carju Aleksandru III., je moral leta 1886 deželo zapustiti. Naselil se je v Gradcu, kjer je leta 1893 umrl. Kasneje so njegovo truplo prenesli v Sofijo in ga pokopali v mavzoleju, zanj zgrajenem.
Po boulevardu Ruski se pride do Orlovskega mostu, ki vodi čez rečico Perlavska. Most krasijo štirje orli iz brona, od tod ime mosta. Tu se prične Leninov boule-vard, ki je dejansko že izhodna cesta iz Sofije proti Carigradu.
Desno za mostom se pričenja Park svobode (Park na svobodata). V njem je vse polno mogočnih dreves, športnih naselij m igrišč. Tudi stadion Levski in Narodne armije se nahajata v njem. Skoro sredi parka se dviga 41 m visok obelisk iz belega rilskega granita, posvečen spominu 117 bolgarskih borcev za svobodo, ki so padli v zadnji svetovni vojni. Značilne so besede, vklesane na spomenik največjega bolgarskega pesnika Hrista Boteva (1848-76): »Kdor pade v boju za svobodo, ne umrje.«
OKOLICA SOFIJE
Po postanku v Parku svobode smo zavili ven iz mesta proti obronkom gore Vitoša, ki je 20 km dolg in 18 km širok gorski masiv. Njegova povprečna višina je 1400 m, v Černem vrhu pa doseže gora Vitoša najvišjo točko 2290 metrov.
Vse območje je proglašeno za narodni park. Na njem je okoli 30 planinskih koč, pozimi pa so pobočja gore idealna smučišča.
8 km južnozahodno od Sofije se začenja pri vasi Bojana Panoramska cesta (Pano-ramen pat), ki vodi visoko na goro in pripelje do hotela Kopitoto (isti pomen kot v slovenščini, torej: kopito), odkoder je podnevi in ponoči čudovit razgled na spodaj ležečo bolgarsko prestolnico.
Z umetniškega vidika zelo pomembna in vredna ogleda je cerkev v Bojani. Hrani v notranjosti zelo dragocene freske, ki jih je s finim čutom naslikal leta 1259 neznani umetnik po naročilu bolgarskega kralja Konstantina Assena (1258-1277).
Freske se odlikujejo po razgibanem načinu podajanja oseb in se s tem zelo lo-
čijo od trdega bizantinskega stila. Poleg raznih verskih motivov je neznani umetnik upodobil dva kralja z ženama: že omenjenega Konstantina Assena z ženo Ireno in kralja Kalojana z ženo Desislavo.
Kralj Kalojan je dal cerkev v Bojani predelati z namenom, da bi služila kot grobnica bolgarskim kraljem, ki so takrat stolovali v Trnovem. Cerkev je sicer preuredil, počitka v njej pa ni našel.
PRETRESLJIVO SREČANJE
Popoldne smo želeli videti hišo, v kateri je stanoval kasnejši papež Janez XXIII. Angel Roncalli, ko je bi apostolski delegat v Bolgariji.
V hiši sedaj stanujejo evharistinke, to je ženska redovna družba, ki se je v preteklem stoletju zelo zasidrala v Bolgariji, čeprav je francoskega izvora. Evharistinke, kot že ime pove, zelo častijo sv. Reš-nje Telo. Dokler je vladala v Bolgariji verska svoboda, so imele zelo veliko šolskih zavodov. Po prihodu komunizma na oblast jim je bila odvzeta vsa imovina in podržavljena šolska poslopja.
(Drugič naprej)
PEVSKI ZBOR RUPA-PEČ
priredi v nedeljo 28. aprila ob 15. uri v Rupi na novem prostoru ob cerkvi tradicionalni
praznik frtalje sv. Marka
Nastopili bodo:
■ Ansambel Lojzeta Hledeta iz Števerjana Si Števerjanski fantje
■ Mlad rupenski harmonikaš
■ Otroški vrtec Rupa-Peč
■ Osnovna šola Rupa-Peč
9 Moški pevski zbor Rupa-Peč
■ Mešani pevski zbor Rupa-Peč
■ Moški pevski zbor »Mirko Filej iz Gorice«
Zaradi tehničnih zaprek odpade nastop skupine iz Karlovca. Odpade tudi gostovanje Karlovčanov to soboto v Doberdobu. Ves dan bo deloval dobro založen buffet z domačimi jedili in pijačo. V primeru slabega vremena se bo praznik vršil eno naslednjih nedelj v maju.
Urednik »Katoliških misijonov« v Gorici
V ponedeljek 22. aprila se je mudil v Gorici urednik revije »Katoliški misijoni« lazarist Ladislav Lenček, ki živi v Argentini. Najprej je pri Sv. Ivanu opravil večerno mašo in spregovoril nekaj besed v duhovno vzpodbudo, nato pa je v mali dvorani Katoliškega doma ob skioptičnih slikah prikazal delo vseh naših misijonarjev in misijonark, ki delujejo trenutno v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. G. Lenček zna prijetno pripovedovati. Ob njegovi besedi in slikah se je pred poslušalci razkril svojski svet dela in žrtvovanja za druge. Znova smo začutili, da je Cerkev po naravi misijonska, mi vsi pa poklicani, da vsak po svojih močeh to poslanstvo Cerkve uresničujemo.
Prijeten nastop svetokriške mladine
Svetokriška mladina, ki jo v okviru glasbene šole vadi požrtvovalna s. Celina, je preteklo nedeljo prišla gostovat v Gorico, da pokaže kaj zna in zmore ter nastopila v Katoliškem domu.
Priznati moramo, da nas je prijetno presenetila, saj je pokazala veliko izurjenost v rabi instrumentov in ubranost v pevskih točkah, vmes pa je poskrbela še za dve dobro podani šaloigri.
Spored je imel dva dela in se je naglo in po programu razvijal. Nastopila sta dva zbora, mladinski in otroški, poleg njiju pa še solisti v petju, ob klavirju, s harmoniko in ob električnih orglah. Občudovali smo glasno in jasno izgovarjavo ter pogumni in privlačni nastop napovedovalke.
Občinstvo je bilo zelo številno, kar je bilo za nastopajoče veliko moralno pri-
Vrh je sicer majhna vas na Krasu v območju sovodenjske občine, saj šteje komaj 200 prebivalcev; je pa v letih 1941-45 dal velik krvni davek za boljše dni našega ljudstva. 15 vaščanov je v tem času umrlo ali padlo v partizanih, v taboriščih, kot talci in kot žrtve nacifašizma.
že pred štirimi leti je prišla iz vrst samih vaščanov pobuda za postavitev spomenika tem padlim, preteklo soboto 20. aprila pa so jo mogli kronati z uspehom.
Udeležba je bila res številna, ozračje dostojanstveno, mnogo je bilo praporov, prisotni so bili župani 15 okoliških občin, zelo veliko je bilo Italijanov in Furlanov. Ves spored in skoro vsi govori so bili dvojezični, kar je potek svečanosti precej podaljšalo.
Ob treh popoldne je z Large, to je travnika, na katerem prirejajo na Vrhu poletne prireditve, krenila dolga povorka udeležencev proti spomeniku. Pozdravni govor je imel sovodenjsfci župan Jožef če-ščut: ob zvokih žalostinke je bil spomenik odkrit. Ob njega je bilo položenih 25 vencev.
Pripravljalni odbor je želel, da se spomenik tudi blagoslovi in se mu da tako pečat vzvišenosti, trajnosti in medsebojne povezanosti. Blagoslov je izvršil krajevni župnik, ki je v kratkem nagovoru najprej razložil smisel in pomen tega verskega obreda.
Dejal je, da bo blagoslov izločil spomenik iz posvetne rabe. Spomenik ni samo skupek zloženih kamnov, ampak je simbol skupne volje naših ljudi, ki hočejo živeti v popolni svobodi, narodni, verski in ideološki na tem s krvjo prepojenem koščku drage nam domače zemlje.
Spomenik je častna oddolžitev preživelih tistim, ki so umrli zato, da bi mogli mi uživati tiste trajne vrednote, zaradi katerih življenje postane lepo: vero naših prednikov, jezik naših očetov in mater, blagodati naše rodne grude, socialni mir in dostojno sožitje z našimi sosedi.
Spomenik naj bo trajen spomin na žrtev, ki so jo padli doprinesli. V tem oziru spominja spomenik tudi na Kristusovo žrtev, ki jo je krščanski svet proslavljal v velikem tednu. Padli za svobodo so šli po Kristusovi poti: dali so življenje za druge; zato bo njih spomin kot Kristusov večen.
Spomenik je za vse preživele tudi resnoben opomin: kri padlih nas mora povezovati in ne razdvajati; utrjevati nas mora v zvestobi narodu, materinemu jeziku in svetlim izročilom naših prednikov. Brez te zvestobe bi bilo to slavje le leporečje,
znanje. Upajmo, da bodo še našli priložnost, da spet pridejo med nas in nas seznanijo z dosežki svoje marljivosti in skupnih naporov.
f Franc Čampa
Pretekli teden je po dolgem trpljenju zatisnil oči v bolnišnici usmiljenih bratov goriški trgovec Franc Čampa. Pokojni je vodil znano trgovino »La Casalinga« na Travniku. Med prvo in drugo svetovno vojno je svoje blago prodajal našim gospodinjam na sejmih širom po primorski deželi. Tudi sedaj so ljudje radi zahajali v njegovo trgovino. Zadnja leta je veliko trpel za neozdravljivo boleznijo. Njegovi ženi Karolini in sinovom naše sožalje.
Seja sindikata slovenske šole v Gorici
V petek 19. aprila se je sestal odbor sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica ter razpravljal o raznih tekočih vprašanjih. Najprej je razpravljal o pravnem položaju šolnikov in o vladnem predlogu s tem v zvezi. Ker je prosvetno ministrstvo dovolilo zborovanja šolnikov v ta namen v dneh med 17. in 22. aprilom med šolskimi urami, je sindikat sklenil, da bo o tem vladnem osnutku razpravljal na, posebnem sestanku slovenskih šolnikov v petek 10. maja. To pa zato, da ne bi izgubljali po nepotrebnem šolskega pouka. Kraj in točen čas bo sindikat sporočil kasneje.
Odbor sindikata je tudi razpravljal o posebnem zakonskem osnutku za odpravo poskusnih dveh let profesorjem, ki so stopili v stalež in imajo za to potrebne pogoje. Zakonski osnutek bo predlagal goriški poslanec Dino Marocco.
Med omenjeno sejo je odbor imenoval dva člana v konzulto za slovensko manjšino v Gorici, ki bo verjetno začela tkma-
ki ne rodi drugega kot kup besedi, katere padejo v prazno.
Končno nas spomenik vodi v onostranstvo. Duh je močnejši kot telo in zato živi naprej. Tudi duh naših padlih živi naprej in živi med nami. Izraz te resnice je božja njiva, na kateri počivajo pod znamenjem Križanega. Ko z blagoslovom izražamo vero v njih nesmrtnost, si istočasno želimo, da bi ostal za nas prav tako nesmrten zgled njihove žrtve, ki so jo doprinesli.
Po tem uvodu je domači župnik izvršil blagoslov spomenika z besedami: Blagoslovi Gospod Jezus Kristus ta spomenik, ki ga je izklesala in postavila človeška roka, da bi se ob njem spominjali tistih, ki so po tvojem zgledu dali življenje za druge zato, da bi mi živeli v svobodi božjih otrok.
Po opravljenem blaogslovu so nastopili šolski otroci z recitacijo, predsednik domačega PD »Danica« prof. Polde Devetak pa je prikazal kulturno zgodovino Vrha.
Med posameznimi točkami, ki jih je napovedoval predsednik pripravljalnega odbora prof. Venko Devetak, sta prisotna pevska zbora PD Danica z Vrha in »Oton Zupančič« iz Štandieža zapela več pesmi; navzoča je bila tudi godba na pihala iz Doberdoba.
Glavna govornika sta bila poslanec v rimskem parlamentu Albin škenk in podtajnik v notranjem ministrstvu senator Bruno Lepre.
Prvi del škerkovega govora je bil posvečen fašističnemu prvaku Almiranteju, ki je v Trstu na shodu izrekel grožnjo, da je treba »slovenski bacil« dokončno odstraniti. škerk je to grožnjo z vso odločnostjo ožigosal. Nato pa je škerk svoj govor spremenil v volivni nastop za glasovanje za ohranitev razporoke. Bila je to neokusna insturmentaldzacija vzvišene svečanosti, ki je v mnogih navzočih pustila neugodno občutje. Zakaj skrunili lepo spominsko svečanost z izpadom zoper tiste, ki bodo po Svoji vesti glasovali zoper razporočitveni zakon? Niso mar naši rajni padli tudi za svobodo mišljenja in izražanja svojega stališča?
Senator Lepre je bil v tem oziru različen od Škerka. Svoj govor je posvetil poudarjanju antifašističnega boja, ki je družil Italijane in Slovence. Pri tem je izrekel zanimivo trditev, da če ne bi bilo italijanskega partizanstva, bi meje danes stale drugje, v škodo Italije seveda.
Po govorih je Tržaški partizanski zbor ves čas ubrano svečanost zaključil z nekaj udarnimi pesmimi.	—ej
PRAZNIK ŠPARGLJEV
bo v Štandrežu
4.	in 5. maja
lu s svojim delom. Sindikat bosta predstavljali prof. Vita Vesel in učiteljica Ma-riza Perat.
Ob koncu se je sindikat še zavzel za takojšnjo uresničitev členov 3 in 4 zakona Belci-Škerk v zadevi didaktičnih habilitacij.
Š P fi R T
siS	žaaaSS^siHSsgiiSSiliii
Svetovno prvenstvo v nogometu
V mesecu juniju bo v Zahodni Nemčiji svetovno prvenstvo v nogometu. To bo gotovo naj večji športni dogodek leta, ki že povsod zbuja pozornost. Tekme bodo od 13. junija do 7. julija, ko bo zadnja tekma za prvo in drugo mesto. Tekmovalo bo 16 moštev iz 16 držav, razdeljenih v štiri skupine po štiri moštva. Tekme bodo v devetih mestih Zahodne Nemčije in sicer: Zahodni Berlin, Hamburg, Hannover, Gelsenkirchen, Dortmund, Diissel-dorf, Frankfurt, Stuttgart, Miinchen. Vsega skupaj bo 38 tekem.
Organizacijski odbor je natisnil 2.500.000 vstopnic, ki se bodo prodajale ob 10 do 30 nemških mark (od 2.500 do 7.500 lir). Za zadnjo tekmo 7. julija bodo stale vstopnice od 15 do 80 mark. Več kot polovico vstopnic so že prodali; določeno število so jih razdelili državam, katerih moštva bodo nastopila na tekmovanju.
Tako je Italija dobila za vsako tekmo 500 vstopnic, za tekme, kjer bo nastopilo italijansko moštvo, pa še 3.500. Iz Italije bo ob dnevih tekem vzpostavljen poseben letalski most.
Končno zmagovito moštvo bo dobilo poseben pokal, ki ga je mednarodni organizacijski odbor nanovo naročil, ker je prejšnji Rimetov pokal postal dokončna last Brazilijancev. Novi pokal ima tudi denarno vrednost, saj je iz srebra in zlata in stane okrog 25 milijonov lir.
Izločilne tekme bodo po naslednjem redu: Gelsenkirchen 18. junija Jugoslavija-Zaire (Kongo); 22. junija Brazilija-Zaire. Hannover 15. junija Urugvaj-Nizozemska; 19. junija Urugvaj-Bolgarija. Hamburg 14. junija Vzh. Nemčija-Avstralija; 18. junija Zah. Nemčija-Avstralija; 22. junija Vzh. Nemčija-Zah. Nevčija. Dortmund 14 junija Škotska-Zaire; 19. junija Nizozemska-šved-ska; 23. junija Nizozemska-Bolgarija. Zahodni Berlin 14. junija Zah. Nemčija-čile; 18. junija Čile-Vzh. Nemčija; 22. junija Cile-Avstralija. Diisseldorf 15. junija Šved-ska-Bolgarija; 23. junija Urugvaj-švedska. Stuttgart 15. junija Argentina-Poljska; 19. junija Italija-Argentina; 23. junija Italija-Poljska. Frankfurt 13. junija Brazilija-Ju-goslavija; 18. junija Brazilija-Škotska; 22. junija Škotska-Jugoslavija. Miinchen 15. junija Italija-Haiti; 19. junija Poljska-Hai-ti; 23. junija Argentina-Haiti.
To prvenstvo ne bo samo velik športni dogodek, temveč tudi veliko finančno tveganje. Nemci so za ureditev stadionov in za zgradbo dveh novih (Gelsenkirchen in Dortmund) izdali nad 500 milijard lir. Kljub temu upajo, da bodo imeli dobiček, saj računajo, da jim bo samo od vstopnic ostalo čistega dve milijardi in pol lir. še več jim bodo prinesle pristojbine za televizijske oddaje, zlasti pa še značke Tip in Tap, ki predstavljajo dva smešna nogometaša, blondinca in zagorelega. Te značke že prodajajo kot spominčke na letošnje svetovno prvenstvo in stanejo od 300 do
15.000	lir.
Kot je razbrati iz zgornjih podatkov bo Jugoslavija igrala 13. junija v Frankfurtu proti Braziliji in bo to gotovo težko srečanje. 18. junija bo nastopila v Gelsen-kirchnu proti Zaire (Kongo), 22. junija v Frankfurtu proti Škotski.
Italijansko moštvo bo nastopilo 15. junija proti Haitiju in bi tekma ne smela biti prehuda preizkušnja za Italijane, 19. junija v Stuttgartu proti Argentini, ki bo gotovo trd oreh, 23. junija na istem stadionu proti Poljski.
Polfinalne tekme bodo zadnji teden junija in prvi teden julija. Za 3. in 4. mesto bo tekma 6. julija v Miinchnu, zaključna tekma za 1. in 2. mesto pa 7. julija prav tako v Miinchnu.
Ljubitelje nogometa, ki jih je zelo veliko po celem svetu, čaka silno napeto pričakovanje, kako se bodo izkazala razna moštva in zlasti, kdo bo novi svetovni prvak v nogometu.
Za misijone: Antonija Zivic 20.000; Berta Zugna 2.000; Vera Gentiii ob obletnici mamine smrti 5.000 lir.
DAROVI
Za Katoliški glas: namesto cvetja na grob Angele Tence darujeta sestri Fani in Slavica po 5.000; družina Košuta v isti namen 10.000 lir.
Za moški zbor »M. Filej« (da se zmanjša primanjkljaj v blagajni in za enotne obleke): g. Perin iz števerjana 5.000 lir.
Ob 30-letnici smrti župnika Jožefa Štran-carja daruje N. N. za Alojzijevišče, Zavod sv. Družine in Slovensko duhovni j o v Gorici po 10.000 lir.
Za Marijanišče: v blag spomin sestre Angele Tence daruje Fani 5.000 lir.
Za novi oltar v Bazovici: Stopar Viktor
10.000, Visintin Anton 10.000, Grion Lučko
2.000, Justina Grgič iz Padrič 2.000, Križ-mančič Franc 5.000, Križmančič Pepka
3.000, Križmančič-Metlika 10.000, Marija Čufar 2.000, Bernetič Vida 3.000, Pjerina Sa-har 2.000, N. N. 2.000, ob krstu Roberta Renčelj starši in botri 32.000, Marija Ra-žem 5.000, Grgič Marica 2.000, v spomin Angela Žagar žena Pjerina 4.000, Ervina in Mario Križmančič 10.000, cont. Smecchia
5.000, Ivica Mahnič Simonič 10.000, Andrej Križmančič 5.000, Lucio Baitz 10.000, Gel-letti 10.000, v počastitev pok. Franceta Schivamberger svakinja 15.000, N. N. 10.000, v spomin Olge Grgič sestra iz Turina
15.000, Antonija Žagar 1.000, Ivanka Grgič
1.000, N. N. 10.000, Macarol Marija 1.000, Križmančič Pepka 10.000, ob krstu Matej-ke Grgič 10.000, Openc 1.000, družine iz Trsta 10.000, v počastitev Elide Della Torre sin Ansegisildo 50.000, v počastitev Jožefe Bizjak N. N. 2.000, v počastitev pok. Jožeta Fonda žena 4.000, Pjerina Žagar v spomin pokojnih Fonda iz Peska 3.000, Antonija v spomin Angela Žagar 10.000, Darinka Leban 15.000, Marija Žagar 2.000, Karlo Križmančič 5.000, Milka Milkovič iz Gropade 10.000, N. N. 2.000, Kalc Marija 1.000, N. N. iz Gropade 5.000 lir.
Za ogrevanje cerkve: Križmančič Marija 3.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
★
Slovensko ljudsko gibanje iz Trsta bo
imelo svoj redni občni zbor v petek 26. aprila ob 20. uri na sedežu v ul. Donizetti 3-1. Delo občnega zbora bo potekalo po običajnem dnevnem redu. To obvestilo velja tudi kot vabilo.
V petek 3. maja ob 20.30 bo uprizorilo SS gledališče v Trstu v Kulturnem domu Ibsenovo igro »Strahovi«. Igra je za abonma red A - premierski.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 28. aprila do 4. maja 1974 Nedelja: 9.30 Vojna in mir. 11.05 Otroška matineja. 12.35 Nedeljsko popoldne. 18.10 »Živeti svobodno«, film.
Ponedeljek: 17.45 Moko, Moko... 18.30 Na daljnem severu. 20.40 Sofokles: »Antigona«, SNG Celje. 21.50 Kult. diagonale.
Torek: 16.45 Kapljica vode. 17.25 Košarka Jugoslavija : Argentina. 21.30 Reymont: »Kmetje«.
Sreda: 9.15 S pesmijo v praznik. 9.45 »Ljubezen«, jug. film. 11.00 Naj živi pesem. 16.55 »Beli kamen«, film. 18.15 Košarka.
20.35 »Ogenj«, film. 20.50 »Veselica«, film. Četrtek: 8.50 Indijanci v Mali vasi. 10.15
Vojaški orkester. 11.00 Cirkus. 15.35 Sporočilo velike puntarije. 16.25 Nogomet Ve-lež : Bor. 18.15 Košarka Jugoslavija : SZ.
20.35 Vest in pločevina.
Petek: 17.40 Veseli tobogan: Sladki vrh. 18.20 Na srebrnih smučinah. 18.55 Vitamini in minerali. 20.40 »štirje jezdeci apokalipse«, film.
Sobota: 14.45 Nogomet Liverpool: New-castle United. 18.10 »Simfonija gozda«, film. 22.00 Cannon.
OBVESTILA
Prihodnji teden paginacija že v torek
Ker je prihodnjo sredo državni praznik
1.	maja, bomo naš list paginirali že v torek 30. aprila popoldne. Dopisi naj bodo na uredništvu lista tisti dan do 10. ure. List bo izšel kot običajno v četrtek.
Večerna nedeljska slovenska sv. maša pri kapucinih bo od prihodnje nedelje ob 20. uri.
f RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17,15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 28. aprila do 4. maja 1974
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Sussi in Biribissi«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Staro in novo... 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 16.15 Nedeljski koncert.
17.00	Šport in glasba. 18.00 »Ljudje v viharju«. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba. 22.30 Melodije v polmraku.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Glas in orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar.
20.35	Slovenski razgledi. 22.15 Pesmi brez besed.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra na pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Šaljive zgodbe F. Mikuletiča. 19.20 Za najmlajše. 20.35 G. Verdi »Luisa Miller«, opera.
Sreda: 8.30 Godba na pihala iz Nabrežine. 9.00 Praznična matineja. 10.00 Simfonični plesi. 11.15 Mladinski oder: »Deklica šla je po vodo«. 11.35 Opoldne z vami. 15.45 »Kralj na Betajnovi«. Drama. 17.15 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncert. 19.10 Pesmi in pričevanja o delu. 19.30 Zbori in folklora. 20.30 Simfonični koncert. 21.00 Za vašo knjižno polico. 21.45 Film. glasba.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Marijine božje poti: Stara gora. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Kraška balada«. Drama. 21.30 Skladbe davnih dob. 22.00 Glasba v noč.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni italijanski skladatelji. 19.00 Popevke.
19.10 Vojeslav Mole. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert, 21.30 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele.
19.10 Družinski obzornik. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Vila ob jezeru«. Dram. roman. 21.30 Vaše popevke.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 9-6 davek IVA.
Odgovorni urednik: ms gr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Odkritje spomenika padlim za svobodo na Vrhu