663. štev.
V Ljubljani, petek dne 17. oktobra 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10’—, četrtletno K 6’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina so i:i	pošilja	upravništvu.	**
n:	Telefon	številka 118.	«.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»	Uredništvo ln upravnlštvo:	ju
Učiteljska	Tiskarna, Frančiškanska	ulica	št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se' ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ln zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju post	pust.	— Za odgovor je priložiti	znamko,	st
Telefon številka 118.	ts
c:
1813.—1913.
Jutri bo eno leto, odkar so srbska, bolgarska in grška armada prestopile mejo in je vojna na Balkanu na celi črti izbruhnila.
V dneh med 16. in 18. oktobrom lanskega leta je dospela balkanska kriza do vrhunca — zgodilo se je, kar le bilo že naprej določeno; čete so prestopile meje in začel se je zmagoslavni pohod. Z veliko radostjo v srcu bi praznovali to obletnico
— ako bi se ne bile pozneje dogodile stvari, ki so zamračile svetle dneve prve balkanske vojne.
Toda nemogoče je velika vprar šanja razrešiti z enim samim udarcem. nemogoče je izpfremeniti en del Evrope kar čez noč, nemogoče je z eno besedo poravnati vse grehe preteklosti.
Balkan je konglomerat, ki se je mogel spoznati še le po hudih viharjih — Izčistiti pa se bo mogel šele v desetletjih.
Zato še danes ni boj končan — ampak smo šele v začetku nadaljnih izprememb. ki bodo po desetletjih prinesla končno rešitev.
Kaka je podobnost med letom 1813 in 1. 1913!
Kak slučaj usode, da so prav v istih dneh šle balkanske armade na odločilen boj, v katerih se je bila odločilna bitka pri Lipskem.
Toda taka razlika med tedaj in sedaj!
Boj je veljal takrat osvobojenju izpod mogočne roke Napoleonove
— na jugu pa je veljal boj turškemu tiranstvu.
Nemci so pisali o francoski suž-nosti. Toda francoska vlada ni bila barbarska in nekulturna — nasprotno je tu in tam prav pi imerno pometla ostanke zastarelega režima v Evropi. Saj iz njenih časov izhaja prvi pojem narodnosti — narodi so se oglasili za boj za svojo svobodo.
Kako pa na Balkanu? Turška sužnost je bila nekaj barbarskega in azijatskega, bila je nekulturna in nečloveška — in kulturna Evropa jo je podpirala še 100 let po osvobodilni bitki pri Lipskem.
Ob istem čaisu, ko so letos Nemci po svojih mestih slavili 100 letnico osvobojenja, so isti Nemci hoteli ovirati krvavo pridobljeno svobodo balkanskih narodov.
Rusija je 1. 1813. rešila Nemce francoskega jarma — isti Nemci pa so se poslavili proti Rusiji, ko je hotela podpirati balkanske narode v njih boju.
Tako se časi spreminjajo. Tako Je z bojem za svobodo. Ob teh dneh velja, da se na to spomnimo.
Balkansko osvojenje je šlo preko volje Nemcev — m pojde naprej tudi proti njih volji.
Bog ve, kako bodo naši potomci čez 100 let — t. j. l. 2013 — praznovali to osvobojenje.
LISTEK.
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»In sokrivka, ker bom morala molčati. Čemu ti bo to?«
»Lahko bom vsaj tu pa tam govoril s teboj o tem, česar ne smem zaupati nikomur drugemu na vsem svetu.«
»Da,« je dejala z žalostnim, premaganim usmevom. »in tako se boš zajedal še bolj v svojo upornost in brezumnost.«
»Tudi ti si se nemara karala nekega dne, da si brezumna, ko si zrla na otroka, ki se ti je zdel kakor spona, priklepajoča te v večno vdovstvo. A tvoja brezumnost je osrečila tebe in mene.«
»Ah, tisto je bilo laglje! Koliko trpljenja bova imela zdaj. da osrečiva tebe, ubogi moj 2ak!«
Po tej besedi — prvemu znaku popuščanja, ki ga je izvabil svoji materi — sta se oklenila drug drugega v dolgem objemu.
XLII.
Oko v oko.
Nekaj dni po tem, ko se Je izpovedal Žak svoji materi, se je pokazati vikont de Pierfit pod pokrovi-
Kaj je bila Nemčija pred 100 leti in kaj je danes? Kai je Balkan danes in kaj bo čez 100 let?
Slovenska zemlja.
IZ KOBARIDA.
Prejmite, gospod urednik, tudi iz Kobarida in njegove okolice par besedi. Znano je, da so v našem trgu sami naprednjaki, ki se vedno borijo za pravico in resnicoljubnost; s posebno »korajžo« pa proti klerikalizmu, čegar posledice so nam dobro znane iz kranjske dežele. Pred enim letom smo si napeljali elektriko in zadovoljni smo s to praktično razsvetljavo. Ustanovili smo pred leti tudi Sokola, kateri prav dobro uspeva, kar se je razvklilo posebno pri javnih nastopih. Dalje imamo »Narodno čitalnico« in pcdružnlica sv. Cirila in Metoda. Želeti bi bilo, da bi se z večjim zanimanjem in večjo požrtvovalnostjo prirejalo veselice m predstave naši edini šolski družbi v korist. — Volitve v deželni zbor so jako dobro izpadle. Tudi v okolici so začeli ljudje izpregledovati m samostojno misliti; z gotovostjo lahko rečem, da me to prav veseli in upam da se bodo pri prihodnjih volitvah okoličani še bolj trdno držali. Pa tudi čitajo prav radi naši ljudje. V novejšem času so se jeli ljudje bolj zanimati za naroden, neodvisen list »Dan« in čul sem že mnogo pohvale o tem listu, ki ima to veliko in lepo prednost, da pove m išče vedno resnico. Zatorej pa ga priporočam vsakemu in želim, da bi se razširil v naše kraje, da bi se ga dobilo pri vsaki hiši. Več kot bo naročnikov, tem večji bo in tem lepše sirke bode prinašal iz Goriške. — V kratkem se zopet oglasim, g. urednik,, in Vam bom poročal o našem nadalfnem napredku.
Naročnik »Dneva«.
IZ ŠKOFJE LOKE.
V štev. 235. »Slov. Naroda« či-tam notico o roparskem umoru oziroma uboju iz Škofje Loke.
Ne bom citiral različnih napak v tej notid. Ampak uredništvom bi pač svetoval, naj svoja senzacijska poročila, preden jih natisnejo tudi dobro o resničnosti preizkusijo, ali se vjemajo z resnico ali ne. Sploh je cela notica popolnoma napačna. Že naslov sam na sebi je neresničen, kajti, piše se doslovno:	Roparski
umor v Škofji Loki. Prva neresnica. V Škofji Loki sploh se že dolgo ne spomnimo kakega roparskega umora. Označeni roparski umor izvršil se je več kot uro hoda od Škofje Loke, torej ne v Škofji Loki. Drugič se piše:	Neki laški delavec, ki je
uslužben pri gradbi nove ceste iz Trate v Škofjo Loko itd. — Tudi to ni gotovo. Ves policijski in žandar-merijski aparat je na nogah, da izsle-
di zločinca — v Ljubljani pa že ve, da je bil to neki laški delavec. Po čemu se naj potem naši orožniki trudijo noč in dan? Naj se tistega laškega delavca pricefra za ušesa na sodnijo, pa mirna Bosna. Ni potreba vse na rovaš škofjeločanov pisariti. Take stvari se večkrat dogode.
Če se fantje n. pr. stepejo na Suhi. Stari Loki, v Puštalu ali Zmin-cu. Godešičah, na Trati, vse se poroča: Iz Škofje Loke in tujec dobi tak vtis od našega mesta, kot bi bila cela arnavtska divizija v Škofji Loki.
Toraj! Pišite resnico in nič drugega, našo mirno Škofjo Loko pa ne blatite po svetu.	Ločan.
IZ LITIJE.
Slavno uredništvo! Tem potom si Vam usojam, nekaj o razmerah tukajšnje predilnice poročati:
Ravnatelj, Žid Prostowitz, misli, da so uslužbenci živina, katero se lahko muči na vse pretege in ki mora vse mirno in potrpežljivo prenašati. Iz prav dobro informirane strani se je izvedelo, da se o nesreči, ki se je dogodila tu na železniškem tiru, še danes niso obvestili stariši ponesrečene Štih. In ko se je nekaj proti ravnatelju o tem omenilo, je isti rekel: »Kaj nas briga, to ni naša dolžnost«. Pa če tudi ni dolžnost, zahteva vendar pieteta, da se obvesti starše o smrti hčere. In upam tudi, da ga bi žalostila, če ima še kaj srca, če bi se pokopalo njegovega otroka, katerega pa še dosedaj nima, ne da bi ga se o smrti obvestilo. In še celo tele-grafičnim potom se je vprašalo jz Ljubljane po starših ponesrečenke, a njemu se ni zdelo truda vredno o istih poizvedovati, ln kdo drugi pa naj ve za starše, kakor vendar delodajalec, ko ima vendar vse listine v rokah. — A tudi, ko se je pripetila nesreča, se ni zmenil čisto nič za po-nesrečenko in ko ga je poživljal tukajšnji postajenačelnik, da naj pusti vsaj prenesti ubogo revo v njeno stanovanje, se je kratko odrezal: »To mene nič ne briga, kje da leži, im da se prenese, nimajo moji ljudje časa, nai leži. kjer hoče. Tudi vam prepovedujem nesti Jo mimo mojega stanovanja, ker pade lahko moja žena v nezavest, če se nesejo take reči mimo hiše.« In da ne pade gospa ravnateljica v nezavest, je morala uboga ponesrečenka ležati do 9. ure v čakalnici v smrtnem boju, na trdi klopi. Tudi ni hotel dati nobenega spremljevalca na pot ponesrečenki, temveč je morala istega dati železniška uprava tu.
Še mnogo drugih lepili slučajev imamo, o katerih lahko govorimo, če ne bi morda pomagala ta notica, da se malo boljše ravna z delavstvom. So tu tudi zelo lepi priimki, s katerimi se psuje uboge uslužbence. — Tudi gospa ravnateljica naj ne misli, da ima neomajano oblast čez delavce. To niso kravice, katere pase in podi po zelenem travniku s svojo
L3L-1—t.. iir r.nrT1*- ■' t-—i <"
tenko palčico in čita poleg svoje romane. Tudi delavcem bo enkrat pre-
več, kajti vsaka reč gre do gotove meje.
/M ff
T-7 •* ‘ • » s
fv-KfU
Ml
Bhka. pri L pskom od 16. do 18. oktobra 1813.
Sch war zenbergo vo Začetek bitke.
Pred bitko.
pismo.
Prišel je velik trenutek, ki so ga zavezniki s strahom in upom pričakovali Vsa planjava okoli mesta je bila polna armade. Po noči so se povsod, kamor ie neslo oko, videli ognji, pri katerih so se greli vojaki in se krepčali za boj. Napoleon ie razdal natančna povelja, po katerih so se čete razpostavile.
Planjava okoli Lipskega je zgodovinski kraj, na nji so se vršile velike bitke svetovne, toda nobena od teh ni bila tako velika, kakor ta bitka narodov 16.—18. okt.
Zanimivo je pismo, ki ga je pisal knez Schv/arzenberg en dan pred bitko svoji ženi. Glasi se:
Pegav. 15. 10. 1813.
»Hotel sem Ti včeraj pisati; vabilo me je k Tebi — a nisem mogel iti. Par ur spanja me je okrepčalo. Bil sem potreben počitka, kajti jutri napoči imeniten dan. Planjave pred Lipskem bodo zopet doživele grozno bitko. Z Bliicheriem sva se dogovorila, da gre jutri čez Merseburg in Halo na Lipsko, z njim gre Gijuiay, ki je danes pri Liitzcnu. Merveldt bo napadel na cesti od Čvekave na Kuncvice in bo kril avstr, rezervo. Oddelek Wittgenstcin, Kleist in Kle-nau tvorijo corps de bataille med Pieisso, Pratko in sovražnikom, ki jim stoji nasproti. Ruske grenadirje, kirasirje, gardo in oddelek tolloredo sem določil za rezervo, Benigsen bo napadel s 40.000 možmi pri Grimmi — ravno toliko mož je pustil za blokado Draždan. Da bi nam Gospod pomagal. Njemu gre odločitev, rad se vsemu odpovem — to ve moj Bog — ampak nesreča v tem trenotku bi bila nekaj strašnega. Ta bitka mora trajati več dnij, kajti položaj je edini te vrste in odločiev bo imela nedo-gledne posledice. Ako gledam ven pri oknu in štejem nočne ognje, ki se svetijo po planjavi — če pomislim, da stoji pred menoj največji vojskovodja sedanjega časa, da. eden največjih vseh časov, — kralj bitk in bojev — potem, draga Nani! — se mi zdi, da je moja roka preslaba in da mora omagati pred težo naloge, ki leži na nji Če pa pogledam na zvezde itd. (pismo govori na to o
teljstvom markize Rošegijske odkri-teje kot Ivoninega snubca.
Zaključno in oficielno se sicer še vedno ni izjavil, toda šel je odločno na zavojevanje ljudi, obdajajočih bogato dedinjo ki jj je bil nastavil svoje mreže.
Izmed teh je bil mladi marki ona trdnjava, pri kateri sj je obetal najhitrejši uspeh.
Trebalo ga je samo zagrabiti za njegovo šibko stran — in v ta namen si je bil izbral vikont kaj dobro sredstvo.
Poznal je — kdo ga prav za prav ni poznal? — nekega starega gospoda de Boamoran. Čigar knjižnica je skrivala v sebi dragoceno zbirko rokopisov iz dvanajstega in trinajstega veka. ki so mu jih zavidali vsi učenjaki.
Rodbini d’Ormoa in Rošegi nista bili v odnošajih z Boamoranovimi.
In Franc de Pjerfit je omenil takoi po prvih besedah, ki jih je iz-pregovoril z 2akom:
»Ali bi vam bilo nemara prijetno, dragi marki, seznaniti se z očetom Boamoranom?«
»Gotovo da. Pa — vsaj veste, kakšen divjak sem: kako naj pridem do njega. In tudi njega mi opisujejo kot velikega medveda.«
»O ne; najdružabnefši človek je, ki si ga morete misliti. Vsak dan, brez izjeme, pride posedet kako uro X naš klub.,.«
»A to mi še vedno ne daje možnosti ...«
»Oh, prosim oproščenja... Nudi se vam izvrstno sredstvo: baŠ zdaj je v našem klubu razstava.«
»Ah, res, skoro bi bil pozabil, da imate v klubu slikarsko razstavo...«
»Torej si je še niste ogledali?«
»Bogme. ne. Saj pravim, dragi gospod, da sem velik divjak.«
»Zagotavljam vas, da je preza-nimiva. In če se hočete seznaniti z očetom Boamoranom. si ne morete misliti pripravnejšega sredstva. Znano vam utegne biti. da sem član klubovega odbora.«
»To vem.«
»No, vidite; ako vam ie drago, pridem jutri ob enih po vas. Odvedem vas v našo razstavo, in porabim priliko, da vam razkažem klubove prostore... V čitalnici najdeva gospoda de Boamoran ... predstavim vas in vaju zapletem v razgovor. Pod pokroviteljstvom kakega zgodovinskega vprašanja postaneta takoj najboljša prijatelja na svetu, in on sam vam ponudi prav za gotovo, da vam pokaže svoje rokopise — in zadeva je urejena. AH vam ie to povšeči?«
»Precei zapeljivo je.«
»Torej jutri ob enih, pri vas doma. Pripeljem se mimo in vas vzamem v svojo kočijo, dragi marki.«
»Do jutri tedaj in hvala tisočkrat dragi gospod de Pierfit.«
Lahko si mislimo, da se je drugi dan. točno ob gni. ustavila kočija vikonta de Pjerfit pred dvorcem v Va-renski ulici.
»Torej, dragi marki, ako ste pripravljeni...«
»Ves sem na vašo razpolago.«
»A moja kočija na vašo.«
Baš v trenotku. ko ta stopila na prosto, pa ie vstopila in krenila proti velikim stopnicam mlada ženska, ki je s presenečeno, morda celo razburjeno gesto vrnila pozdrav markija de Rošegi ter odhitela naglo navzgor.
Toda Franc de Pjerfit se je zge-nil s presenečenjem, ki ni ostalo prikrito njegovemu novemu prijatelju.
»Ali poznate to osebo?«
»Oh, prav malo; vprašujem se celo. ali se ne motim.«
»Gospodična Gilberta Lemetro-
va.«
»Pač, je že ona... A vi, ali jo Spoznate dobro?«
»Eh. precej dobro. Saj je čitate-ljica moje stare matere.«
»Gospe markize Rošegijske?«
»Da. 2e dve leti bo od tega.«
»Zato le torej ni več videti...«
»Kje to?« je prašal 2ak s tako izpremenjenim glasom, da je sklenil vikont takoj, govoriti oprezneje.
»Pazi fant,« je dejal sam pri sebi. »da se ne zablebečeš.«
In s prenaravnim obrazom Je odgovoril:
»Kie druele. kakor v družbi nie-
velikem zaupanju v Boga)... Ravnokar sem dobil sporočilo, da se ie vrli Blucher že začel pomikati... itd.«
Taka je bila zadnja noč pred bitko. Nihče ni mogel presoditi, kdo bo zmagal v tej odloeinli bitki. Ob prvem svitu je pozdravil dan grom pušk in topov. Bitka se je začela.
Začetek bitke. — Boj za pozicijo. — Francozi zmagujejo. — Murat razbije bojne vrste. — Monarhi v nevarnosti. — Zvonovi v Lipskem zvone. — Schwarzenbergov napad.
Najprei se ie boj razvil 16. oktobra na vse zgodaj zjutraj na južnem bojišču. Zavezniki so napadli z vso silo. da bi si priborili važne točke, posebno vasi: Markkleeberg, Wa-chau. Lieberwolkwitz in Kolmberg. Okoli teh vasi se je razvilo krvavo klanje. Nekolikokrat so zavezniki zavzeli te vasi, pa francoske čete so jih zopet potisnile nazaj. Ravno tako malo sreče je imel Gyulay, ki je imel Gyulay, ki je imel zavzeti Lindenau m tako preprečiti Napol©-onu umikanje. Francoske čete pa so zadržale Gyulaya. Napoleon je kmalu spoznal, da je rešitev mogoča na jugu. Ako se mu posreči južno armado ničiti — le zmaga njegova. Krasna nada! Murat se vrže s svojo konjenico v galopu med nasprotne vrste in jih prebije pri Wachavu. Ta slavni vodja konjenice, ki mu menda ni poznala enakega svetovna zgodovina je bil pravi sin Sreče. Nieg> ve atake so bile kakor strela iz jasnega. Izbojeval jih je v službi Napoleona nešteto in pogosto odločil zmago. Tako je bila tudi tu. Bojna vrsta ie bila pretrgana in Murat se je s svojo konjico obrnil naravnost proti griču Giildengoss, kjer sta poleg Schwarzenberga stala ruski car in pruski kralj. Bil je kritičen treno-tek. 2e se je zdelo, da je Napoleonov načrt uspel. Grič ie bil v nevarnosti. Zvonovi v Lipskem so že naznanjali zmago. Francoske čete so drle na južno stran. V tem pa so se oglasili topovi, ki so ustavili Muratov napad in pobili na tla cele vrste njegove hrabre konjenice. Grič je bil rešen. Toda med tem ie zbral Schwarzen-berg svojo konjenico, kozake in drugo, kar je v naglici zbral in se je vr-
nega očeta, starega dobričine s pla-vimi lasmi, ki ga poznate nemara.«
»Njenega starega očeta,« je popravil 2ak. »da. poznam ga.«
»Vidite, vidite, jaz pa sem mislil. da je njen oče. Florestan je stara znamenitost gledališčnega in koncertnega sveta; srečam ga pogo-stoma, in Čudil sem se zadnje čase, da ga ne vidim nič več z njegovo hčerjo, oziroma vnukinjo, kakor nekdanje dni.«
Med tem sta bila sedla v voz* ki je zdrdral dalje.
2ak pa je izpraševal s trdovratnostjo. ki je pričala Pjerfitu čim dalje gotoveje. da tiči nekaj za vso stvarjo:
»Ali... kje ste ga srečavali pref v njeni družbi? ...«
»No, da ... za velikega svetnika me nimate, kai ne. dragi moj? Vidite, dovolil sem si pač tudi časih kak skok v svet popevačev in komedijantov ...«
»Gospodična Lemetrova se ni mešala nikoli v to družbo, kolikor je znano meni.« ie odgovoril 2ak z usmevom. kj ga je postavila bledost njegovega obraza še tisti hip na laž.
»Bogme,« si je rekel vikont', »fant Je zaljubljen v punico, ki mu igra po vsej priliki krepostno devicot No, videli bomo.«
Povzel je malomarno:
»Kako pa hočete, dragi moj, 8al naj se ogne hči očeta Flotestana tafc timosti z izvestnimi krogi?«
ge! proti Francozom, ki so se naenkrat začeli umikati. Kljub temu so Francozi obdržali svoje pozicije in vsi napadi tih niso mogli pregnati. Tako je prišla noč prvega dne. Na obeh straneh so bile velike izgube, odločitve ni bilo. Edino Blficher. ki je prišel šele opoldne na bojišče, je prisilil Marmonta, da se Je umaknil od Mockerna nazaj do Gholisa pred Lipskim.
Premor. — Poskusi za premirje. — Priprave za zadnji dan.
Drugi dan 17. oktobra ie bila nedelja in orožje je mirovalo. Napoleon je videl, da položaj zanj ni ugoden. Zato je skušal začeti dogovore za premirje. Toda brez uspeha. Nasprotniki so med tem dobili novih čet. tako da so imeli 268.000 mož proti Napoleonu, katerega armada je štela še 135.000 mož. Zato je moral Napoleon svojo bojno vrsto zožiti in je postavil čete po brdih okoli mesta. Nasprotniki so ga v še večjem polkrogu obdali — tako da ie imel samo še en svoboden odhod — proti zapadu. Cel dan so pokopavali mrliče ko pa je padla noč, je bilo vse pripravljeno za novo bitko.
Goriško.
Letošnja predavanja »Narodne Prosvete« v Gorici se vršijo v sledečem redu: 25. oktobra 1913. Dr. Fran Ilešič, član Jugoslovanske akademije: Zgodovinski pomen balkanskih vojn. 31. oktobra 1913. dr. Bo-gumil Vošnjak, vseučiliški docent: Pravo manjšine. 8. novembra 1913. dr. Karo! Ozvald: Socialni pogoji umskega razvoja otrokovega. 15. novembra 1913. dr. Just Bučar: Doživljaji slovenskega zdravnika v balkanski vojni. 22. novembra 1913. Ferdinand Seidl, član Jugoslovanske akademije:	Rastlinstvo	naših	Alp.
29. novembra 1913. dr. Pavel Grošelj: Prirodne umetniške oblike 'in karikature. 6. decembra 1913. Milan Krešič: Osvit na gospodarstvene od-nošaie u Hrvatskoj. 13. decembra
1913. dr. Dragotin Lončar: Iz življenja Slovencev v preteklosti. 20. decembra 1913. dr. Josip Silovič, j. r. vseučiliški profesor in član Jugoslovanske akademije: Pijanstvo in zločin. 2. januarja 1914. dr. Gavro Ma-nojlovič. j. r. vseučiliški profesor in drugi tajnik Jugoslovanske akademije: Sveti Ciril i Metod kao univer-salno-historijska lica. 9. januarja
1914. dr. Ernest Dereani:	Oko	in
uho. 16. januarja 1914. dr. Josip Ag-neletto: Gospodarski položaj Slovencev. Ker so predavanja kot predpriprava za bodočo ljudsko univerzo v Gorici velikega pomena, že kot sa-moizobraževalno sredstvo, ne bomo opozarjali na obisk. Samoobsebi je pač razumljivo, da moramo postaviti temelj novi stavbi, ki nam bo v bodočnosti le v ponos. Vlada nam noče dati zakonitega vseučilišča, odreka-kajo nam celo pravico srednjih šol in gledajo, da ubijejo narodni čut v srcih mladine. V teh kritičnih časih imajo nalogo poljudna predav^pja, da nas vzbodrijo in okrepijo za nadaljuj boj. Lanski uspehi, ki jih je dosegla »N. P.« potom predavanj, so kar najlepši in so napravili na vse obiskovalce najugodnejši vtis. Ljudje pa so pokazali, da imajo resno voljo. in da z veseljem podpirajo take načrte. Predavanja naj obiskuje v Čim večjem številu mladina — želimo to. ker vemo. da ne more potem takem izostati uspeh. Pričakujemo zato, da bo dvorana v »Trgovskem domu« vsakiikrat napolnjena.
Italijanske gospodinje. Slovenske matere so za svoje otroke zelo skrbne ob času vpisovanja v šole. pridejo v mesto s sinom in mu dobijo primerno stanovanje pri kaki pošteni slovenski družini. Tu pač skrbijo potem za otroka, da se uči in da ne pride v zapeljive družbe, ki ga speljejo v gostilno in- ga navadijo na krok, ki je žalibog med študenti še vedno zelo cenjen. — So pa tudi roditelji, ki se ne brigajo dosti zato, kje dobi sin stanovanje; da ga le dobi. Ampak to ni vse eno. Praznih stanovanj ie na stotine v Gorici. To je zelo dobro, ker človek lahko izbira. Neumno je torej si izbrati kar prvo stanovanje, najsi bo mesečnina še tako slana. Proti temu se je ravno dosti grešilo. Nekateri dijaki stanujejo,, na primer pri italijanskih družinah. Človek niti ne misli, kako škodljivo je to za dečka z dežele. Slovensko ne razumejo dosti take gospodinje, otrok se mora siliti z italijanščino in to mislijo nekatere družine, da je dobro. Nauči se tudi nekaj italijanščine — tako pravijo. O sancta simplicitas! Vse kaj drudega je s takim otrokom. S tem da živi skupaj z ljudmi, ki mrzijo naš jezik, postaja tudi on vedno boli hladen do svojega naroda, do materinega jezika, z velikansko naglico začne narodno čuvstvo v njem pešati, pešati... navsezadnje ga oblam« popoln narodni indiferentizem in pravi: »Benedetta la Spagna an~ dove se bevi e se magnaU — To ni
morda samo moja fantazija, to je prava realnost. Te dni sem poslušal par italijanskih gospodinj, ki so metale najostudnejše psovke na Slovence; Na Slovencili so špičiile svoje je-znčke, pri tem pa so celo pozabile na one slovenske študente, ki jih pravzaprav redijo. Slovenske gospodinje pa morajo stradati, ko se mastijo Italijanke z našim denarjem.
S tužnega Korotana je prišel te dni k nam neki slikar; takoj sem prišel z njim v pogovor. — Kako živite Vi koroški Slovenci, izmed vseh najbolj zatirani? — Žalostno je življenje Slovencev, je odvrnil. — Pravzaprav se jaz ne štejem ne za Nemce ne za Slovence. Hodi! sem samo v nemške šole, komaj da znam pisati in čitati slovensko. Ne čudite se. Tam ni tako, kakor tukaj pri vas. Tukaj imate vi šole, ljudi, ki širijo narodne ideje, ali vsega tega ni tam. Kako nai pride Slovenec do kakega boljšega mesta? Nemogoče! Če otvori Slovenec trgovino, se ga bojkotira, če se le izve. da čuti s Slovenci, brata In kako naj vstraja, ko je popolnoma odvisen od Nemcev, pasti mora. Tudi jaz sem se upiral, a padec je moral priti im prišel je; glejte, in sedaj nisem več Slovenec, mojo narodnost so zlomili, upognili so moj značaj. — Ali vendar tam notri, globoko v srcu vam ne zaiskri znova in znova iskra iz žerjavice — ljubezen do naroda, bratov. — Ni odgovoril. Močan stisk njegove roke v slovo je povedal dosti glasneje, kot bi mogel drugače povedati. — Se bi se dalo rešiti. Zazvoniti bi morali plat zvona. Nemški ogenj se razširja po slovenskih domovih in jih uničuje; na pomoč! Pomagajte vsi in marsikaj se bo dalo še rešiti!
Z Dunaja v Gorico. V torek ob pol 12. predpoldne je priletel nadporočnik v aeroplanu na velike Rojce. Vso to ogromno pot je napravit v treh urah. Za nadporočnika so se zelo bali, ker je pihala prav močna burja.
Dnevni pregled.
Kaj dela Srbija v novoosvojenih krajih. Srbija osnuje gimnazije v Skoplju, Prilepu, Bitolju. Djevdjeliju, Dojranu, Strpu, Velesu, Kumano-vem, Kratovem. Prizrenu, Novem Pazaru. Prištini. Sjenici. Prijepolju, letovom. Dibri in Ohridi. Tedaj 18 gimnazij napravi Srbija v ozemlju, ki je preje veljal za poosebljenost nekulture. Komaj je osvojila ono ozemlje in že pričenja s prosvetnim delom. 1878 je bila zasedena Bosna in Hercegovina in kako izgleda tam danes, po 35 letih?!
Druga srbska univerza. Poleg nebroj šol, ki se ustanove v Novi Srbiji, se osnuje tudi druga srbska niverza v Skoplju in sicer že v letu
1914.
Prusijada! (An die Volker Oesterreichs.) Avstrijskim narodom. One dni enkrat so prišli iz pametne dežele Bavarske mogobrojni plakati, naslovljeni na avstrijske narode, kateri se poživljajo da naj se pripravljajo na velik trenotek. ko pridejo — no nič ne mislite — pod Prusijo. Avstrijski uradi so po daljšem premišljevanju spoznali, da je oklic veleiz-dajniški in oklic je bil zaplenjen. V plakatih so se poživljali Nemci na delo proti Avstriji. Cela stvar ni le provokacija temveč gre za važno akcijo — Prusije. Plakati se pošiljajo čez Bavasko, ker tej. kot klerikalni deželi v Avstriji bolj zaupajo. Plakate so dobila vsa nemška društva, da jih razdajajo. (Ljubljanski Nemci jih seveda nimajo!) Nemška društva so imela po pruskih željah nalogo, da pripravljajo v Avstriji razpoloženje za delitev države. V pruskih vojaških šolah se pri taktiki uči, kako se pojde na Avstriio za časa razdelitve. Razdelitev Avstrije je tedaj na Pruskem obligaten predmet v ka~ detnih šolah. Da bi pridobili Čehe — kar seveda pri znani češki zvestobi ni mogoče — jim obljubujejo, vse kar hočejo, samo. da bi bili za združitev z Nemčijo. Toda Čehi vedo, kaj je rekel Vile. ko je prišel v poljsko mesto na avstrijskem Šleskem v Kairvin. (»Le dobro jih dajajte!« Pollake namreč!!) Na Dunaju so slepi in ne vidijo niti kart. kjer je cela Avstrija (Cislajtanija) zaznamovana kot del Nemčije. Dunaj raje sanja o — Srbijadah. Gospodje! Prusijadi, prusiladi, tel posvetite svojo pozornost in pustite — srbijado.
Leta in leta že žre vojaški mo-loh sto tisoče in sto tisoče avstrij-*3 skih državljanov; pri vsaki priliki so se hvalile avstrijske vojaške naprave — sedaj po tolikih žrtvah so Pa avstrijski vojaški krogi prišli do spoznanja o lastni slabosti. Pravijo da sedanja sila na mejah je tako nepopolna. da bi morali biti pri vsaki komplikaciji vpoklicano neaktivno moštvo. Da tega ne bo potreba, zato se naj moštvo poviša za 31.000 duš. Zakaj pa ne. saj teh sinov ne bodo dali ministri, temveč kmet in delavec ...
D soda naših IzsejjemKov. Za-' stopnrk Hamburške paroplovne linije Seunig aretiran. — V Hebu so aretirali tukajšnjega zastopnika Hamburške paroplovne črte Seuniga. ker se je sumljivo gibal za izseljenci. Q. Seunig je moral vložiti kavcijo, na kar je bil izpuščen iz zapora, mora pa menda ostati v Hebu, da bo preiskava končana. Pred1 meseci je prinesel »Dan« temeljit članek o razmerah na naših agenturah. V onem člaku smo takorekoč s prstom pokazali na gotove agente, o katerih smo trdlH. da spadajo na zatožno klop. Z imenom »mo navedli nekatere firme, ki Imafo svoja zastopstva tudi v Ljubija«! In »mo odkrili lum-parlje, ki s© gode z našimi ubogimi Izseljenci. Očitali smo jim stvari, za katere bi bili morali nas takoj tožiti, ako bi ne bile resnične. Mi smo tudi pričakovati, da pojdejo agentje »Dan« tožiit — in smo si to prav želeli — ker imamo cel dok azilni materijal na razpolago. Toda niti eno zastopstvo se ni oglasilo. Da so bile naše trditve popolnoma resnične, kaže najlepše aretacija hamburške paroplovne linije. Kdor bi želel vedeti, kake sleparije se godijo na agenturah. nai vzame v roke »Dan« z dne 6. septembra. Tam smo vse pojasnili. Nas prav veseli, da smo bili edini, ki smo si upali v tem povedati resnico. Vemo namreč, da so tudi drugi listi za stvar vedeli, pa je niso hoteli objaviti, ker so se zbali agentov. Ako ie oblast na podlagi naših odkritij konečno morala gledati agentom malo bolj na prste )e to nam v zadoščenje. Poživljamo pa vse faktorje, da temeljito pregledajo delovanje agentur in rešijo naše uboge izseljence pijavk, ki jih izsesavajo pri njih obupnem begu iz domovine. O tem bomo še poročali.
»Slovenčeva« učenost. V sredo je prinesel »Slovenec« sledečo »Listnico uredništva«: Sobotnemu podlistku o Francozih m Kranjski je pomotoma izostal vir: Prof. Bučar; »Izvestje II. drž. gimnazije 1912/13« in nekaj dopisov v »Gorenjcu« iz prejšnjih let. — Stvar je bila taka.
V soboto je prinesel »Slovenec« popis francoskih bojev na Kranjskem. Ta spis pa je »Slovenec« sestavil tako. da je kratkomalo izstrigel en del spisa prof. Bučarja v Izvestju II. drž. gimnazije, drugi del pa je bil izstri-žen iz starih številk »Gorenjca«, kjer so izhajala predavanja prof. Bučarja o tem predmetu. Torej »Slovenec« ie na ta način napravil nov spis in ga serviral svojim bralcem. Mislil ie, da te literarne tatvine ne bo nihče opazil. Toda ljudje so kmalu prišli na to — in zdaj je moral »Slovenec« izjaviti, da je vir »pomotoma« izostal.
Čudežna voda »sv.« Johance v Ihanu. Gospod urednik! Veliko ste že pisali o svetnici Johanci m razkrili tudi njeno prejšnjo delovanje na Reki. Trsatu i« Tomaju. O eni stvari pa le še niste pisali. Namreč: ako bi ne bila Johanca razkrinkana in bi še nadalje uganjala svoj smrdljivi posel pod Škotovo lin duhovniško zaščito. tedaj bi se morda zgodilo, da bi bila lurška voda zgubila svojo ceno in bi se na njeno mesto postavila za tercijalke in duhovne na trg voda. ki jo je dajala Johanca od sebe. (Saj veste kaj mislim, ne smem tako povedati, kakor mi na kmetih pravimo.) Torej: kar je prišlo od Johance, bodisi telečja kri, voda ah pa blato, vse je imelo za naše tercijalke svojo sveto in zdravilno vrednost. .. Kogar je ščipalo, je šel in pil vodo, ki ]o je dala Johanca iz sebe. V steklenicah so jo pri nas pnn dajale razne stare tercijalske babe, ki so verjele v njeno čudežno moč. Ako se je kdo od nas naprednih ljudi zgrazal nad to svinjarijo cerkvenih miši, precej so padli klerikalci po njem, da je brezvernik in brezbož-n,\ ,a te liberalec. — Tudi sedaj vlada huda jeza pri klerikalcih nad liberalci, ker klerikalci so zelo hudi na nas, češ, da smo mi krivi da pojde zdaj Johanca drugam s svojo božjo močjo in čudeži.
Žalost za Johanco. ki ie v veliko začudenje vrhovnega pastirja vseh tercijalik telečjo kri špricala. je po vsej deželi nepopisna. Tercijalke vse. ki čitajo »Bogoljuba« kar norijo, da so jih liberalci pripravili ob čudež. Sklenile so baje in prisilijo do tega tudi kaplane, da se izroči Johanci zahvala za njeno naklonjenost in se jo zaprosi, da ostane kljub brezbožnim liberalcem še nadalje v deželi in da bo ja vso svojo vodo spravila v sode. ker tercijalke še tudi v naprej verujejo v njeno čudežno moč.
Klerikalci premišljujejo, če ne bi bilo dobro napojiti svoje agitatorje z Johanično vodo. V tem slučaju bi imeli njih jeziki pri volitvah naravnost čudežno moč in volilni uspeh bi ne izostal.
Javen ljudski shod se vrši v nedeljo, dne 19. t. m., ob 9. uri zjutraj v pivarni pri »črnem orlu« v Idriji Na dnevnem redu je poročilo o zadnjem zasedanju deželnega zbora kraniskega; ooroča g. E. G angl.
Svoje somišljenike poživljamo, naj se tega shoda polnoštevilno udeleže!
Ljudsko šolstvo. Na mesto učiteljice Hermine Petan, ki ima v svrho študij dopust, je imenovana za sup-lentinjo na dekliški ljudski šoli v Sp. Šiški bivša suplentinja Marija Habe.
— Na mesto učitelja Franca Trošta, ki tona v svrho študij dopust, je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Hrušici bivša suplentinja v Šmartno pod Šmarno goro Ljudmila Svetličič. — Na mesto učiteljice Jožefine Primožič, ki je radi študij na dopustu, je imenovana za suplentinjo na ljudski šoti v Črnomlju izprašana učit. kandidatinja Katarina Vrtačič.
— Dež. šolski svet je pripustil abs. uči. kandidatinjo Emo Krauland k brezplačni šolski praksi na dvoraz-rednici v Zg. Mozelu in abs. učit. kandidatinjo Marijo Erker k brezplačni šolski praksi na sedemraz-rednii zasebni dekliški ljudski šoli v sirotišnici v Kočevju.
Slovensko planinsko društvo (osrednji odbor) objavlja sledeča navodila za poset planinskih koč Izven sezone. Zatvorjene so sedaj vse koče osrednjega društva in društvo sploh ne dOvoli vstopa v hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru in v Aljažev dom v Vratih. V Vratih pa Je turistom na razpolago stara Aljaževa koča, ki je tudi popravljana in nudi skromno prenočišče. Druge planinske koče so turistom tudi čez zimo pristopne. Ključi se dobijo: za Aljaževo kočo v Vratih in za Triglavski dom na Kredarici pri Janezu Klinarju, p. d. Požgancu v Mojstrani; za Kadinikovo kočo pri gostilničarju Štefelinu, p. d. Kopišarju na Planini; za Orožnovo kočo.na Črni Prsti v hotelu Markež v Bohinjski Bistrici; za Kamniško kočo in za Kočo na Veliki Planini pri Prelesniku, p. d. Korlnu v Stahovici. Poset planinskih koč pa je izven sezone dovoljen samo v spremstvu hraniteljev ključev ali po njih odposlanih oseb ali društvenih vodnikov, ker mora prevzeti spremljevalec odgovornost za varnost turistov ter red v kočah. Brez spremstva se poset koč ne more dovoliti, ker nas skušnje učijo, kako hitro se pripetijo v zimskem času nepričakovane nesreče in ker turisti tudi v kočah potrebujejo pomoč za oskrbo ležišč in kurjavo. Izjeme glede spremstva more dovoliti za vsak slučaj Osrednji odbor. S provijantom se moralo turisti sami založiti, ker se v kočah čez zimo nobeden provijant več ne pušča. Koča v Kamniški Bistrici se oskrbuje tudi pozimi, ter ie oskrba izročena gospodinji Erjavšekovi. ki stanuje 5 minut od koče v takozvani Uršičevi kmetiji. Koča v Kamniški Bistrici je tudi čez zimo založena s provijantom im pijačo.
Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju vabi na predavanje, ki se vrši v soboto, dne 18. t. m. ob polu 8. uri zvečer v društvenih prostorih VIII. Langegasse 50/1. Predava g. dr. Ivan Prijatelj: »Osemdeseta leta v kulturni zgodovini Slovencev«. To predavanje je nadaljevanje predavanj v lanskem zimskem tečaju, ko le gospod predavatelj govoril o 70. letih v naši kulturni zgodovini. Do-čim so bila 70. leta doba propadanja v kulturnem in političnem življenju Slovencev, pomenijo 80. leta krepak povdarek, da Slovenci hočemo živeti svoje lastno kulturno in politično življenje. V literaturi imamo krepko realistično smer, v politiki navdušen narodni radikalizem Tavčarja in Hribarja. Boj v politiki postaja vedno boli načelen, ko ob koncu osemdesetih let Mahnič začne opredeljevati katoliški liberalizem. Predavanje bo pomenljiv prispevek za genezo današnjega slovenskega življenja in posebno za umevanje programov slovenskih političnih strank. Zato je želeti, da se zlasti slovenski akademiki v največjem številu udeleže predavanja; vabljeni so pa tudi drugi slovanski gostje, ki se zanimajo za našo kulturno zgodovino.
Hrvatski mecen. Te dni je umrl v Karlovcu dr. Ivan B a n j a v č i č. Ko so predvčerajšnjem odprli njegovo oporoko, se je izkazalo, da je zapustil 200.000 K v narodne namene in sicer 100.000 K »Matici Hrvatski« to 100.000 K za C. M. Družbo za Istro. Slava njegovemu spominu!
100.000 kron za »Matico Hrvat-sko« je zapustil pok. dr. Ivan Ba-njavčič. »Hrv. Matica« je mnogo bolj premožna, nego naša »Slov. Matica«, dasi ima »Hrv. Matica« mnogo manjšo nalogo, nego naša. kajti Hrvatje imajo tudi svojo akademijo in razne kulturne zavode. Naša »Matica« pa ima veliko nalogo na svojih ramah in ima le malo dohodkov. In kdo se je spomni? Sama se bori in zdaj hočejo še klerikalci intrigirati proti nji. Slovenci, začnite zbirati za »Matico« novih udov, pridobivajte ji dobrotnikov in sodelavcev.
Slovenski pisatelji v češčini. V Vilinchovi založbi »Tisoč novel« je izšla v zadnjem zvezku med drugimi tudi t J os. Premkova novela »Et re-surrexit«. Pred nedolgim časom je
v istem jeziku izšel tudi njegov roman »Krona na višavi«, v založbi »Narod, socialistov« pa Cankarjevi »Tujci«. Češki listi so prinesli o 50-letnem jubileju ljubljanskega Sokola obširne članke. Večina listov po-vdarja, da je bil Ijublj. Sokol prvo društvo na Jugu in da ob 501etnici lahko ponosno zre nazaj na uspehe svojega dela. Kolika moč in sila je v slovenskem Sokolu kaže dejstvo, da ie bul zmagovalec med vsemi slovanskimi narodi ravno — Slovenec.
Divadlo. 1 a znana izborna revija. ki prinaša pregled vseh slovanskih odrov, je pričela nov letnik. Prva številka prinaša lepe spomine iz preteklosti in slike i z sedanjih slovenskih odrov. Iz Ljubljane poroča samo to. da je brez gledališča. Zanimiv je tudi oddelek za kulise.
Prodaia jelovega In bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Šupuljski Potok (okraj Zenica) približno 10.000 m jelovega in približno 2000 m bukovega lesa. Sprejemajo se samo pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je poslati najkasneje do 6. novembra 1913. 11. ure dopoldne deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
. Nežen brat. Pri pokladanju krme živini se je začel te dni prepirati s svojo mlajšo sestro posestnikov sin Martin Skrl iz Kleč. Med prepirom je ljubeznjivit brat zgrabil za gnojne vile in je udaril večkrat z njimi svojo sestro po hrbtu. Ko je ta zbežala pred njim v kuhinjo, le brat hitel za njo in jo je vnovič začel tepsti z vilami Ubožica je zadobila več znatnih poškodb. S surovim bratom bo imelo opravka sodišče.
Tatvine v Vipavi. Pred kratkim je vlomil neznan tat v stanovanj« Milana Nosana iz Vipave in je ukradel rujavo, še malo nošeno moško obleko, rujav kožuh in dvoje hlač. V istem času je najbrže isti storilec vlomil še v dvoje drugih stanovanj. Storilec je preiskal vse omare. Ukradel ni ničesar. S tega se da sklepati, da ie tat iskal samo denar. Na mestu tatvine je storilec pustil šop ključev. Orožništvo ga zasleduje.
Vlom in tatvina. Pretekli četrtek popoldne se je splazil v odsotnosti domačih ljudi neznan tat skozi okno v stanovanje železniškega delavca Matije Kosa iz Sneberij pri Devici Mariji v* Polju in je odnesel iz neke omare za obleko sivo, skoro novo moško obleko, siv klobuk, srebrno žepno uro s srebrno verižico, katere členi so bili ozki in okrogli in na katerih je bil pritrjen orel kot privesek. Slednjič je tat ukradel tudi zlat prstan v katerega je bil vdelan rdeč kamen. Ukradeno uro je tat ponudil v prodajo še isto popoludne neki gostilničarki na Studencu. Zahteval je zanjo štiri krone, dočim je prodal klobuk nekemu izvoščku v Ljubljani. Izvoščka je tat nalagal, da mora iti v vojake in da nujno potrebuje denar. Izvošček mu je dal nato za klobuk 1 K 20 v. Na sumu tatvine ie potepuh Rudolf Medvešček z nepravim imenom Kranc Kepa iz Šmartnega pri Litiji, katerega ima sodišče zaradi tatvine že pod ključem in ki je na sumu, da -je koncem pret. meseca ukradel Jožefi Brvar v Prevolah več denarja in razne druge stvari.
Nesrečna ljubezen. Preteklo sredo okrog petih zjutraj se ie vrgla v samomorilnem namenu z okna tretjega nadstropja absolventka filozo-fične fakultete Matilda Doke ova iz Prage. Deklica ie bila na mestu mrtva. Vzrok samoiFiora: nesrečna ljubezen.
Kolera na Ogrskem. Po zadnjih poročilih se je ugotovilo v času 11. do 12. t. m. na Ogrskem novih 15 slučajev kolere.
Panika v templju. V okraju Ko-lojov Je nastala ob 6asu maše v nekem templju grozna, panika. V večernih urah so se vršile molitve, nakar ie zaklical nekdo v spodnjem delu cerkve: ogenj! Naenkrat je na-stala grozna panika in strašno prerivanje med ljudmi. Vsak je hotel priti preje k izhodu. V ti zmešenjavi so poteptali mnogo žena in deklet, od katerih je doslej vsled tega umrlo že petnajst.
Nesreča. Ko je brzovlak z Dunaja prevozil tunel pri Ustju na Češkem. se ie udrla skala, ki je podrla dve hiši in bila eno žensko.
Trlfe trgovci s človeškim blagom zaprti. V osebnem vlaku med Gubenom in Hallejem so prijeli tri trgovce, ki so spremljali več J6!et-nih deklic. Neki potnik, ki se je vozil v istem vozu, je zasledoval ruski razgovor trgovcev in čul, da nameravajo oddati deklice v zloglasne hi-i še. Potnik je o tem, kar je čul, obvestil orožnike, ki so nato trgovce aretirali.
11 žen umoril. V Moskvi so zaprli posestnika nekega koncertnega! lokala Maleskega. ki je na sumu. dar je 11 žena umoril.
'Ljubljana.
— Zakaj je bil razpuščen deželni zbor? Kranjski deželni zbor je bil nenadoma razpuščen. Različno se je ugibalo zakaj, naše mnenje je. da radi tega. ker so zgoraj sprevideli, da Šušteršič radi zadnjih razkritij in umazanosti, ki jih je zagrešila klerikalna stranka, ni več vreden biti zaupnik krone in deželni glavar. Nove volitve bodo pokazale v koliko imamo prav!
— Volitve se bližajo in klerikalci že obljubujejo voiilcem zlate gradove, nebesa in takorekoč vse, kar si kdo hoče poželeti. Dobro vedo, da jim bo vsled zadnjih razkritij pri volitvah precej trda predla. A oni si zopet mislijo:	Kar ne bo šlo z lepa. bo šlo z grda; bodoče volitve se bodo zopet vršile po vzorcu prejšnjih. v znamenju podkupljevamja. terorizma. prižnic, pekla in hudiča. A kljub temu ne ostane pozabljeno, da so klerikalci spravili deželo na kant. da bi kmalu vsled svoje vrtoglave mogočnosti povzročili strašne nesreče po kranjski deželi, ako bi jih ne rešila napredna usmiljenost in kavalirstvo. — Vse to naj imajo volilci pri bodočih volitvah pred očmi. ter naj izvojujejo boj in zmago pravični napredni stvari!
 AH more biti tak človek še
poslanec? Dr. Krek duhovnik in poslanec S. .L S. je v javni seji deželnega zbora javno rekel, da »e je paj-dašil z »vlačugo«. Ako se duhovnik pregreši zoper javno moralo, ne sme PO zakonih katoliške vere niti maševati niti opravljati kakršnihsibodi cerkvenih opravil. Prepričani smo. da volilci ne bodo volili tega moža, zato ker poslanec, zastopnik ljudstva mora biti mož čistih rok. Vsi oni, kateri so bili do zadnjega časa zaslepljeni so gotovo sedaj spregledali in videli, kake nevredne može so volili za svoje zastopnike.
V proslavo bitke pri Lipskem bo jutri Ljubljana imela zastave — ko oa ie bil Skader osvobojen turškega suženjstva je bila pri nas vsaka proslava prepovedana. Glej naš uvodnik.	s'
— Prvo gostovanje opere kralj, kazališta v Zagrebu se vrši v sredo, 22. t. m. in četrtek 23, t. m. ter se uprizori v proslavo Verdijevega jubileja »Trovator« (Trubadur). Začetek predstave ob 8. zvečer, konec ob 11. ponoči. Glavne uloge pojo: ga. Milena pl. Šughova (Leonora), ga. Anka dr. Horvatova (Azucena), g. Marko Vuškovič (grof Luna), gosp. Stan Jastrebski (trubadur) in g. Josip Križaj (Ferrando). Vstopnice se dobe pri gospej Češarkovi.
— Koncert »Glasbene Matice«. Jaroslav Kocian. ki bo v koncertu »Gl. Matice« dne 21. oktobra kot glavna solistična moč sodeloval, velja v Evropi in Ameriki kot virtuoz I. reda. Njegova tehnika je dovršena, ton velik, kantflena neizmerno sladka, interpretacija prava suve-renna, skratka — on je velik umetnik, ki zna dušo poslušalca razjasniti, razplakati in očarovati. Nebroj koncertov je priredil v Avstriji, na Ruskem, v Nemčiji, na Francoskem, na Angleškem in v Ameriki v vseh glasbenih centrih, pa tudi po manjših mestih. Dosegel je povsod tak entu-ziazem in tako velike uspehe, da se po pravici sme imenovati svetovni mojster. Veliko je kritik o njem angleških. nemških in drugih, ki njegovo igro in umetnost v noblesi primerjajo Joachimovii njegov sladki zaokroženi pojoči ton Savaratove-mu. njegov globok duševni izraz izrazu igre Burmestrove, ogromna njegova tehnika pa se primerja Kuhcli-gova tehnika pa se primerja Kubeli-novi igri, kateri pa ne bomo pona-tiskovali, ker tako velik umetnik ne potrebuje obširne reklame. Slovensko koncertno občinstvo je itak že prepričano, ker ga je imelo priliko pred leti že v dveh koncertih v Ljubljani občudovati. Takega mojstra ie treba opetovano slišati in se naslajati na najidealnejši obliki svetovno priznane umetnosti. Igral bo v Ljubljani veliki, krasni in originalni koncert ruskega mojstra Čajkovskega v D-duru; idealno, staro klasično III. sonato velikega Bocha; Dvorakov prekrasni slovanski ples št. 7; svojo lastno skladbo »Lullaby« (Uspavanka); Ondriček-Smetanovo »Skočno« iz »Prodane neveste« in Pagaminijev čarobni ples čarodejk. — Njego klavirski spremljevalec, koncertni pianist M. Elsner bo sviral Mendeis-schnovo klavirsko skladbo »Intro-dukcido« in »Fugo« s koralom in poleg Smetanove polke v Fis-durtt dve globoko zamišljeni skladbi najmlajših m najmodernejših mojstrov Vitesla-va Novaka »Serenado« in Josip Su-kovo skladbo »V hrepenenju«.
— Stroge šikane so se uvedle na tukajšnjem državnem kolodvoru. Aroganca posameznikov nižjega oso-bia. toda najbrž na povelje višjih, presega že vse meje potrpežljivosti tako, da stranke zdihujejo ako se jim naziva, da imajo iz drž. kolodvora
blago in še posebno na cele vagone odjemavati ali oddajati. Po eni strani naravnost lov na zamudnino vagonov, po drugi strani se inscenirajo vse težave zopet, da se onemogoča redno nakladanje in razkladanje blaga. Že itak je cel državni kolodvor nič druzega nego neka zverižena in pomanjkljiva naprava in še pri tej napravi se redni promet nalašč ovira. kolikor le mogoče. Da postransko pristojbino narekavajo najbrezpo-membnejše osebe, pač ne mora biti občinstvo zadovoljno in je tako občinstvo opravičeno ako se na vse strani pritožuje. Mi bodemo v bodoče z večjo pozornostjo zasledovali to kruto postopanje z strankami ako se razmere z lepa ne ublažijo.
— Iz magistratnega gremija. Spomenik septembrskim žrtvam Adamiču in Lundru prevzame, kakor je sklenil magistratni gremij. mestna občina v svoje varstvo, toda brez vsake obveznosti in ga shrani dotlej, da ga oblast dovoli postaviti na pokopališču, v posebnem oddelku skladišča v mestni jami na Kodeljevem. Dosedanje stroške, v kolikor še niso pokriti, naj poplača g. dr. Alojzij Kokalj iz sredstev, ki so bila nabrana za spomenik. — Podelitev meščanstva. Magistratni gremij je ugodil prošnji g. Frana Hartmanna. hišnega posestnika za podelitev meščanstva. — Nadaljevanje plakaterske obrti po Petru Mateliču je magistratni gremij dovolil Alojziju Mateliču. Kiosk pred »Slonom« mora pokriti s pločevino in ga sme uporabljati zgolj za plakatiranje. — Reklamne table na ljubljanskih mostovih. Tvrdka Peter Kozina je zaprosila, da sme na ljubljanskih mostovih napraviti reklamne table. Magistratni gremij je to prošnjo odklonil in ukazal, da mora odstraniti že nameščene reklamne table. — Reklamne planke na Fran Josipovi cesti, ki JTh je brez dovoljenja postavil plakater Fran Parkelj, se morajo po soglasnem sklepu magistratnega gremija takoj odstraniti. — Prošnja za kinematografsko koncesijo. Stefan Rovšek je vložil na magistratu prošnjo za podelitev kinematografske koncesije. Magistratni gremij je to prošnjo odklonil. — Ko-stanjarji pred kolodvorom in na Št. Jakobskem trgu. Magistrat je dovolil prodajati kostanj pred južnim kolodvorom in na Sv. Jakoba trgu Fr. in Ivani Dolšak. — Za dovoljenje prodaje morskih rib na ljubljanskem trgu je prosil neki Gjengjerovič. Magistratni gremij se ie v načelu izrekel za to. zahteva pa od prosilca še neka pojasnila. — Stavbno dovoljenje je dal magistrat Mišku Kokalju za napravo betonske terase pri kavarni Krapež, topničarskemu polku za napravo lastnih svinjakov. — Za nabavo sanitetnih omaric je magistratni gremij dovolil 500 K kredita, za vzdrževanje teh omaric pa letno 50 K.
— Ponovitev javne telovadbe v »Narodnem domu«. Telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani ponovi svojo javno telovadbo v nedeljo 19. okt. ob 8. uri zvečer v telovadnici »Narodnega doma« z enakim vzporedom torejj tudi telovadne plese, ob znižani vstopnin; sedeži v II. vrsti in na galeriji 1 K, sicer 80 vin.; stojišča 40 v.; otroci 30 vin. Vstopnice se dobe v soboto in v nedeljo v trafiki ge. Če-šarkove ter pred telovadbo pri blagajni.
— Narodna socijalna zveza v Ljubljani priredi v nedeljo dne 19. t. m. ob pol 8. uri zvečer prijateljski in članski zabavni sestanek v areni »Narodnega doma«. Namen sestanka je, nuditi članom in članicam N. S. Z. kakor tudi prijateljem nekoliko zabave in razvedrila. Na sporedu je več zabavnih in komičnih nastopov ter sviranje tamburaškega zbora mladinske skupine N. S. Z. Vstop je prost. Vabimo člane im prijatelje, da se udeleže tega zabavnega večera s svojimi rodbinami.
— Plesna šola N. S. Z. se je v nedeljo radi telovadbe ljubljanskega »Sokola« predčasno zaključila. Opozarjamo, da se prihodnjo nedeljo dne 19. t. m. pouk nadaljuje. Vabimo tem potom vse plesnega pouka željne, da se udeleže v nedeljo ob 3. uri v dvorani hotela »Ilirije«.
— V spanju okradena. 181etna Terezija Hodnik iz Kostanjevice pri Krškem je bila uslužbena pri nekem gostilničarju v Kolodvorski ulici kot dekla. Ponoči je spala skupaj z neko natakarico. Preteklo sredo ponoči je izmaknila Hodnikova natakarici izpod posteljne blazinice ročno torbico in je ukradla iz nje natakarici dvajset kron. Policija je Hodnikovo en dan pozneje aretirala in jo izročila okrajnemu sodišču.
~ Radi potepuštva je policija v Tivoliju aretirala pekovskega pomočnika Marijana Pogačnika iz Krškega. Pogačnik je tudi na sumu tatvine.
— Ker je s samokresom streljal
ono noč delavec Martin Mrzlikar iz Šent Jošta nad Vrhniko v nekem skladišču za premog, kjer je spal neki delavec, ga je stražnik radi osebne varnosti spečega aretiral.
— Tatinska dekla. Kajžarjeva' hči Ana Hribernik, komaj 16 let staro dekle iz Setnika pri Polhovem gradiču je bila v zadnjem času uslužbena kot dekla pri damskem krojaču Fr. Garafolju v Rožni dolini. Pretekli« petek je zapustila službo. Ukradla pa je svojemu gospodarju več ženske obleke in perila v skupni vrednosti 91 kron. Ukradene stvari je Hriber-nikova nesla domov, kjer jo je orož-ništvo tudi aretiralo.
— »Poslednji dnevi Pompejev«, ta film se predvaja od danes do če-tertka v Kino-»Idealu«. Vsled visokih nabavnih stroškov so se cene nekoliko zvišale. Predstave vsak dan ob 3., 5., 7.. 9., v soboto in četrtek tudi ob 1. uri, v nedeljo ob 1072. in ob 2.. 4.. 6., 8., 10. Pripravlja se Emila Zole »Oerminal«.
Velik ljudski shod v „Mestnem domu“.
Včeraj zvečer ob 8. se je vršil veliki dvorani Mestn. doma impozanten shod. ki ga je sklical izvr-ševalni odbor narodno napredne stranke.
Shod ie v imenu izvrševalnega odbora narodno napredne stranke otvoril državni poslanec dr. Ravnihar. Pristranost večine v deželnem zboru je morala vsakega pristaša nar. napredne stranke ogorčiti. Ozreti se ie treba na obupno gospodarstvo klerikalne večine v deželnem zboru, ozreti se ie treba na njihovo takozvano krščansko moralo in tu se pokaže vsa razdrapanost. Vendar nastop klerikalne večine v deželnem zboru ni bil več tako samozavesten kakor prej. In ni bil samozavesten zato, ker se ie klerikalna večina zbala razkritih Gospod govornik nato izreka vsem poslancem nar. napredne stranke v deželnem zboru vse prizanie in podeli besedo dežeL nemu poslancu dr. Trillerju. Ta je govoril približno tako-le:
»Častiti zborovalci! V petek je bil deželni zbor odgoden in v soboto smo zvedeli, da je razpuščen. »Slovenec« ie takrat zapisal besede. »Zastor je padel!« Pa je ravno nasprotno: zastor se je dvignil in tu smo lahko videli vso razdrapanost, ki se z njo ponaša večina našega deželnega zbora. Opazili smo velik strah te večine pred zasedanjem letošnjega deželnega zbora. Bala se je razkritij, bala se ie znane Krekove afere. Pričakovalo se je v letošnjem deželnem zboru burnih prizorov. Klerikalna večina jih ie hotela pro-aktivnosti Završnice. Klerikolci so skraja razpuščen in da ne bi bilo treba podati računov. Poslanci narodno napredne stranke na smo ohranili kolikor mogoče hladno kri. ker smo hoteli, da pridejo na dan vsa razkritja.
Težko je bilo ohraniti mirno kri pri taki provokaciji klerikalne večine. Pomisliti je treba samo, da je dr. Lampe imenoval narodno - napredno stranko stranko krivoprisežni-kov. To ie bila provokacija- da bi prišlo do burnih prizorov in da bi bil deželni zbor razpuščen, kar se pa m zgodilo, ker smo ohranili do skrajnosti mirno kri.
Kar se tiče zadnjega zasedanja deželnega zbora, se ie pokazalo, kako so klerikalci se bali luči. Luči, posebno kar se tiče hidroelektrlčne naprave na Završnici. Deželnima tehnikoma ne bom ničesar Očital, zakaj ona sta storila, kakor jima ie bilo naročeno. Oglejmo si to Završnico! Klerikalci hočejo na vsak način dovesti jo do Ljubljane. Priznam elektrotehniki. ki so se vsi izrazili proti vocirati, da bi bil deželni zbor takoj napravili ta-le načrt: Završnica bo kazala rentabiliteto takrat, ko bo v zvezi z vodno napravo na naši Ljubljanici. Zato ie treba doseči koncesijo za to pri ljubljanski mestni občini. In sedaj:	»Mi moramo izrabljati
Ljubljano toliko časa, da postane naša in potem bo Završnica aktivna. To ie bil načrt. Izdelal ga je dr. Lampe, ki se je učil hidroelektrike v le-rnenatu. (Smeh!) Tako so se klerikalci bali. da ne bi kak tehnik pogledal v načrte dr. Lampeta. Po njegovem načrtu bi bili Dolenjska in Notranjska brez elektrike, edino Gorenjska bi jo imela. In dolenjski in notranjski davkoplačevalci bodo plačevali deficit za Gorenjsko in za Ljubljano.
Klerikalci so imeli slabo vest radi deželnega gospodarstva. Oglejmo si to gospodarstvo! Klerikalci so zapravili dva in pol milijona deželne kapitalne imovine. Pasiva dežele Kranjske nadkriljujejo aktivo. Tudi druge fonde so klerikalci zapravili. To sem v deželnem zboru pribil in nihče mi ni mogel očitati neresnič-1 nost mojih trditev.
Vzorno deželno gospodarstvo se kaže tudi v zadevi dolenjskih železnic.
Denarja seveda manjka in v silni zadregi hočejo klerikalci usta-
(naviti novi finančni zakon. Ta finan-jčni zakon bi jim pomagal iz zadrege. * Deželno gospodarstvo ie obstajalo v tem. da le dajala dežela kmetu raznih naprav kar en gros. To je kmetu seveda imponiralo. Sedaj, ko bodo imeli klerikalci pred seboj na-daljnih šest let. bodo imeli davkoplačevalci pred' seboj šestletno zavoženo deželno gospodarstvo. _
Za Ljubljano se ni nič storilo. Prošnja »Glasbene Matice« se je odbila; dalo se ni niti 100 kron za obrtno šolo.
Klerikalci dalje ne podpirajo kmeta, oni podpirajo klerikalnega kmeta. — Učiteljske plače se bodo morale regulirati. To je neobhodno potrebno. Danes ima vsak paznik v prisilni delavnici več kakor kulturni delavec — učitelj. Treba bo denarja in treba bo vzeti posojilo. Kje se bo dobilo pri deficitu, ki je narastel na prihodnje leto za novega pol milijona. Zato ie bilo treba izposlovati predčasni razpust deželnega zbora. Klerikalci kalkulirajo. da dobe z Nemci vred 42—50 glasov večine. Potem lahko spremene deželni red in potem bo vsaka kontrola v njih račune nemogoča.
Prišle bodo nove vlitve. Nihče narodno naprednih kandidatov se ne bo trgal za mandat v deželnem zboru. ker vsj veste, v kakem položaju se nahaja poslanec narodno napredne stranke v sedanjem deželnem zboru. Vendar vsak bo sprejel svoje breme z vzklikom: Če me narod kliče, pa grem. tudi v Ljubljanico, če je treba!«
Viharno ploskanje, ki je motilo gospoda govornika med govorom, je bilo priča zaupanja narodno naprednega občinstva do svojih voditeljev.
Nato je drž. poslanec podelil besedo dr. Tavčarju, ki je bil sprejet s ploskanjem in z Živio-klici. Dr. Tavčar omenja, da le že njegov predgovornik povedal, s kakimi nasprotniki smo se morali braniti v deželnem zboru. Po njegovem, po mnenju g. govornika je bilo zasedanje poučno in je dokazovalo, da imamo opravka s stranko, ki hoče spraviti ves narod na kant. Deželno zbornico so spravili klerikalci na nivo pihlerjevega hleva .Vse je dokazovalo o moralični ceni klerikalne stranke in videlo se je, da ta stranka nima nobene moralične cene. To je stranka, na katero se ni zanesti. Z grdo zvijačo se ie dotaknila in si pridobila mestnih mandatov. Vsaka politična stranka mora propasti, ki ne da nič na svoje obljube. — Ozrimo se na gospodarsko vprašanje dežele. Naš finančni minister Lampe bo spravil deželo na kant. In večina v deželnem zboru ima grdo načelo: klerikalcem vse. liberalcem nič. Naprednim učiteljem kradejo od ust njihov beraški kruh. to pa zato. ker nočejo iti napredni učitelji pod Latn-petovo kopito!
.Kako je vodil deželni zbor glavar dr. Šušteršič, se ne da govoriti. To ie unikum. Strahovlada za napredne poslance je bil takol disciplinarni odsek, ki je izključil poslance od bodočih sej.
Nadalje omenja govornik še druge dokaze o zašuštrani gospo-darsj politiki klerikalcev. Omenja dalje, da je v napredni stranki več nezaupnežev. ki obupujejo, češ. da bomo teptani. To pa ni res. »Najboljši dokaz za to je. da se nas boji klerikalna večina deželnega zbora.«
S temi besedami je gospod govornik zaključil svoi govor, ki so ga spremljali burni pritrjevalni klici in slednjič viharno ploskanje.
Slednjič se zahvali predsednik dr. Ravnihar bivšim deželnozbor-skim poslancem narodno napredne stranke in jim v imenu te izreka najiskrenejo zahvalo in zaupanje. Konča z besedami: Pred novimi de-želozborskimi volitvami smo. Za te volitve se pripravimo. Z delom pojdimo v boj. v boi za pravično stvar in pravična stvar je še vedno zmagala. (Viharno odobravanje in Ploskanje.)
Trst.
UBOJ V ULICI VALDIRIVO. Trgovec ubil svojo ljubico, ki mu je rodila že štiri otroke.
Včeraj zjutraj okrog desete ure je ustrelil neki Vincenc Bonomo Nicolassi, star 39 let, iz vasi Bianea-villa na Siciliji v Italiji, svojo ljubico Agao Chiaramidoro, staro 30 let. iz Katanije v Italiji. — Nicolassi se je spoznal v Italiji z Agato Chiaramidoro; njen mož je izvršil v Italiji zločin, vsled katerega je bil obsojen na 20 let ječe. Vsled tega je ostala sama brez vsake podpore. Morala si je iskati dela, da se je zamogla preži-viti. Pozneje se je bila seznanila z Nicolassijem, z njim, ki jo je včeraj umoril v svojem stanovanju v ulici Valdirivo št. 15. Njuno tedanje prijateljstvo, temveč izpremenilo se je y
intimno življenje, m posledica je bila prvi otrok. Odslej sta živela več let skupno in Chiaramidorova je rodila še tri otrotr ' Prvi trije otroci pa so pomrli, ostala pa ie deklica Vincencija, ki je stara sedem let. Nicolassi in Chiaramdorova sta živela tedaj več let skupno v miru in zadovoljstvu. — Nedavno pa je prišel Niico-lassi v Trst, kjer si je hotel pridobiti boljše življenje, kakršnega je imel V, revni Kataniji. V Trstu je začel kupčevati z južnim sadjem in trgovina ni šla slabo. Privadil se je velikomestnemu življenju itn postajal je razkošen. Na svojo ljubico Chiarami-dorovo in na svojega otroka pa je polagoma pozabljal. V zadnjem času pa se je seznanil z neko Covijevo, postrežnico pri nekem zobozdravniku. Začela sta ljubitnkovati in v kratkem sta se imela poročiti. Vse to pa je moral izvedeti nekdo, kateremu ni bilo po volji, da ljubimka Nicolassi z Covijevo, pri tem pa zanemarja žensko, s katero ima otroka, za katerega bi moral skrbeti. In ta neznanec je pisal Chiaramidorovi kratko pismo, v katerem ji je razložil Ni-colassijevo početje. To pismo je moralo zelo zadeti žensko, zakaj pripravila se je takoj na pot, m predsinoč-njem Je prišla z vlakom v Trst, da se prepriča na lastne oči, koliko ie resnice v tem pismu. S seboj ie pripeljala tudi svojo hčerko. Takoj tisti večer je poiskala Nicoiassija. Ona mu je razložila, čemu je prišla vi Trst in mu je pokazala pismo, ki ga je prejela. In na to mu je seveda očitala, da ie njegovo početje nepošteno. da jo hoče zavreči, ko sta živela vendarle toliko tet skupaj. Prosiila ga je, naj se usmili vsaj svoje hčerke. On pa je osta [hladnokrven. Povedal ji je, da ni prav nič navezan nanjo, da ima prosto pot in stori kakor se mu poljubi. Rekel ji je menda tudi, da hoče še vedno skrbeti za otroka, čeprav bi se poročiti s kako drugo žensko. Ona mu je odgovarjala in naposled sta se bila ločila. — Včeraj zjutraj je prišla Chiaramidorova vnovič k njemu na stanovanje v ulico Valdirivo 15. kjer je imel Nicolassi najeto opremljeno sobo pri družini Zar. Z njo je šla tudi hčerka. Razum« se. da ga je ona vnovič prosila, naj je nikar ne zapušča in naj jo podpira vsaj toliko časa, dokler si ne najde kake službe, da ne bo stradala. Naj-brže mu je tudi marsikaj očitala, Nicolassi pa je ni hotel poslušati, marveč je začel razsajati in vpiti nad njo. Zaslišalo se je kričanje. Kmalu nato se je pa zaslišal močan strel in za njim bolesten krik. Zarova. pri kateri je imel Nicolassi najeto stanovanje, je prihitela na krik in strel v Nicolassiievo sobo. Nicolassi je stal bled sredi sobe z velikim samokresom v roki, ob nekem naslonjaču pa je ležala Chiaramidorova in po vratu ji je vrela kri. Zarova je planila k oknu i;n začela klicati na pomoč. Nekdo je hitel telefonirat po zdravnika z zdravniške postaje. V stanovanju je nastal šum; vse je hitelo na; stopnice. V tej zmešnjavi pa je Nicolassi izginil; samokres je našla neka služkinja na stopnicah. Med tem ie prišel v stanovanje poklicani zdravtrik z rešilne postaje, a ko je pristopil k Chiaramidorovi. je spoznal. da ie že izdihnila. Kmalu na to je prišla na mesto tudi policija. Ta se ie takoj informirala o vsem dogodku in takoj odredila, da iztakne morilca. Policija je zaslišala tudi malo deklico, ki je bila navzoča pri umoru svoje matere. Ubogo revico so našli vso tresočo se skrito zt nekim stolom v kotu sobe. Policija je naprosila neko družino v isti hiši, naj vzame dekletce k sebi v oskrba kar je tudi ona družina storila z zadovoljstvom. — Na mesto tega groznega dogodka je prišla pozneje tud sodna komisija, ki je vzela ves uboj na zapisnik in nato odredila, da se ie prepeljalo truplo umorjene v mrtvašnico k Sv. Justu. Chiaramidorova je bila zadeta v tilnik in svinčenka ji je šla skozi možgane.
♦
Danes zvečer smo se informirali na policiji glede morilca, a povedalo se nam je, da je izginil brez sledu in da se ji še ni posrečilo ga najti. Izdelana je bila takoj njegova slika in razposlana naokrog oblastem. Kako pa je prišla policija do slike? Chiaramidorova je namreč nosila okrog vratu verižico z »medaljonom«, v katerem je bila majhna Nicolassijeva slika. In to sliko je dala policija povečati. — Upati je, da se posreči policiji izslediti s pomočjo te slike morilca. O uspehih policije bomo še poročali.
Slovenski železničar}!, pozor!
Zveza jugoslovanskih železničarjevi sklicuje javen shod. ki se bo vršil v soboto, dne 18. oktobra 1913 ob' osmih zvečer v društvenih prostorih ul. sv. Frančiška št. 2. Dnevni red? Obračun s socialno-demokratičnimi obrekovalci.
Občni zbor »Trg. izobraževalnega društva« v Trstu. Kakor je »Dan« že poročal, je imelo »Trg. izobraževalno društvo«; preteklo nede-
jjo svoi reani letni občnf zbor. Iz tajniškega poročila posnamemo sledeče: Letošnje leto je bilo zaradi balkanskih dogodkov kritično za vse, posebno pa je to krizo močno občuti? trg. stan; s tem je seveda prizadeto bilo tudi naše »Trgovsko izobraževalno društvo«, ki obstoji po veliki večini od samih trgovcev in obrtnikov. Zato društvu ti zaradi denarne in ekonomične krize niso mogli stati ob strani ter dati one moralne in materielne pomoči, katere je bilo društvo vedno deležno od njih. Vzlic temu pa je društvo, kolikor so mu dopuščale skromne moči. delalo ter napravilo celo velik korak naprej, ki hode, če se ga posreči izvesti, res velikega pomena za slovensko trgovstvo in za slovenski narod sploh. Odbor je imel vsega skupaj 21 rednih sej; poleg tega pa je imel še več konferenc in sestankov, na katerih se je pripravljala ustanovitev prave trgovske organizacije, pri kateri bi se lahko organizirali vsi slovenski in slovanski trgovci in obrtniki, in to na podlagi dosedanjega društva. Istota-ko se je pripravljalo ustanovitev trgovskega lista, kakor društvenega glasila, ki naj bi zadostoval vsem potrebam slovenskega trgovca. Priprave so že toliko napredovale, da izide prva številka v najkrajšem času. Kakor druga let*a, so se tudi letos vzdrževali prekoristni trgovski tečaji in sicer sta se ustanovila dva za deklice in dva za trgovske nastavljence in vajence. Knjižnica se tudi lepo razvija. Gledalo se je tudi na zabavo članov. Veselični odsek je priredil plesne vaie ob nedeljah in praznikih ;n več plesnih venčkov. Krona vsemu temu pa je bil res krasni in v vsakem oziru kar najbolje uspeli trgovski ples. Društvo je priredilo tudi izlete. — Blagajniško stanje društva: 20.712.29, izdatki 20.277.68, bilanca pa znaša 9.814.44. — Po končanih poročilih se ie vršila razprava glede premembe pravil. Ker zborovalci s to točko niso prišli do sporazuma. se je naložilo odboru društva nalogo, da skliče v kratkem posvetovanje, na katerem se bo o stvari razpravljalo; nato pa se bo sklep posvetovanja predložil občnemu zboru, ki ga je predsednik do tedaj prekinil. — Kakor razvidno, se vrši v tem koristnem društvu važno gibanje, »motreno in vztrajno notranje delo. In to je potrebno, kajti Trst je veliko trgov, mesto, v katero Slovenci stavljamo mnogo Upanja. Ce se bo v Trstu slovenska trgovina ugodno razvijala, smemo upati na boljšo in lepšo bodočnost našega naroda. Resnica je namreč, da stoje oni narodi, pri katerih je trgovina najbolj razvita, na najvišji stopnji: kulturni in gospodarski. Tam kjer je trgovina, so sredstva, je kapital; in kjer je kapital, tam je tudi blagostanje, sreča in zadovoljstvo. Toda oni narodii, ki so revni in kot taki odvisni od drugih, so obsojeni na smrt. Iz tega stališča moramo Slovenci negovati slovensko trgovino in gledati, da se v njej čimbolj izpopolnimo. Ker pa je dandanes povsod velika konkurenca, je potrebno. rda poseduje trgovec potrebno izobrazbo; brez te mu je nemogoče napredovati. Torej je milno potrebno, da se polaga največjo važnost na izobrazbo trgovskega naraščaja. V tem smislu vrši »trg. izobraževalno društvo« zelo hvaležno nalogo. Pa bi bilo tudi vse obsodbe vredno, če bi se to zanemarjalo. Treba nam je samo pomisliti, da posedujemo Slovenci talent, zlasti v učenju jezikov, kar je pri trgovini takorekoč največjega pomena. Skoraj vsak slovenski trgovec je vešč najmanl dva jezika. Veliko pa je tudi takih, ki govore tri, štiri in še več jezikov. Torej se mi v tem oziru lahko kosamo z vsemi narodi na svetu. Poleg tega pa lahko tudi računamo z ugodno lego naših dežel. Izrabimo te ugodnosti in se povspnim<> na kvišku! Delajmo na to, da se bo naša trgovina začela kosati s trgovino razvitejših narodov! Pomnimo, da če bo cvetela naša slovenska trgovina, bo cvetel tudi naš slovenski narod.
Najnovejša telefonska in brzojavna poroči!a.
BOJI OB ČRNOGORSKO-ALBAN SKI MEJI.
Belgrad, 16. oktobra. Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Na črti Gusinje-Djakovica so Crno gorel porazili In odbili Amaute ter zavzeli več strateglčno važnih položajev. Radi goste megle so nadaljue volne operacije počasno ustavljene. Detajli mankajo.
NAMENI BOLGARSKIH ČETAŠEV
Belgrad, 16. oktobra. Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.)
Na Bolgarskem se pripravljajo če-taši na vpad v Srbijo v smeri Care-vega sela in Kočan. Vojaške oblasti so ukrenile vse potrebno, da napad takoj energično odbijejo.
UTRDBE NA SRBSKO - BOLGARSKI MEJI.
Belgrad, 16. oktobra.	Izvir-
no brzojavno poročilo »Dnevu«.) Posebna komisija, ki je obšla srbsko bolgarsko mejo. Je določila položaje, na katerih Se imajo postaviti obmejne karaule (utrdbe) od	trdega
materiijala. V teh utrdbah, ki bodo stale prav gosto ena do druge, bodo stalne posadke, ki bodo pazile, da ne bi meje prestopali bolgarski četašl.
DEMOBILIZACIJA V SRBIJI.
Belgrad, 16. oktobra.	Izvir-
no brzojavno poročilo »Dnevu«.) Včeraj ie bila ministrska seja. na kateri Se le razpravljalo o eventualni delni demobilizaciji.
Vojno ministrstvo je odobrilo načrt za osulramie fonda za pomoč rodbinam umrlih In padlih oficirjev.
FRANCOSKI OFICIRJI NA SRBSKIH BOJIŠČIH.
Belgrad, 16. oktobra.	Izvir-
no brzojavno poročilo »Dnevu«.) Včerai so odpotovali sem trije francoski oficirji, k| bodn pregledali vsa važnejša srbsko - turška in srbsko-bolgarska bojišča, v prvi vrsti pri Kumanovem, Bitolju in ob rek} Bre-galnici. kier se jim na licu mesta razloži razvoj in potek bitk.
MORATORIJ V SRBIJI.
Belgrad, 16. oktobra.	Izvhv
no brzojavno poročilo »Dnevu«.) Glede moratorija n] vlada še ničesar ukrenila, ali rečeno je. da j« pripravljen projekt, po katerem se moratorij ne podaljša, pač pa se olajša plačevanje.
TRGOVSKA POGODBA MED SRBIJO IN AVSTRO - OGRSKO.
Belgrad, 16. oktobra. Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Industrijsko - obrtna in trgovska zbornica sta imeli skupno sejo. na kateri Se le razpravljalo o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko.
SRBIJA IN ALBANIJA.
Belgrad, 16. oktobra. Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Tribuna poroča iz dobro poučenih političnih krogov, da se bodo razmere v Albaniji kmalu uredile in potem bo preskrbljeno za mir na srbsko-albanski meji.
NI še določeno, ali bo Srbiia čakala na ureditev razmer v Albaniji in potem še le demobilizirata, ali se pa izvrši demobilizacija takoj.
SRBSKA SKUPŠČINA.
Belgrad, 16. oktobra. Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Narodna skupščina se otvaria jutri s prestolno besedo, ki jo bo kralj prečita!.
BOLGARSKI V JETNIKI.
Belgrad, 16. oktobra. Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Danes zjutraj je odšlo proti Srbiji okolu petdeset bolgarskih vjetnikov, ki so-še nahajali v Srbiji v bolnicah kot ranjenci.
VENDAR ENKRAT.
Belgrad,	16.	oktobra.	Izvir-
no brzojavno poročilo »Dnevu«.) Bolgarska »Narodna banka« je vrnila srbski »Narodni banki« milijon dinarjev, ki so bili določeni za srbsko armado na Bolgarskem (pri * rJ' nopolju) in jih je bolgarska »Narodna banka« zadržala, ko ie nastala vojna med Srbijo in Bolgarijo.
SRBSKA , VOJNA AKADEMIJA.
Belgrad,	16.	oktobra.	Izvir-
no brzojavno poročilo »Dnevu«.) Izdelan in izročen je narodni skupščini nov načrt o ustrojstvu vojne akademije.
SRBSKO POSOJILO. Belgrad,	16.	oktobra.	Izvir-
no brzojavno poročilo »Dnevu«.) Klub starih radikalcev (vladina stranka) je imel včerai sejo. na ka-terl se ie razpravljalo n posojilu tridesetih milijonov dinarjev.
Belgrad,	16.	oktobra.	Izvir-
no brzojavno poročilo »Dnevu«.) Snoči ie imel. dr. Trešlč - Pavičič v gledališču lep govor, potem je pa
čltal »Osvečeno Kosovo«. Gledališče je bilo polno, predavatelj ie bil burno pozdravljen, dobil ie tri vence in šopek cvetlic.
ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA.
Dunaj, 16. oktobra. Danes popoldne je imel Stiirgkh posvetovanja zastopniki obeh skupin veleposestva. (Kaj imajo ti ljudje opraviti pri poravnavi med češkim in nemškim narodom, tega ne vemo.) Veleposestniki so obljubili svoie sodelovanje.
Nemci, ki so se včeraj kazali nespravljive. so danes že ponižni in češko - nemška korespondenca že zatrjuje, da Je bila včerajšnja odsotnost Nemcev neprijetna slučajnost. Zahtevajo Pa od vlade, da vstvari predpogoje za pogajanja. (To se pravi: da vlada Preskrbi, da se vsem zahtevam Nemcev ugodi.)
SAMO TO POT ŠE!
Belgrad, 16. oktobra. »Samouprava« izraža upanje, da bodo velesile pripravile Albanijo do tega. da začne respektirati mednarodne manire, sicer bi bila Srbija v varstvo svojih meia Prisiljena podvzetl vse potrebne korake.
IZ SRBIJE.
Belgrad, 16. oktobra. Stanje kolere je bilo v Srbiji 13. oktobra sledeče: 324 bolnih, od teh jih je ozdra-vi!o85. 11 umrlo. 228 je še bolnih.
TUDI V CARIGRADU UPAJO.
Carigrad, 16. oktobra. Ko ie prišlo iz Aten Poročilo v pričetih po-gajanijh, so merodajni krogi postali zelo optimistični in upajo na dobri izid pogajanj. Državna pristojnost ne dela nobenih težav, več je pač vprašanje vakufov.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek BO vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vlnarlev. — pr| malih oglasih ni nič popusta In se plačujelo vnapre]; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Lepa mesečna nemeblovana soba
s posebnim vhodom, 2 okna na ulico, se od Ja za november. Čevljarska ulica 2./III._________________ 1006-2
Sprejmeta se 2 učenca poštenih staršev. Prva kranjska vrvarna Ivan N. Adamič.	1005-3
za leto 1914, izdal Josip Hauptmann, oficijal trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Koledar ima za obrtnike mnogo poučne vsebine, med drugim tudi knjigovodstvo za obrtnike. Cena samo 70 vin., po pošti 80 vin. Dobiva se po knjigarnah in pa pri izdajatelju v Ljubljani, Francovo nabrežje štev. 7.
1W -Iše« se
stanovanjc
s tremi sobami, kuhinjo, kopalnico, poselsko sobo in električno razsvetljavo, najraje v kaki vili na periferiji mesta. Eventualno se kupi mala vila. Ponudbe pod eventuelno „W. W.“ 72, glavna pošta, Ljubljana, do 1. novembra.
Modistinja
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrše.
KOP^PONDENCA.
Dve resni, značajni dami z dežele. želiti korespondirati s samostojnima gospodoma. Naslov pod »Primavera in Sreča« na »Prvo anončno pisarno« v Ljubljani. 1015-3
se
za fino delo. Ivan Magdič, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
8 dni na poizkušnjo
Triletna pismena garancija po povzetju.
pošljem vsakemu za 8 dni zamenjave ali denar nazaj po povzetju: /mer. nikl. ura K 2*80 Roskopf pat. ura K 3* — /m. Goldin-ura K 350 Železn.-Roskopf K 4'— Roskopf, dvojni plafic . . . . K 4150 Ploščata mestna ura .... K 5*—• Srebrna imitac.
dvojni plašč . K 6*— 14 kar zlata ura K 18'— Orig. Omegu-ura K 20'—• Konkur. budilka ponikljana, 20 1 cin visoka. . K 2*— Znam. Junghaus K 8*— Radij-avet. kaz. K 4*— Radij, 2 zvonca K 5'— Radij, 4 zvonci K 6*— Radij, godba . . K 8’— Ura na nihalo,
75 cm ... K 8*—-kfu Ura na nihalo,
zvonovobitje . K 10'— Ura na nihalo z
f;odbo- budilko n bitjem . . K 14'— Okrogla ura z budilko .... K 6-
Max Bohnel,
Dunaj, IV. Margarethenstrasse 27/400. Originalni tovarniški cenik brezplačno.
pv- Več tisoč
pletenih jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16*—, sedaj K 8*—.
. ---- Moških klobukov	■
vsakovrstnih fason, poprej K 6’—, sedaj K 8*—.
— Klobukov za dečke ■■
poprej K 4*—, sedaj K 2*—.
... Klobukov za otroke —
poprej K 2’—, sedaj K 1*—.
Največ ja izbira dežnih plaščev
---------- za	dame in gospode  ---------
poprej K 20*—, 30*—, sedaj K 14*—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajani blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trgjL-^^f
v
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Klobuki
Cilindri
Čepice
Kravate
Rokavice
Srajce
Nogavice
Žepni robci
Naramnice
Dežniki
Prof. Jagrovo
Trikot perilo
Za lovce:
Pletene telovnike Dežne plašče itd.
Modna in športna trgovina
P. Magdič,
Ljubljana,
nasproti glavne pošte.
Rez. fond nad K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna banka vLjubliani
Stritarjeva ulica, štev. S, (lastna niša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.