Posamezna Številka 12 vinarjev.
SI8V. 239.	tr LMonl, v CelriBK, dne ie. oKionra m.	Lelo XLV.
ss Velja po pošti: ~
i* celo ielo naprej.. K 30- — za o mesoc „ .. „ č'.*50 sa Nemčijo oeloletno . „ 31'— ca ostalo inozemstvo. „ 40-—
V	Ljubljani na dom: Za oelo eto naprej.. S 28'— za en aiesoo „ ..K 3-30
V	opravi pralsman mesečno „ 2'—
ss Sobotna izdaja: ==
o« o leto.....K 7 —
za Nemčijo oelole no. „ 9-— sa ostalo Inozomstvo. „ 12 —
Suostoipua pelltvreta (72 min Stroka m 3 mm visoka nit nje
proster) sa enkrat .... po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ prt voijlb naročilih primeren popust po dogovoru.
-r-r--— Poslano: =====23 Enoatolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan izvzemši no«
del je ln praznifco, o'j j. ari pop.
Redna letna priloga vozni red.
Uredništva je v Kopitarjevi uiloi Siev. 8/ffl. Ro-opisi so ne vračajo; nalranliitana pisci • ss ce —1 sprejemajo. — Uredniškega to" otona štev. 74 =
za slovenski narod.
Upravništvo (o V Kopltarjevt allol it 8. — Račun poštne Uranilnoo avstrljs e št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bsro. št. 7563. — Upravnlžko^a telelona S 1.188.
Grof Bomo mlsiillcini.
DRŽAVNI ZBOR.
r
Groi Barbo izziva.
V današnji seji je govoril naš stari »prijatelj« grof Barbo. To je oni Barbo, čegar oče je bil še zaveden Slovenec, oni Barbo, ki je sopodpisan na znanem vsc-nemškem manifestu za vsenemški mir z aneksijami, proti razorožitvi, proti sporazumu med narodi. Pripovedoval je, da ni med slovenskim ljudstvom »niti sledu o želji po kaki slovenski ali jugoslovanski državi«. Ali je »staroavstrijski Kranjec« res prespal veličastno manifestacijo slovenskega, jugoslovanskega naroda ob dr. Krekovi smrti! Govoril je, kako se Slovencem na Kranjskem dobro godi, kako so Nemci slovenizirani itd. V sedanjih dneh, gospod grof, tako mistificirati javnost, to je vendar nekoliko že prehudo.
Naši poslanci bodo dali vsenemškemu grofu pošten odgovor.
Dunaj, 17. oktobra. (Kor. ur,) Zbornica. je nadaljevala in dokončala danes debato glede dobave svinjine in masti iz Ogrske.
Poslanec Hofmann pl. Wellenhof je opozarjal na žalostne razmere' glede prehrane v alpskih deželah, posebno na Štajerskem. Krivda je v tem. ker se ne postopa t. vsemi deli države enako. Dobavo masti iz Ogrske naj avstrijska vlada centralizira. Govornik svari pred tem, da bi uživale sudetske dežele in Galicija kako prednost glede količine krompirja pred alpskimi- deželami.	' "
Drugo branje proračunskega provizorija.
Poročevalec dr. Stcimvender uvede razpravo. Poslanci Teufel, Hummer in tovariši stavijo dodatni predlog, naj se dovoli denar za zvišanje doklad državnim uslužbencem od 1. januarja 1918 za 50 odstotkov. Istotako dodatni predlog, naj se dovoli 60 milijonov kredita za zvišanje doklad učnemu osobju na ljudskih in meščanskih šolah.
Finančni minister baron dr. \Vimmcr uaglaša velik pomen dovolitve sedanjega proračunskega provizorija. V mirnih časih pomeni proračunski provizorij ustavni temelj države, danes pa se gre za to, da se dovolijo državi sredstva za nadaljevanje boja za obstanek. Proračunski provizorij zahteva tudi kredita v znesku 9 milijard. V nekaj tednih bo razpisano sedmo vojno posojilo, ki je edino sredstvo za nadomestitev izdajanja novih bankovcev. Zato pri-
LISTEK.
Zflravljenie z eleliriko.
Mlad ogrski zdravnik, dr. Viktor Gon-da, je začel zdraviti »traumatično nevrozo«, ki je še veliko žalostnejša in strašnej-ša nego epilepsija, ker vzame bolniku vsako oblast nad udi in mnogokrat tudi sluh in govor — z električnim »Sinus«-to-kom. Uspehi so naravnost čudežni. V sobo pripeljejo vojaka, ki ni več podoben človeku: ude mu premetava in vije, na telesu je še sama kost in koža. Polože ga na divan, trdno ga primejo za roke in noge, preko ust ga tišče z ruto, da bi šiloma ne dvignil glave. Zdravnik mu pravi očetovsko dobrotno, vendar odločno; »Nc boj se, sinko, v dveh minutah boš zdrav, boš zopet človek.« Stroj brni, drugače jc tiho kakor v grobu. Tedaj napelje zdravnik zdravilni Sinus-tok v bolnikovo stegno. Izpod rute se izvije strahoten, zategnjen krik, ki ga človek do smrti ne pozabi. Odrvenele noge se dvignejo, iz prsi prihaja čimdalje težje hropenje. Tedaj tok ustavijo — čudež je izvršen. Bolniku podajo okrepčilne pijače in na to skoči na tla — zdrav in krepak. Na zdravnikovo povelje se okre-čo po vojaško na desno in levo, koraka, ^e obrača. »Idi, sinko, drži se vojaško — "laj že smeš biti ponosen!« In mož sc
srečen vrne v življenje. — Za njim pri-
poroča najobilnejšo udeležbo pri novem vojnem posojilu.
Glede zahteve odseka, naj se dovoli za uslužbence državnih železnic 100 milijonov kron prispevka, naglasa, da stoji v proračunu v svrho draginjskih doklad državnim uslužbencem postavka 560 milijonov kron, od teh odpade na uslužbence državnih železnic 240 milijonov. Glede dovolitve 50odstotnega povišanja draginjskih doklad državnim uslužbencem z dne 1. januarja 1918 vlada načelno ne nasprotuje.
Vlada želi šestmesečni proračunski provizorij, ker zavzema razprava o redne mproračunu več časa. Enketo glede oddaje premoženja pozdravlja. Izraža željo po skupnem delu vlade in parlamenta in prosi zborinco, naj sprejme proračunski provizorij.
Vsenemški apostol grof Barbo.
Poslanec grof Barbo govori kot zastopnik Kočevja in zagovornik vseh po južnih deželah Avstrije raztresenih Nemcev, kot »staroavstrjjski Kranjec« proti slovenskim zahtevam. Nikakor ni sovražnik slovenskega naroda. Vkljub vsemu, kar tukaj sliši, goji upanje, do jc sporazum med narodi in izravnanje narodnih na-sprotstev mogoče. Pri slovenskih kmetih ni niti slsdu želje po kaki samostojni slovenski sli celo jugoslovanski državi. Navada kranjskih poslancev obeh narodnosti je, da povdarjajo pomen Kranjske kot zaledje Trsta in zahtevajo, da se izvedejo gospodarske koristi. Še do konca 1. 1870. so volila kranjska mesta nemške poslance v kranjsiti deželni zbor. Vsa ta mesta so -— z izjemo Kočevja — postala slovenska. Slovenci nimajo na Kranjskem samo slovenskih ljudskih Sol, ampak tudi srednje šole, slovenske učne knjige xm višje užne zavode.. Tako izgleda zatiranje Slovencev, radi katerega zahtevajo svojo lastno slovensko ali še celo jugoslovansko državo. Dokler bedo Slovenci vztrajali na svoji dosedanji poti, dokler natančno ne vemo, kaj razumejo pod narodno avtonomijo, mora vsak Nemec odgovoriti z odločnim: Ne! (Nemški nacionalci in krščanski so-cialci ploskajo,) Nenemsko ozemlje Avstrije ne more biti in ne bo germanizirano. Avstrijski Nemci hočejo bili vez države. Naj bi nikdar ne prišel čas, da bi Nemci morali dvomiti o možnosti izpolnitve tega poslanstva. Pod razvalinami ie države bi bil tudi slovenski narod pokopan, Slovenci naj mir-lijo na usodo svojih sorojakov v Italiji. (Nemški nacionalci ploskajo.)
Razprava se prekine.
peljejo vojaka Ivana Tovay; hodi ob berg-ljah ter je gluh in mutast, bebast. Polože ga na divan in store z njim kakor s prejšnjim, le da mu puste usta odkrila. Z velikimi črkami mu zapišejo na papir: -Kadar začutiš električni tok, kriči na vse grlo!« Stroj zabrni, tok napeljejo desno in levo od zatilnika. Razleže se grozen krik, širok, utrašen krik. Pred oči mu drže papir. Vojak strmi nanj in iz grla in ust se izvija strahotno rjovenje in grgranje — vrši se strašni boj jezika. In že jc razločiti med rjovenjem o in a, potem oa, oa, nato se vseli vmes v in y in tudi n je že slišati, »oanovay«, potem »joanovay« .,. kakor bi prihajali glasovi z drugega sveta. »Joa-novay«... iu končno »Jovan Tovay«... Vsi navzoči ihte. »Ali imaš otroke?« mu kriče. Zmedeno, vprašujoče sc ozira naokoli, oko sa mu vpira v notranjost ter išče in išče. Končno se izvije iz grla beseda »Peri«. »Iz katerega komitata si?« »Szabolcs,« se odzove bolnik. Njegov glas je že čistejši, izgovor jasnejši, sluh se rru je vrnil. »Kako je ime tvoji ženi?« Po kratkem pomisleku izusti ženino ime: »E(r)szi!« Iz oči se mu vlijejo solze — spomnil se je, da je oče, mož. »Ali znaš moliti?« Počasi, pa jasno in glasno je začel: »češčena Marija ..,« Vsi navzoči so jokali z njim in ko je prišel v očenašu do zadnje prošnje: »Reši nas 1 v.dega,« so v duhu vsi dostavili »vojske. Amen.« Jovan Tovay je vstal na lastne noge, slišal in govoril — bil je zooet človek. Naslednji dan jc pravil na vrtu bolnišnice: >Od veselja
Ob koncu seje odgovarja predsednik dr, GroB na pismene interpelacije poslancev Zahradnika in Prokeša glede omejitve poročila o motenju seje dne 16. t. m. potom nekega obiskovalca galerije. Omenja, da se je temu popolnoma brezpomembnemu slučaju razni krogi pripisovali preveč pomena. Zato je celo državno pravdništvo se čutilo dolžno taka poročila črtati, ker bi utegnilo slabo vplivati na vojaški položaj države. Ker smatram ta čin neodgovornega človeka popolnoma brez pomena, sem vložil ugovor proti takemu načinu uporabljanja cenzure.
Prihodnja seja jutri.
Poljaki in proračun.
Dunaj, 17. oktobra. Danes se je vršila plenarna seja Poljskega kola. Poslanci poljske ljudske stranke so se pritoževali radi rekvizicij. Poslanec Witoš je zastopal opozicijonalno stališče. Njegov predlog, naj Poljsko kolo glasuje proti proračunu, je bil odklonjen z 28 glasovi proti 20.
Poslanec grof Skarbek (demokrat) je predlagal, naj se dovoli samo dvamesečni provizorij. Poljski konservativci so se zavzemali za šestmesečni provizorij. Dosegel, se je med. večino kompromis za dovolitev štirimesečnega provizorija. Ker pa vztraja dr. pl. Seidler na zahtevi šestmesečnega provizorija, se bodo posvetovanja nadaljevala.
Zapostavljanje nenemškega moštva.
Domobranski minister fml. pl. Czapp jc odgovoril na interpelacijo Poljakov, Ukrajincev in Rumunov glede rezervatne-ga povelja vojneg aministrstva v sporazumu z domobranskim ministrstvom v zadevi neuvrstitve posameznih oddelkov nemške narodnosti v formacije, namenjene coški armadi. Domobranski minister pravi, da se je to zgodilo vsled katastrofe na kamenitem polju dne 17, julija, ker je bilo potrebno, da je bilo nesposobno moštvo izmenjano ter s sposobnimi vojaki nemške narodnosti, ki razumejo jezik tamošnjega nemškega prebivalstva. Minister prosi, naj se razprava v plenumu o tem opusti. Ugovarja trditvi, da bi bili Nemci in Madžari v nekorist vojakom nenemške in nemad-žarske narodnosti protežirani.
Zvišanje zemljiškega in pridobninskega davka.
Vlada je predložila načrt za zvišanje zemljiškega davka od 21-3 na 24 odstotkov čistega katastralnega dohodka. K temu pride še 50odstotni vojni povišek.
Pridobninski davek naj sc pri akcij-
nisem mogel sinoči dolgo zaspati; vedno zopet sem se prepričaval, če res znam govoriti. Nato se me je polaščal strah, da bi med spanjem zopet ne pozabil in postal nern ... Ko sem se pa zjutraj zbudil in za-klical: »Dobro jutro, ljudje božji!« sem bil neizrečeno vesel. Bog jjovrni zdravniku!« Pripominjamo še, da tudi na Dunaju že zdravijo po dr. Gondovem načinu.
Iz sojem dnevnika.
(V spomin Karlu Mencingerju.)
Bilo je v oktobru!---
Noč je razgrnila svoja temna krila in gosta megla je vstajala leno z doline višje in višje.
Po jarku sem se začujc previdna hoja vojaka in kmalu vidim človeka s popolno gorsko opravo, naslanjajo sc na gorsko palico. Bil je Karel Mencinger, trdna gorenjska korenina z Bohinjske Bistrice. Prišedši do mene se nasloni na veliko skalo na desni strani kaverne, da se ma- i lo odpočije.
»Tu ne bova skupaj, Karel, mu pravim; -»jaz imam tretjo poljsko stražo in Ti boš, kakor sem slišal, bolj na levem krilu.* Tam izza italijanskih postojank švigne raketa v zrak. ki zopet počasi pada proti tlom,
Karel jc #oboko vzdihnil in rekel: »Gori sera šel, nazaj mo bodo nesli; jaz poznani iega amrtcglavca predobro.«
skih družbah zviša z ozirom na vojni pO* višek od 20 na 100 odstotkov.
Vprašanje izpraznjenih mandatov. \
Dunaj, 17. oktobra. (Kor. ur.) Parlamentarna komisija Poljskega kola in polj. skih članov imenitetnega odseka sta se včeraj sestala k posvetovanju, da se posvetujeta o predlogu čeških poslancev glede zopetnega oživljenja uničenih manda* tov pomiloščenih poslanccv. Poljska par^ lamentarna komisija smatra za pravno in oplitično nujnost, da se zasedejo izpraznjeni mandati, ker so poslaniški mandati pravica volilcev in ne izvoljenih. Za parlament ne odločuje pravno ampak politično vprašanje. Zato se morajo mandati re-stitridirati ali pa razpisati nadomestne vo« litve.
Poslanec Stanek sklical posvetovanje manjšinskih strank.
Z Dunaja poročajo: Na Dunaju se je vršilo pod predsedstvom posl. Staneka posvetovanje čeških, slovenskih, rusinskih in italijanskih poslanccv o ožjem razmerju poslancev teh narodov oziroma o stališču mi-noritetnih strank. Poizkušalo sc bo v do-glednem času ustanoviti slovanski blok.
Kave.
Duhovščina vipavske dekanije, zbrana dne 11. oktobra t. 1. na konferenci na Colu pri Vipavi, navdušeno pozdravlja izjavo presvetlega gospoda knezoškofa in vseh slovenskih političnih strank z dne 15. septembra t. I., tikajočo se državnopravne deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja t. L, mirovne akcije sv. Očeta pa-peža Benedikta XV. ter mirovnega priza* devanja presvetlega cesarja Karla I.
Ker živi duhovščina v tesnem stiku s ljudstvom ter dobro pozna njegove želje in težnje, je ista v prijetnem položaju izjaviti, da pozdravlja navedeno izjavo vse prebivalstvo dekanije brez razlike strank,
Vipava, dne 15. oktobra 1917.
Za vipavsko duhovščino: Andrej Lavrič s. r., dekan.
Oiožiiev na soški fronti.
Vse kaže, da prično Italijani kmalu svojo veliko ofenzivo. Število mož italijanske armade so močno pomnožili, vpoklicali so vse vojake na dopustih, tudi poljedelske delavce; zelo so omejili oprostitve. Zavezniki so poslali Italijanom veliko topov, letal in letalcev, kakor tudi tehnične čete.
Da, smrtojjlavcc, to je ime tiste male kupe na tej viseči planini. »Karel, ne govori tako, saj človek ne ve, kaj ga čaka, in nikoli ne sme obupati.« On je pa nemo zrl predse. Naenkrat se strežne, poda mi roko in bila sva ločena. Niti v sanjah si ne bi mogel misliti, da sem ga videl zadnjikrat živega.
12. oktobra 1916 sem slišal po telefonu imenovati med drugimi tudi njegovo ime. Pohitel sem na kraj, kjer je bilo njegovo mesto. Videl sem pravo razvalino* Mina je priletela naravnost v njegovo krit tje, kjer sc je nahajal on s svojim rojenu Skoro vsi razen Karla so bili strašno razmesarjeni, Sedel jc na tleh in kri mu je kapala z globoke rane na glavi. Stal sem dolgo in gledal njega, ki mi je bil vednol tako clober prijatelj. Prišli so sanitejci, ga zavili v platno in odnesli.
Njegova smrt nas jc potrla; ker ljubili! smo ga vsi. Bil je lepega značaja in jako; humorističnega govorjenja.	j
Dva dni nato so nas nadomestili Bot-« šnjaki in odšli smo v malo vasico na oddih. Prvi dan sem šel na pokopališče, da poiščem njegov grob. Hodil sem dolgo od j groba do groba samih junakov in nazadnje sem našel tudi grob Mencingerja, po-; kopanega s svojimi hrabrimi toavarišL Okrog križa jc visel venec planik in smrečja.	;
Dal si svoje poslednje, najdražje* svoje življenje, za domovino visoko v gorah, katere si tako zelo' ljubil. V mirti počivat*	,
Z italijanskega bojišča se poroča le o bojih na Banjški planoti in na Sv. Gabrijelu. Značilna so poročila iz Lyona, katera je prejela »Mtinchner Zeitung« preko Ženeve: »Osebni in tovorni promet na obeh železniških progah med Francijo in Italijo je osem dni za navadni promet skoro popolnoma ustavljen. Neprestano drdrajo vlaki iz Francije v Italijo, ki prevažajo tudi številne angleške čete, angleško orožje in municijo. Na železniških progah severne Italije je promet izredno živahen, iz česar sklepajo na dalekosežna premikanja čet na italijanski fronti.« Ena obeh železnic pelje skozi monseniški predor v Turin, druga pa ob francosko - italijanski rivijeri. Svota tekom 24 ur odpravljenih vlakov tvori »dnevni prevoz«. Ta se razdeli v pe-rijode po več ur, od katerih ostane navadno efia kot »dnevni presledek«, da se zopet dohite zamude in po potrebi uvrste novi vlaki. »Dnevni prevoz« znaša, kakor je, pač proga, 15 do 60 vlakov na dvotirni železnici in 5 do 25 vlakov na enotirni. Kot podlago preračunan ja služi, da vlak 50 vozov vozi en bataljon, eno baterijo ali en eskadron. Divizija obstoji povprečno iz 12 do 15 pešbataljonov, najmanj 8 baterij, 2 do 3 eskadronov konjenice, tehničnih čet in trena. Železniškim prevozom slede na to marši in premikanja čet v operacijskem prostoru, nadalje grupacije, priprave, razdelitev topov itd. Nadaljno zanimivo poročilo prinaša »B. T.« iz nemškega vojnega tiskovnega stana: »Kakor poročajo italijanski listi, je ententa poslala na italijansko bojišče naslednja ojačenja: Francoski ko-lonijalni bataljon, nato moštvo, ki je sestavljeno po večini iz severoameriških črncev, francoski lovski bataljon, francoske ženij-ske čete, francoske letalce, angleške vozove za etapno službo, angleške letalske čolne in monitorje, nasprotno pa ameriške pomožne čete pod poveljstvom Roosevelta ne bodo pravočasno došle, da se še udeleže predstoječih velikih bojev.«
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. oktobra. Uradno:
V	odseku gore Sv. Gabrijela smo zopet odbili sunke Italijanov.
Načelnik generalnega štaba.
Italijansko poročilo.
17. oktobra. Južno od Mori so napadle sovražne patrulje naše straže; naše straže so jih odbile in ujele nekaj mož. Od Krna do morja so sovražni topovi zelo streljali, a naše baterije so se zelo učinkovito borile ž njimi. Na severnih slemenih gore Sv. Gabrijela je prepodil ogenj naših pušk sovražna zbiranja. Drzne naše patrulje so udrle severno od Sela v sovražne jarke in jih uničile. Podnevi je poizkušalo veliko sovražnih letal letati nad italijanskim po-zoriščem, a polete jim je zabranil naš obrambni ogenj in naše preganjalne skupine; vrniti so se morala v svoje črte. Le nekaj letal je preletelo Karnijo, metala so bombe, ki pa niso zahtevale žrtev in niso povzročile škode.
Italijani o naših četah ob Soči.
V	L' Avvenire d' Italia« opisuje Ro-berto Cantalupo boje na Banjški planoti in ob vznožju gore Sv. Gabrijela. Obe vojni vodstvi se trudita izdelati svoje postojanke za zimo. Cantalupo izjavlja, da so vesti o avstrijski ofenzivi neverojetne, ker Boroevič ne razpolaga z dovolj moči, da bi izstopil iz najstrožje defenzive. Vepdar bi mogli slediti v oktobru krajni napadi in protinapadi. Na vsak način pričakuje sovražnik novega napada z italijanske strani. Nekteri ujeti častniki so baje izjavili dopisniku, da Arz ne namerava oslabiti svojih sil na vzhodu, dokler se ne razbistri položaj v Rusiji. Avstrijski častniki ne verjamejo, da bo posegla vmes Japonska in upajo na poseben mir z Rusijo. Sedaj si stojita nasproti obe armadi pripravljeni na boj. Sovražne čete, tako poroča Cantalupo, so polne sovraštva in prepričane, da je odvisna rešitev države od uspešne brambe soške bojne črte. Avstrijske čete se bore •i veliko trdovratnostjo, zaslužijo pa tudi italijanske napadalne čete popolno priznanje.
Od zmage je vse odvisno.
»Neue Ztiricher Ztg.« poroča z laške meje: »Popolo dltalia« povdarja v nekem članku, da zavisi bodočnost Italije od zmage. Za zmago pa je potrebna stroga disciplina in da se ta doseže, se mora uvesti diktatura, kakor so jo Rimljani prve republike v kritičnih urah proglasili. Če bomo zmagali, bo vse dobro; če bomo pa izgubili, bo vse izgubljeno. Danes, na predvečer važnih dogodkov, velja, da se pred izbruhom vojne izgovorjene besede slovesno ponove.
V Italiji se napoveduje 48-urna splošna stavka.
Curih, 16. oktobra. Oficielni socialisti nameravajo od vlade zahtevati Aaj jasno obrazloži svoje stališče glede fla mirovno ponudbo osrednjih velesil in z ozirom na noto sv. očeta. Delavci nameravajo socialistične poslancc podpirati ž demonstracijami. Uprizoriti nameravajo 48-urno eplošno stavko za mir. Vlada jc vse sto-
rila, da vzdrži red in mir. Pripravljene so angleške čete, da vzdrže mir, ker se na italijanske vojake ni zanašati, kar so zadnji nemiri dokazali.
Basi se omikalo.
Rusi postajajo zopet živahnejši. Rusko vodstvo poizkuša z malimi delnimi napadi pridobivati tla, da se moralno odškoduje za izgubo Oesela. Rusko vojno vodstvo so pozvali tudi Italijani, naj nastopi, kolikor pripuščajo razmere.
Berlin, 17. oktobra. Veliki glavni stan:
Naše čete so včeraj premagale tiste sovražne sile, ki so se na polotoka Sworbe še branile. Otok čsel je zato popolnoma naš. Plen se množi. Včeraj so privedli nad 1100 ujetnikov. Naše pomorske sile so se zapletle v boje severno od čsela in v Ri-škem zalivu z ruskimi rušilci in topničar-kami, ki so izpadli ugodno za nas. Ne da bi bili mi kaj izgubili, smo prisilili sovražne ladje, da so se morale obrniti. Mornariški zrakoplovi so metali bombe v Pernov, kjer so izbruhnili veliki požari.
Na pozorišču na celini so se boji na več točkah pomnožili. Prepodili smo napredujoče ruske poizvedovalne oddelke.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 17. oktobra. Veliki glavni stan:
V večjem obsegu se niso bojevali.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 17. oktobra. Veliki glavni stan:
Z vzhoda se ni nič novega poročalo.
POROČILO NEMŠKE MORNARICE.
Berlin, 17. oktobra. Uradno: Potem, ko so naše pomorske sile premagale težke baterije na južnem koncu otoka čsel, so vdrle v Riški zaliv. Prodirati so pričele 17. oktobra proti vzhodu in gospodarijo morja do Moonsunda. Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Rusi se boje za Reval.
Kodanj, 17. oktobra. Vsi ruski listi pričakujejo nemške ofenzive proti Hapsa-lu in proti važnemu pristanišču Reval. Ker se ne zanašajo na čete severne fronte, pravijo, da bodo Nemci hitro napredovali. Zasedba Revala bi Nemcem prodiranje proti Petrogradu zelo olajšala.
Rusi se umaknejo na črto Reval—Pernov.
»Vjedomosti« pišejo: Naša moč v Ri-škem zalivu je zlomljena. Umakniti se bomo morali na črto Reval—Pernov.
Poveljnik otoka Oesel pred vojnim sodiščem .
Stockholm. Kerenskij je uvedel strogo preiskavo proti poveljniku otoka Oesel in odredil, da se mora zagovarjati pred vojnim sodiščem v Petrogradu. Rusko visoko generaliteto položaj zelo skrbi. Na mornarico se ne zanašajo, ker ob vsaki priliki izjavlja, da zahteva mir.
Kako so zavzeli otok Čsel.
Berlin, 17. oktobra. Wolff: O zavzetju otoka Čsel se dalje poroča: Ruske pomorske sile, med njimi linijske ladje, oklopne križarke, topničarke, torpedovke in podmorski čolni, hitro beže proti vzhodu in se umikajo za svoje zapore z minami; deli nemške mornarice jih zasledujejo. Ruskim četam, ki se še nahajajo na polotoku Sworbe, ni nikakor mogoče, da bi pobegnile. Osvojitev otoka Čsel ni zagotovila nemški mornarici le gospostva v Riškem zalivu, ki so mu dozdaj ruski in angleški težki topovi do Zerela nadvladovali, marveč se je zasukal tudi morsko strategičen položaj popolnoma Nemčiji v korist.
Oba vogeljna stebra naše dosedanje postojanke na Vzhodnem morju tvorita na zahodu Kielski zaliv, na vzhodu pa Riški zaliv z otokom čsel. Kakor pa Kiel istočasno nadvladuje južnemu vhodu na Severno morje (po prekopu cesarja Viljema), tako tvori na drugi strani Čsel južna vrata vzhodu v Finski zaliv; po tej svoji dvojni važnosti proti vzhodu in severu tvori središče nadvladi Baltiškega morja. Postojanka, ki smo jo zdaj zasedli, zavaruje dalje naše armade, ki stoje vzhodno od Dvine, krije Kursko in grozi Rusom, ker se je nam odprla pot na Estsko. Osvojitev otoka Čsel je vzela zadnjo oporo angleškim ne-izgovorjenim nadam, da se ustalijo na Baltiškem morju.
Z ozirom na zapleteno in drugačno poveljevanje, ki je vedno skrajno težavno, kadar sodelujeta mornarica in armada, tvori podjetje proti čselu naravnost šolski zgled. Ni še prišel čas, da bi se že danes o udeležbi posameznih vrst ladij natančnejše poročalo, ker se akcija še ni zaključila, a nastop večjega brodovja torpe-dovk, kakor tudi sestava ruskih pomorskih sil, ki so nam stale nasproti, kaže, da morejo mala sredstva pomorske vojske, če se še tako požrtvovalno'in sijajno nastopa, kakor se 's v tem slučaju, pri-
preu/iti le pripravljale korake. V prvi vrsti bodo tudi pri nadaljevanju podjetja male ladje le uvedle uspeh, ki se more doseči le, če sodelujejo tudi bojne ladje velikanke.
Angleži o zasedbi čsela.
London, 17. oktobra. (Kor. ur.) Petro-grajski dopisnik »Morning Post« pravi, da so Nemci Osel spretno zasedli. »Novo Vreme« piše; Glavna sila baltiške mornarice se kljub naporom častnikov peča le s politiko. Nemci so natančno zvedeli, kje da so stale ruske baterije in ruske čete.
Obramba finskega zaliva.
Baselj, 17. oktobra. »Daily Mail« pišejo: Po izgubi važnih otokov Oesel in Da-go zahteva skupna korist sporazuma, da prevzame obrambo Petrograda in Finskega zaliva.
Genf, 17 oktobra. »Humanite« piše; Bati se je, da vdro nemške pomorske sile v Finski zaliv in da uničijo rusko mornarico.
Preskrba ruske armade.
Petrograd, 15. oktobra. (K. u.) Agentura: Vojni minister je poslal posebne ko-misarljc intendanture k vsem armadam.
Trocki proti vsaki ofenzivi.
Stockholm, 15. oktobra. (Kor. ur.) »Rečj« poroča: V sovjetu je Trocki med viharnim odobravanjem izjavil: Vsaka ruska ofenziva bi bila zločin. Vojska se z revolucijo sploh ne more združiti.
Beg iz Petrograda.
Bern, 17. oktobra. (K., u.) »Journal« poroča iz Petrograda: Poročilo, da so zasedli Nemci Oesel, je povzročilo veliko skrb. Generalni štab in ministrstva odrejajo, kako naj se ofenziva proti Petrogradu ustavi. O položaju sodijo, da je zelo resen, a da obupen ni. Zdi se, da je nastala med prebivalstvom panika. Neštevilno oseb zahteva na petrograjskih kolodvorih vožne listke v osrednjo Rusijo. Širijo se najbolj pesimistične govorice, med drugim tudi,
da so vsi uradi glavno mesto zapustili. • • •
Sestava petrograjskega sovjeta.
Stockholm, 16. oktobra. (Kor. ur.) V petrograjski sovjet so izvolili Kolontaja. V sovjetu je zdaj 13 boljševikov, 6 socialnih revolucionarjev in 3 menševiki. Ljenina in Sinovjeva kandidirajo v konstituanto,
Sovjet proti vladL
Petrograd, 16. oktobra. (K. u.) Agentura: Sovjet je objavil navodila začasne vlade glavnemu tajništvu Ukrajine s pripombo, da vlada nima pravica razglasiti neodvisnost Ukrajine, predno ne bo zborovala ustavodajalna zbornica.
Uslužbenci petrograjskih lekaren — stavkajo.
Petrograd, 16. oktobra. (K. ur.) Uslužbenci vseh petrograjskih lekaren so sklenili, da prično jutri stavkati, ker lastniki lekaren ne ugodijo njih gospodarskim zahtevam.
Demonstracije proti angleškemu veleposlaniku v Petrogradu.
Berlin, 17. oktobra, »Kriegszeitung« poroča iz Kodanja: Meščanske stranke in maksimalisti so se v Petrogradu zopet večkrat spopadli. Priredili so hrupne demonstracije pred angleškim veleposlaništvom in zimsko palačo. Pred angleškim veleposlaništvom so nastopali govorniki proti Angliji.
Rusija prodaja Sibirijo.
Kodanj, 16. oktobra. Ruski delavski minister je, kakor poroča »Slovo«, izjavil, da bo morala Rusija prodati kakemu zavezniku Sibirijo. »Slovo« pravi: Če se to zgodi, bo Rusija popolnoma odvisna od Anglije. Kdor proda Sibirijo, proda Rusijo.
General Rcnn?nkampi na zatožni klopi.
»Journal de Geneve« poroča: Obtožnica proti generalu Rennenkampfu navaja, da se je general v vojski z Japonci posebno odlikoval, a v evropski vojski je popolnoma odpovedal. Šest tednov potem, ko je obljubil svojim vojakom, da bodo prišli o Božiču 1. 1914. v Berlin, je bil premagan v Mazurih. Veliki knez Nikolaj ga je takrat hotel postaviti pred sodišče, a tega car ni dopustil, ker je imel Rennen-kampfa osebno rad.
Upor ruskih vojakov na francoskem bojišču.
Petrograd, 15. oktobra. (K. u.) Agentura: Listi objavljajo uradno poročilo, kako so zatrli upor ruskih vojakov na francoskem bojišču. 8 upornikov je ubitih, 44 ranjenih.
Angleži in ruska mornarica.
»Correiere della sera« javlja iz Petrograda: Angleški admirali so se pripeljali v Petrograd, da reorganizirajo rusko mornarico.
Bilka med rnsko in nemško mornarico,
Nemški uspehi v Riškem zalivu.
Kolin, 17. oktobra. »Secolo« poroča iz Londona: Med nemško in rusko mornarico bo bije bitka. Kerenskij je pozval mornarico brzojavno, da je napočil tisti trenutek, ko naj se žrtvuje na oltarju domovine.
Boli poZiveii,
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. .oktobra. Uradno:
Na našem vzhodnem bojišča in v Albaniji so se mestoma poživeli boji.
Načelnik generalnega štaba. ___ «
Bolgarsko so&ranje,
Sofija, 17. oktobra. (Kor. ur.) V današnji seji je predsednik prebral kolektivne interpelacije, ki so jih vložili zastopniki opozicije in v katerih zahtevajo od ministrskega predsednika pojasnil o pretira-nitvi dežele in armade, o vojnih ciljih Bolgarije v zvezi z mirovnimi upi in o politični cenzuri. Ministrski predsednik Ra-dfslavov je odgovoril, da da so interpelacije nepotrebne, ker jc vlada odločena, da sama nastopi za to, da sc bo razprava o teh vprašanjih vršila v sobranju.
Bolgarije v volski.

BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 17. oktobra. Uradno: Mace-donsko pozorišče: živahen topovski ogenj ob jezeru Prespa in zahodno od Vardarja. V ovinku Črne in jugozahodno od Dojrana smo odbili sovražne poizvedovalne oddelke. Živahno delujejo patrulje v dolini Strume.
Nemški letalci so sestrelili v zračnem boju dve sovražni letali,
Sofija, 17. oktobra. Uradno: Dobrnd-ško pozorišče. Močni sovražni poizvedovalni oddelek, ki se je poizkušal ▼ čolnih ponoči pribHSati desnemu bregu Donave severno od kraja Parches, smo z ognjem pregnali.
Mirovni pokrel.
Poslabšane nade na mir.
Stockholm, 17. oktobra. (Kor. ur.) Ni-zozemsko-skandinavski odbor razglasi na-opvedane mirovne predloge te dni. Troel-stra je izjavil, da je nada na mir poslabšana, ker se je vojska zavlekla. Pred štirimi meseci je bilo bolj mogoče, da bi se bil sklenil z osrednjimi velesilami ugoden mir, kakor zdaj. Bati se je, da postane ruska revolucija prva žrtev podaljšanja vojske.
Mirovni predlog v italijanski zbornici.
Rim, 17. oktobra. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani«: Zbornica je pričela zopet delovati. Vlada je predložila štirimesečni začasni proračun. Socialisti so zahtevali razpravo o vladni izjavi. Ministrski predsednik je to zahtevo odklonil in je stavil zaupnico. Predlog socialistov so odklonili, ko se je proti njemu izjavil ministrski predsednik. Poslanec Enrico Ferri je predlagal: Poslaniška zbornica sodi, da v treh letih vojske nobena obeh skupin ni dosegla premoči; z vseh strani se je odpravila nevarnost nevarne hegemonije. Da se kronično vojska ne podaljša in da se Evropa ' ne pogrezne v barbarizem, da ne izkrvavi j in da se popolnoma ne izčrpa in da ne bodo žrtve brez sadu, naj vlada takoj po-! zove zaveznike, naj nastopijo skupno, da se omogoči mir. Mir naj zadovolji aspira-cije narodov, da. se zamenjajo teritoriji, s primerno odškodnino, razorožbo, odpravo vojne službene dolžnosti, uvede naj se nadzorstvo vseh narodov na suhem in na morju, diplomatske pogodbe naj se potrde le potom parlamentov, izključi na? se po sklenjenem miru gospodarska vojska.
Francoski kardinali in škofje v Rima.
Berlin, 17. oktobra. »Vossische Zeitung« javlja iz Haaga: Na vabilo sv. očeta je prišlo več francoskih kardinalov in škofov v Rim,
Mirovni pokret v Franciji.
Gen?. V južni Franciji pozorno zasledujejo razprave francoskega socialističnega kongresa. Med socialisti se zavzema močna skupina za mirovna pogajanja. Agitacija za mir se vedno krepkejše razvija.
Kane erieva kr; za.
Berlin, 17. oktobra. Zadnje dni je bila v političnih krogih razširjena vest, da jc državni kancler dr. Micbaelis predsedniku napredne ljudske stranke Payer-ju ponudil mestokanclerjevega namestnika. »Berliner Borsenzeitung« potrjuje sedaj to vest in pravi, da ena žriev, namreč državni tajnik Capelle, ne zadostuje, da bi držal svoje izgubljeno stališče.
Frankiurt, 17. oktobra. (K. u.) Payer poroča listu »Frankfurter Zeitung«, da je vest, da bi mu bilo ponudeno mesto kanc-lerjevega namestnika, brez podlage.
Wiirzburg, 17. oktobra. Nek ugledni južnonemški poslanec izjavlja, da ima največ upanja, da bi postal prvi parlamentarni kancler, poslanec centra Fehrenbach. Da se uvede parlamentarni sistem, bi se moral odstraniti § 1 državne ustave, po katerem člani državnega zbora ne smejo pripadati zveznemu svetu. Trenotno odstopa državnega kanclerja ni pričakovati, vendar pa bo neposredno pred zasedanjem državnega zbora dne 6, decembra postala kriza akutna.	s
Iz državnega zUora.
Razdelitev mest v sekciji za električne svrhe.
Dunaj, 17. oktobra. (K. u,] Ministrski predsednik in minister javnih del sta sprejela danes popoldne skupno odposlanstvo poslanccv in tehnikov, ki jc izročilo spomenico, ker se je nova sekcija delovnega ministrstva za električne zadeve poverila juristu. Spomenica zahteva, da so z;a to mesto pričakovali, da se bo imenoval tehnik. Ministra sta utemeljevala, zakaj da je bil imenovan jurist. Končno so se dogovorili, da se bo nova sekcija tako organizirala, da se bodo tehnične zadeve podredile inženirju, tako da ne bo podrejen, marveč prirejen sekčnemu načelniku, ko se mu poverijo juridične in postavodajalne zadeve in da bo inženir ministru naravnost podrejen. Pozneje se bo ustanovil poseben tehničen oddelek.
Grol OOss o Moli,
Značilno z arazumevanje gotovih avstrijskih krogov je, kar piše bivši tržaški namestnih grof Goss v svoji brošuri »Der Irredentismus« (ki je ravnokar izšla v ,Warnsdorfu pri E. Strache-u) o italijanskem iredentizmu. Goss meni, da jqe italijansko prebivalstvo Trsta državi popolnoma zvesto in da iredentizem prihaja le od tod, da v Trstu in v obmejnih deželah živi veliko število podanikov Italije. Tem da bi trebalo po sklepu miru potom zakona otežkočiti povrnitev v, Trst, Istro, Goriško, Koroško in Tirolsko, omejiti pravico do ohranitve že pridobljenega in pridobivanje novega imetja, obrtnih dovoljenj itd. — (Tako sodi grof Goss.
Dnevne novice.
'-f Predsednik c. kr. kmetijske dražbe za Kranjsko. Cesar je potrdil izvolitev deželnega odbornika kanonika monsinjora dr. Evgena Lampeta za predsednika c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko.
— Uspeh kranjskega deželnega odbora. Dne 1. februarja 1910 je sklenil deželni odbor kranjski peticijo na vlado, da se pri zemljiških knjigah vojvodine Kranjske in napisu imovinskega lista navede ime do-tične katastrske občine v obeh deželnih jezikih, kjer je tako v navadi. Po preteku več kot sedmih let je deželnemu odboru 'došel dne 14. t. m. dopis c. kr. deželne vlade, v katerem se mu naznanja, da je c. kr. justično ministrstvo predsedstvu višjega deželnega sodišča v Gradcu naročilo, da ukrene izpopolnitev zemljiških knjig na Kranjskem z upisom imen katastrskih občin v slovenskem jeziku. Obenem t>e je naprosilo generalno ravnateljstvo zemljiško-davčnega katastra, da tudi od svoje strani da izvršiti popravek katastrskih operatov ,vseh katastrskih občin na Kranjskem potom vpisa občin v obeh deželnih jezikih.
-j- Nič brez Slovencev I Splitsko »Naše Jedinstvo« piše: V članku »Mi ln Slovenci« smo pisali, v čem obstoji važnost deklaracije »Jugoslovanskega kluba«. Če nam vse dajo v monarhiji, popolno jedinstvo Hrvatov in Srbov, vse to bi ne bilo nič vredno brez Slovencev. Slovenske dežele so prsobran hrvatskim deželam sploh, a jadranskim obalam posebno od nemške invazije. Samo preko Slovenije more do nas nemški hudournik. To razumejo Siovenci in zalo so ravno oni najbolj navdušeni za načela deklaracije, ki je ajiho.YQ delo. .Vedo, da jim ni rešitve brez i
nas, a mi vsi moramo vedeti, da nam ni rešitve brez njih. »Edinost« sedaj izve, »da se kujejo peklenski načrti« proti Slovencem« da izidf- na Dunaju brošura, v kateri obljubljajo vse Hrvatski, Istri, Dalmaciji, Bosni itd., ali nikjer ne spominjajo Goriške, Kranjske in Štajerske. Vse nam obljubljajo, ali brez Slovencev. Naša dolžnost, naše poštenje in zavest za lastni obstoj, za našo usodo in naših slovenskih bratov je, da jim odgovorimo: Brez Slovencev vam za vse skupaj hvala! Ničesar brez njih!«
—	Občinski zastop v Ložah pri Vipavi je c. kr. deželna vlada sporazumno z dež, odborom razpustila. Za gerenta je imenovan Ivan Natlačen iz Mavč 22, za prisednike pa Anton Jež iz Lož 28, Ivan Bkrjanc iz Manč 17 in Josip Furlan iz Manč štev. 10.
—	Novomeški župan odstopil. Odstopil je novomeški župan gosp. Karel Rozman, Posle vodi do izvolitve novega župana prvi svetovalec.
—	Obletnica odkar je bila sežgana mažarska zastava v Zagrebu. Dne 16. oktobra je minulo22 let, odkar je bila sežgana dopoldne ob pol 12. uri na Jclačičevem trgu pred spomenikom mažarska zastava. Vzrok sežigu je bil, ker je visela mažarska zastava na slavoloku mesta Zagreba. Že prvi in drugi dan so poizkušali vseučilišč-niki sneti to zastavo ali se jim ni posrečilo, ker so jo varovali orožniki. Nato so dne 16. oktobra, ko je bil cesar še v Zagrebu, sklenili dijaki sežgati mažarsko zastavo. V avli vseučilišča so se zbrali dijaki v narodni obleki ali v civilu in prisegli, da ne izdajo eden drugega. Na tem shodu so govorili številni dijaki. Po zaključku so odšli v sprevodu na čelu jim Vladimir Vidrič, noseči akademsko zastavo skozi Frankopan-sko ulico in Ilico na Jelačičev trg pred banov spomenik. Tu so razvili mažarsko zastavo, jo nataknili na štiri sablje in jo sežgali, Policija ni nastopila proti dijakom, ker je bil cesar še v Zagrebu in so se bali ponovnih škandalov; zato so jih fotografirali iz bližnje hiše. Cesar je vsled te demonstracije odšel iz Zagreba in takoj sledeči dan so aretirali nad 70 dijakov, izmed katerih je bilo 54 obtoženih in po večini tudi zaprtih.
—	Umrl je v Stražišču pri Kranju po daljšem bolehanju vpokojeni c. kr. poročnik vojne mornarice Viktor pl. V est, star 51 let
—	Občinske volitve v Zagrebu. V II. razredu za občinski svet v Zagrebu so dobile združene meščanske stranice 643 glasov, frankovci pa 296 glasov.
Odlikovanja. S srebrno hrabrostno svetinjo II. reda so bili odlikovani praporščaki c, kr. gorskega polka št, 2: Gaber Franc, Dolničar Franc, Fajdiga Slavko in Kap Ferdinand,
—	Avto povozil dijaka. V Kranju je neki avto povozil dijaka II. gjmn. razreda Beno Tajnika, sina davčnega uradnika!
—	Požar na Plešivci. Pri posestniku Francetu Štefančiču se je vnela streha njegove hiše. Hiša s hlevom vred je do tal pogorela. Ker ni bilo vode v obližju ie bilo vsako gašenje nemogoče. Pač pa se je vaščanom po neumornem delu posrečilo obraniti bližnja poslopja požara. Štefančiču je pogorelo za 2000 kg poljskih pridelkov in vse gospodarsko orodje. Skupna škoda znaša 20.000 K, temu nasproti je bil pa zavarovan le za 1000 K. Štefančič je vojak in ima dopust do 10. t. m, — Pač žalosten dopust.
Primorske novice.
Vabilo. Od različnih strani je bila izražena želja v tukajšnji »Posredovalnici za goriške begunce«, naj bi se postavil na Goriškem v katerkioli obliki prvemu zagovorniku in velikemu podpiratelju beguncev, pok. dr. Jan. Ev. Kreku, spomenik, ki naj bi ohranil tudi na Goriškem še v poznih rodovih živ spomin na tega velikega našega dobrotnika in podpiratelja. Vojska je sicer uničila naše domove in naša imetja, a hvaležnosti do naših pravih dobrotnikov ni in ne bo nikdar uničila. Zato vabim vse goriške rodoljube na tozadevni pogovor v soboto, dne 20, t, m. ob 11. uri predpoldne v posvetovalnico »Zadružne Zveze« (Dunajska cesta št. 38, II. nadstr.), ki nam je bila v ta namen gostoljubno prepuščena. — Prof. Ivan Berbuč.
—	Umrla je na Vrhniki v sredo, 10. t, m, begunka Terezija Kocijančič iz Kanala pri Gorici. Blaga žena naj v miru počiva.
Umrl je v umobolnici v Kromerižu g. Alojzij Košuta iz Sv. Križa.
Sodniški izpit sta napravila pred komisijo c. kr. tržaškega nadsodišča v Gradcu gg. Fran Kompara, c. kr. avskultant v Trstu in dr. Davorin Klunič, c. kr, avskultant v Podgradu.
V ljubljanski deželni bolnici je umrla dne 14. t. m. begunka Marija Muravec iz Lokovca št. 58. Pogreb se je vršil 16, t. m. ob pol 2. uri popoldne.
Umrl je v Št, Vidu pri Vipavi dne 6. t. m. Faganel Franc, zidarski mojster in gostilničar iz Dolenje Vrtojbe. — Umrla jc Arcon Marija, žena Andreja, zadarja, iz Št. Petra pri Gorici, sedaj v Leskovcu pri Krškem.
LJillanske novice.
lj Boj nenravnostil V smislu resolucij Dobrodelnega shoda sc je zasnoval v Ljubljani — kot odsek društva »Sveta vojska« — odbor, ki si je določil za nalogo, da bo nastopal zoper nenravnost v vseh oblikah in z vsemi dovoljenimi sredstvi. Sodelovale bodo pri tem tudi Elizabetne konference, ki so sc ravnokar ustanovile na štirih mestih v Ljubljani. Pisarniške posle bo opravljala Dobrodelna pisarna (Kolodvorska ulica 35). Tam naj se iščejo vse morebitne poizvedbe in pošiljajo informacije: če se kdo želi tej organizaciji pridružiti ali jo kakorkoli podpirati.
lj Z vojaško patrono se je poškodo va! 10 let stari sin sprevodnika južne železnice Rudolf Nežmah iz Resljeve ceste št. 10. Zabil je v patrono klin, ki ga je nato zažgal ter pustil goreti toliko časa, da je patrona eksplodirala, ga poškodovala po obrazu ter razbila palec leve roke. —• Ista usoda je doletela 18 let starega sina vdove posestnice iz Kala št. 162, sedaj stanuje kot begunec v Dol. Trebuši. Našel je bil na cesti košček dinamitne patrone, ki mu je eksplodirala ter pokvarila desno roko. Oba sta morala v bolnico.
lj Krušne komisije bodo uradovale v petek dne 19. oktobra od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za krompir in kavo,
lj Gg. načelniki krasnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki sc vrši v soboto, dne 20. oktobra ob pol 12. uri v mestni posvetovalnici.
lj Zelje za mosfe. Občani Most, ki imajo rumene izkaznice s črko C, prejmejo zelje v petek, dne 19. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Red je tale: Od 8. do 9. ure št. 1 do 200, od 9. do 10. ure št. 201 do 400, od 10. ure dalje št. 401 clo konca. Vsaka oseba dobi i kg. Kilogram stane 80 vin.
lj Zelje za Vič. Stranke na Viču, ki imajo rumene izkaznice s črko B ali C, prejmejo zelje v petek, dne 19. t. m. dopoldne in popoldne v ccrkvi sv. Jožeia, Določen je tale red. Dopoldne od pol 11. ure dalje vse stranke z rumenimi izkaznicami B, popoldne od 2. do 3. ure stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 300, od 3. do 4. ure št. 201 do 400, od 4. ure dalje št. 401 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 80 vin.
lj Begunska obleka. Begunci, ki želijo zase ali za svojce obleke, naj se zglasijo pri mestnem magistratu v dvorani v spodaj označenem redu, in sicer le oni, ki so v razvidnostnih listih vpisani na prvem mestu (družinski glavarji, oziroma pri samcih oni sami), V soboto, dne 20. oktobra, pridejo na vrsto stranke z začetnimi črkami A—D; v ponedeljek, dne 22. oktobra, stranke z začetnimi črkami E—K; v torek, dne 23. oktobra, stranke z začetnimi črkami L—N; v sredo, dne 24. oktobra, stranke z začetnimi črkami O—S, včetrtek, dne 25. oktobra, stranke z začetnimi črkami Š—Ž in v petek, dne 26. oktobra zamudniki. Uradne ure so vsak dan od 8. do 1. ure popoldne. Vsak družinski glavar mora priti osebno ter prinesti s seboj istovetno8tne razkaznice vseh družinskih članov in, ker so te obleke namenjene le najpotrebnejšim beguncem, tudi še potrdilo hišnega posestnika, da imajo osebe, ki pridejo v poštev, le po eno zgornjo in spodnjo obleko. Sedaj dobijo oblačilo le one stranke, ki so prišle v Ljubljano že pred 1. avgustom in prosile za begunsko podporo že pred 1. oktobrom t. 1. Ostali pridejo na vrsto pozneje. — Čevljev za begunce sedaj še ni ▼ zalogi.
lj Krompir za tretji okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala v petek, dne 19. t, m., in v soboto, dne 20. t. m., strankam tretjega okraja na Dunajski cesti pri Miihl-eisnu krompir. Določen je ta-le red: v petek, dne 19. t. m., dopoldne od 8. do 9. ure št, 1 do 110, od 9. do 10. ure št. 111 do 220, od 10. do 11. ure št. 221 do 330, popoldne od 2. do 3. ure št. 331 do 440, od 3. do 4. ure št. 441 do 550, od 4. do 5. ure št. 551 do 660. V soboto, dne 20. t. mes., dopoldne od 8. do 9. ure št, 661 do 770, od 9. do 10. ure št. 771 do 880, od 10. do 11. ure št. 881 do 990, popoldne od 2. do 3, ure št. 991 do 1100, od 3. do 4. ure št. 1101 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stane 30 vin. Pazite na red.
lj Zavetišča sirot sestre Marije so darovali delavci in delavke »Gospodarske zveze« 64 K. Denar se je izročil danes našemu uredništvu. Rajni Evangelist je, kakor smo polzvedli, plemenito delo sestre Marije zelo podpiral. Ginljivo je, kako je delavstvo »Gospodarske zveze* ljubilo svojega gospodarja rajnega Evangelista Kreka.
lj V greznici ponesrečena ženska 43 let stara Ivana Pozdar, krojačeva žena, stanujoča v Konjušni ulici št. 1, je vsled nesreče pričela bruhati kri in umrla na otrpnjenju srca.
Ij Namesto vencev na krsto g. Henrika Dajaka pa g. dr. J. Ev. Kreka eta izročila gg. Ivan in Franc Fabian 20 K za otraško
bolnišnico.	1
Gospodarske ueležke.
Deželna poslovalnica za preskrbo pre i bivalstva z blagom, obleko in perilom naznanja s tem, da se nahaja njena pisarna v prostorih tvrdke J. C. Mayer (I. nadstr., vhod iz Šolskega drevoreda). Uradne ure so od pondeljka, 22. t. m. dalje sledeče« Vsak delavnik od 10. do 12. ure dopoldne; in od 2. do 4, ure popoldne. Vsakokrat b® od 11. do 12. ure v uradu tudi en član vodstva poslovalnice. Občinstvo se ponovna opozarja, da se bodo izdajala začasna do-volila za nakup obleke izključno le v dokazano najnujnejših in res potrebnih sln-«j čajih.
Tihotapljenje z živili. Urad za ljudsko prehrano poroča: Tihotapljenje z živili, po^ sebno z žitom, moko in krompirjem se je tako razširilo, da je preskrba prebivalstva najhujše ogrožena. Urad za ljudsko prehrano je bil vsled teh obžalovanja vrednih pojavov prisiljen, da je pozval vsa deželne načelnike, naj proti prodajalcem in nakur. povalccm žita, moke in krompirja najod* ločnejše nastopijo. Prestopki naj se kaznujejo z zaporom do 1 leta in denarno globo do 20.000 K.	/
Cene sei drva. Presojevalriicac cen v, Ljubljani nam piše. Pod št. 117 razglašene vodilne cene za dr-va je v toliko oopravitii da se odstavek I. 2,, ki se glasi: za mehka drva v polenih 20% cenejc odslej takole glasi: za mehka drva 20% ceneje, kakor za' trda drva iste zaloge prodaji namenjenega blaga.
— Tobak na karte. Z Dunaja poročai jo, da se je finančna uprava končno ven-dar odločila, urediti prodajo tobačnih iz* delkov. S 1. januarjem 1918 se uvedejo karte za prodajo smotk, cigaret in tobaka« Administrativne oblasti se baje že bavijoi s podrobnimi določili za ureditev tobačnih izdelkov.	tij
S vesli.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
BstHd, 17. oktobra. Veliki glavni stanu
Živahen topovski boj na Flanderskem, severnovzhodno od Soissonsa in na vzhod« nem bregu Moze.
Volitve v rusko konstituanto. ; ^
Amsterdam, 17. oktobra. (K. u.) »Dalty| Mail« javlja i r. Petrograda: V konstituanto bodo volih 25. novembra. Otvorili jo bodo 13. decembra, Boljševiti nameravajo sklicati 15. novembra spložen shod sovjeti« da napravijo zmedo. V Harkovu in v Tam1 boru so bili progromi.	. * • ■ $
Strankarski shod socialne demokracije vi
Nemčiji.
Wiirzburg, 17. oktobra. (K. u.) Poslan nec Hoch (Hanau) je izjavil, da vladi ne morejo več dovoliti kreditov. Noske mu je nasprotoval rekoč: Vojnih kreditov ne smemo odklanjati, ker jih zahteva korist našega naroda. Naj se ne dvomi, Nemčija bo dosegla svoje mirovne pogoje. Alzačan Emmel je protestiral, da bi odcepili Alza-cijo-Loreno od Nemčije, s katero je narod in dežela najtesneje sklenjen. Ltfbe (Vrati-elou) je predložil s 118 podpisi predlog, ki odobrava politiko in sklep dež. zbora e dne 19, julija.
Wiirzburg, 17." oktobra. (K. u.) Na popoldanski seji so z 284 proti 26 glasovom odklonili Hochovo resolucijo glede na odklonitev vojnih kreditov s strani soc. demokratične frakcijc v nemškem državnem zboru.	■	J
Japonska kot nadomestilo za Rusijo.
Stockholm, 17. oktobra. Po poročilih' tukajšnjih listov je izjavil bivši generalissi-mus Aleksejev, ki se je podal k ententni konferenci kot zastopnik armade v Pariz, nekemu sotrudniku »Utro Rossij«, da se boji, da ne bi konstatirala konferenca slabosti Rusije. Mesto Rusije bi potem zavzela na bojišču Japonska, ki bi gotovo dobila kompenzacije na račun Rusije; najbrže bo zahtevala Japonska bogato ozemlje Usvi„ Rusija je sedaj le še bolj statist. Sedanja vojska je boj med germanskim in anglosaškim plemenom. Anglija da ne bo končala vojske brez zmage.
Vojne priprave v Ameriki.
Pariz 17. oktobra. Ncwyorškv »Malin* poroča, da bo decembra vpoklican drugi kontingent narodne armade, ker se zdi, da mobilizacija prvega kontingenta — 687 tisoč — še ne zadostuje.
Bern, 17. oktobra. Švicarska vlada je naročila svojemu poslaniku v Washingto-nu, naj v 24 natančno znanih slučajih protestira proti vojaškemu vpoklicu švicarskih državljanov.
Službena dolžnost nevtralcev v Združenih državah.
Kodanj, 17. oktobra. (Kor. ur.) »National Tidende« poroča iz Stockholma: Švedsko poslaništvo v Wathingtonu poroča: Postave, ki naj bi nevtralc« prisihla v rajno službo, kongres še ni serejc'.
Za Atzacilo-Loreoo.
Frankfurt, 17. oktobra. Dunajski dopisnik »Frankfurter Zeitung« piše: V dunajskih diplomatičnih krogih ne dvomijo, da bodo Angleška, Rusija in celo Italija, ki morajo za sedaj zastopati francosko najvišjo zahtevo, napele vse sile, da pridobe Francosko za to, da se odpove Alzaciji-Loreni, kar se seveda nc bo moglo izvesti brez popolnih vladnih izprememb. Kdaj se ^bo to zgodilo, je seveda še negotovo.
Nem&ja pripravljena, da se pogaja o Al-
zaciji-Loreni. t Iz Genfa se poroča, da je pustil Ribot črtati v petek iz svojega govora tale stavek: Nemška vlada je po nekem francoskem diplomatu ponudila Franciji koncesije v Alzaciji-Loreni. Clemenceau zdaj izahteva, naj se ta reč popolnoma pojasni. iV Glasgowu je v soboto Asquith rekel, da finorajo zavezniki odločilno zmagati, pred-no se bodo pogajali o miru. V angleškem parlamentu pričakujejo važne izjavo glede na vprašanje miru.
l morju.
■ Berlin, 17. oktobra. (K. u.) Wolffov jttrad poroča: »U 39« je pod vodstvom poveljnika kapitana-poročnika Forstmanna, ki se je v treh letih vojske izborno izkazal, potopil pred cesto v Gibraltar med drugim pet dragocenih parnikov. Tekom treh dni uničene ladje so vozile &1.500 ton premoga, od katerih je bilo več kot 26.000 namenjenih za zimsko potrebo Italije. Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Dopusti in tirnim m Mi.
Minister za deželno brambo baron Czapp je v eni zadnjih sej državnega zbora odgovarjal na interpelacija glede dopustov in izmenjave moštva, ki je že dolgo na fronti. Povedal je med drugim sledeče: Za dopuste moštva obstoje natančno označene določitve. Dopusti sc začasno omeje ali ustavijo le tedaj, če to zahteva trenotni operativni položaj. Z delov front, na katerih se vrše oepracije ali pričakujejo večji sovražni napadi se morejo dopusti dovoljevati le v nujnih izrednih slučajih. Na bojni fronti se manj sposobni načeloma ne uporabljajo. Šlo bi tedaj le za gradbene stotnije in črnovojniške delavske formacije, ki se morajo po potrebi pritegniti k nujnim delom v postojankah. Tudi iz teh formacij so izločeni najstarejši (pred letom 1870.) rojeni možje. Izločitev letnika 1870. se bo po možnosti izvršila. Izmenjava moštva v smislu interpelacije je neizvedljiva, ker se potrebujejo vsi za fronto sposobni možje za nadomestilo bojnih čet,
Francozi se pripravljalo na nov napad.
Francozi se pripravljajo, da napadejo postojanke vojne skupine nemškega cesarjeviča. Računati se mora bodoči teden na močne boje na zahodnem bojišču, ker se., tudi Angleži pripravljajo na novo flander-ško bitko.
Kontoristinja
vešča slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v eksportno trgovino jajc in perutnine na deželi. Ob prostem času tudi pomaga v gostilni. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo pod S. K. 2680 (3)
Prevzamem v najem
stanovanje
z eno ali dvema sobama in kuhinjo ali pritlično hišo z vrtom v bližnji okolici mesta Ljubljane. — Naslov pove uprava _lista pod št. 2682._
Dober Žagar
ki se razume na vse tozadevne posle, išče mesta s hrano in stanovanjem. — Cenjene ponudbe na Valentin Ferjan, Žagar, Javornik St. 17, Gorenjsko.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 17. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega.
Topovski boj je bil včeraj zopet precej močan na Flanderskem od poplavljenega ozemlja do Ysera. V posameznih odsekih so zvečer, na celem pozorišču pa danes zjutraj pomnožili ogenj. Če se izvza-mejo boji poizvedovalcev, ki jih je bilo med kanalom La Bassče in Scarpe veliko, se boji pehote niso razvili.
Bojna skapina nemškega cesarjeviča.
Streljanje severnovzhodno od Soisson-sa se je razširilo včeraj zgodaj in je bilo od časa do časa zelo živahno. Streljali so tudi ponoči.
V zahodni Champagni, v Argonih in na vzhodnem bregu Moze so fnči n »etrovl močnejše streljal:.
XXX
Sestrelili smo včeraj deset sovražnih letal in en pritrjeni zrakoplov. Poročnik pl, Biilow je premagal v zračnem boju svojega 23., poročnik Bohme pa svojega 30, sovražnika. Diinkirchen so naši letalci zopet napadli z bombami; videli so, da so zažgali, ba vrnemo, ker so metali sovražni letalci bombe na nemška mesta, so naši metali bombe na mesto Nancy, ki leži v francoskem operacijskem ozemlju. Povzročili so velike požare.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
S
lovenske narodne pesmi
za eltce in pet,e
Priredil in izdal podpisani. Izšlo je osmero zvezkov. Sodaj so na razpolago vsi zvezki. Pesmi se tudi lahko spremljajo na gosli in kitaro. Zvezki so po K 2 50. Brez denarja se v teh časih no pošilja. Povzetje je drago in na račun naročnika. Ako ste praktični, pošljite denar naprej (pa ga potem ni treba) in dobite zvezke poštnine prosto. Pod svoj razločni naslov na nakaznici napiSito številko zvezku, pa je vso v redu. Na drugo stran sedaj no pišite. Zvezek III. ima v II. izdaji pojasnilo za začetnike. Zadnja dva zvezka vsebujeta narodne lju-bavne pesmi. Požurite so, dokler je zbirka polna,
Priporočam se IVAN KIFERIiE, Krojaška ulica 8, II nadstr., Ljubljana.
Angleška spodnja zbornica,
London, 17. oktobra, (K. u.) Spodnja zbornica se je po poletnih počitnicah zopet sešla. Zakladni kancler Bonar Law je napovedal, da bo v kratkem predložen zakonski načrt glede zračnega ministra. Zakonski načrt, ki daje vladi kontrolo nad vsemi v Veliki Britaniji odkritimi petro-lejskimi izviri, je bil sprejet v drugem branju,
Berlin, 17. oktobra. (K. u.) Kakor poroča »Vossische Zeitung«, je angleški spodnji zbornici predloženo gradivo zelo obsežno, Na prvem mestu je načrt glede vo-livne preosnove, po kateri se bo sedanji volilni način znatno demokratiziral. Za prihodnje dni pričakujejo pri razpravi o novih vojnih kreditih važne izjave o vojnem položaju in obenem o stališču zaveznikov glede na mirovno vprašanje.
Angleška proti švedski.
Berlin, 17. oktobra. »B. Z.« poroča iz Milana: Kakor je izvedel list »Popolo d' Italia« iz Rima, namerava angleška vlada uporabiti enako kot proti Nizozemski re-presalije tudi proti Švedski, če Švedska ne bo izjavila, da bo omejila oanošaje z Nemčijo na enak način, kot se je to zahtevalo od Nizozemske.
Zaslugam čast.
—	Odlikovanje. Najvišjo pohvalo je prejel v priznanje posebni hzasiug za vojaško duhovno pastirstvo č. g. Ivan B a -1 o h v Zagorju na Krasu.
—	Odlikovanja. Red železne krone 3.vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil nadporočnik 47. pp. Ivan Kralj. — V drugič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči stotnik 97. pp, Ivan Pe-trič. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 7, pp, Ivan Hameršak. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje z meči je dobil top. akcesist 31. polj, top, p. Ivan Kaušek. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hra-brabrostne svetinje je dobil nadporočnik 2. gorskega top, p. dr. jur. Emil Stare, — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil desetnik 87, pp, Pavlic Anton. — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste tit. četovodja 28. polj. top, p. Ur-bajs Franc.
Odlikovani požarmki. Leta 1892. so, kakor se nam piše, kmečke občine pri Ljutomeru začele ustanavljati ognjegasna društva s slovenskim poveljnim jezikom. Letos je poteklo 25 let obstanku prvozasno-vanih skupin. Izmed tistokratnih društve-nikov deluje sedaj še 27 oseb. C. kr. namestnik štajerski jim je za srebrni jubilej priznal častne kolajne. To so: Rajh Jpsip st., Makoter Franc, Sever Josip, Trojnar Anton, Karba Josip, (ta je s potovanja prinesel v posojilnico gospodu načelniku Ku-kovcu začetno misel o požarni brambi med meti), Scbastijan Filipič, Andrej Muršič, Kovačič Matija, Sovič Matija, Kovačič Martin, v okolišču Kraplje-Mota-Cven; Štrak.1 Matija, Vaupotič Franc, Vaupotič Vekoslav, Šalamon Jakob st., Šalamon Jakob mL, Vaupotič Josip, v Lokavcih; Mag-dič Vido, Kosi Vekoslav, Cvetko Josip, Pielog Slavko, Magdič Franc, v Ključarov-cih; Vrabl Anton, Rozman Matija, Bratina Franc, Hladnjak Josip, Vrbnjak Jarnej, Strniša Josip v Križevcih. Posojilnica v Ljutomeru je 10. marca 1892, sklenila, da prvo društvo, ki sc bo ustanovilo v okraju, dobi 400 K podpore, vsako drugo pa po ^00 K, razventega šc vsako po 50 K za pri-
prave. Prvo društvo osnovalo se je v občini Kraplje-Mota-Cven. Število društev se je množilo, in ustanovila se je »Zveza prostovoljnih gasilnih društev« v okraju Ljutomer. Zgodovino »gasilstva na Murskem polju« je v posebni knjižici »sestavil po zapiskih Josipa Karba, tajnika Zveze prostov, gas. društev« Vladimir Pušenjak, nadrevi-zor, domačin Cvenski, Častitamo odlikovanim jubilantom-požarnikoml
Po smni drla Kreka.
Zadušnice po dr. Kreku na Češkem.
Brnski »Hlas« poroča: V torek, dne 16. t. m., ob 7, uri zjutraj se je vršila slovesna zadušnica pa dr, Janezu Kreku, velikem in srčnem prijatelju našega naroda in zagovornika našega krščansko-social-nega delavstva, v cerkvi sv. Mihaela (pri redemptoristih) na brnskem dominikanskem predmestju, Zadušnico je opravil državni poslanec msgr, dr, Ant. Stojan,
V	spomin f dr. Jan. Ev. Kreku
je v petek dne 12. okt. na sloviti božji poti Sv. Križa nad črnečami ob koro-ško-štajerski meji daroval njegov prijatelj od bogoslovnih let sem, g. Jos. R o z m a n, župnik črnečfei, slovesno žalno sv. mašo z »Libero«. Asištirala sta gg. Fr. Lom in Š. Kotnik. Duhovščina in verniki so se hvaležno spominjali prerano umrlega velikega voditelja slovenskega naroda.
Sožalje češke narodne stranke.
Dr. Hruban je odposlal uredništvu »Slovenca« sledeče pismo:
Slavno uredništvo »Slovenca«
Ljubljana,
Pod vtisom žalostne vesti o nagli smr-smrti Vašega dr, Kreka stoji naša ciril-me-todijska Morava in vsi pokojnikovi številni častilci in prijatelji na Moravi,
V	imenu in zastopstvu narodne katoliške stranke na Moravi Vam izražam naj-globokejše sožalje vsled smrti gorečega domoljuba, plemenitega katoliškega duhovnika, neumornega socialnega delavca in vzornega velikega sina bratskega Vašega slovenskega naroda.
Žalibog sem bolan in mi ni mogoče nastopiti dolgo pot, toda .v duhu sem danes v beli Ljubljani pri pogrebu milega prijatelja, vročega slovanskega brata in vselej prijaznega in delavnega sodelavca,
Bog naj mu podeli večno slavo! Naj počiva v miru, v zemlji, katero je tako ljubil njen zvesti sin Janez Krek,
Z izrazi najodličnejšega spoštovanja in s prijateljskim pozdravom udani
Dr. M. Hruban. Olomouc, 13. oktobra 1917.
Sožalnica občine Sučurac. Nad grobom dr. Kreka, največeg juž-nog Slavena duboko žali opčina Sučurac, P. n. Zadružna zveza
v Ljubljani.
Podpisane zadruge v Vipavi izražajo Zadružni zvezi svoje najiskrenejše sožalje k izgubi njenega ustanovitelja in očeta slovenskega zadružništva dr, Kreka, če-gar genij naj se dviga za vedno visoko nad našimi zadružnimi organizacijami, ter nas vodi do velikega cilja, velikega vse jugoslovanske zemlje obsegajočega zadružništva.
Vipava, 14. oktobra 1917. Za Hranilnico in posojilnico: Lavrič. Za kmetijsko društvo: Uršič.
Za Živinorejsko zadrugo: Jožef Ferjančič.
P. n. slovenska katoliška demokracija
v Ljubljani.
Podpisana Kmečka zveza za sodni okraj Vipava izreka S. K, D. v Ljubljani iskreno sožalje k nenadomestni izgubi prijatelja slov, kat. delavstva dr. Kreka, ki je 3 silo svojega duha delavstvu neumorno odkrival pota k časnemu in večnemu bla-gru, ter izraža željo, da bi se v zarji idej našega velikega ranjkega započeto delo razvilo k boljši bodočnosti našega naroda. Vipava, dne 14. oktobra 1917. Kmečka zveza za sodni okraj Vipava: Jožef Ferjančič 1. r. načelnik.
šega naroda v teh težkih, za naš narod tako usodnih dneh.
V nalepši moški dobi, ko so se skri-stalizirale vse sile njegovega velikega duha in globokega srca, uplenila nam ga je nemila smrt.
Za nas je prišla smrt nepričakovano, pokojnik jo je pričakoval pripravljen. Njegova orjaška sila jc omahnila pod težo dela, bridkosti zadnjih let $o bile tako strašne, da jih tudi pokojnikovi sili ni bilo mogoče preboleti, temmanj, ker je imel tako mehko in čuteče srce kakor otrok, ker si je bil svest svojih čistih, plemenitih namenov.
Z vso silo se je vrgel smrtno-truden še enkrat na delo za svojo življenjsko idejo jugoslovanske samostojne avstrijske državne skupine. Že pred dvajsetimi leti nam je govoril o tej ideji. Mi smo so mu smejali, ker ga nismo razumeli. Za uresničenje te ideje je skozi desetletja delal zlasti na gospodarskem polju. S tega vidika nam je popolnoma jasno njegovo smotreno zadružno delovanje na slovanskem jugu naše države. Skupni gospodarski interesi, zadružno-gospodarska edinost, narodnogospodarska sila, to naj bi bili predpogoji za uresničenje te velike ideje. In zato ga je ne iz osebnih razlogov, marveč iz ozira na močno gospodarsko jugoslovansko skupnost, ki jo je smatral kot predpogoj za uresničenje velike jugoslovanske ideje, razdor v zadružništvu najhuje pekel v njegovi duši.
Pokojnik je hodil v življenju vedno svoja pota. Bil je izviren, iskre kresajoč, sejal je semena, sipal ideje, delil dobrote, vse, kakor mimogrede. Vselej, kadar si bil ž njim skupaj, si imel potem sam pri sebi o čem razmišljati. — Dobro se je zavedal, kako malo človek doseže tudi z najna-pornejšim delom, a bil je vedno optimist, on ni nikoli obupal. V prostranosti svojega obzorja je vedno našel dovolj razlogov za neuspehe, pa še več razlogov za nadaljno, še intenzivnejše delo.
Bil je duhoven po Srcu božjem! « " a •
Dne 29. avgusta mi je pisal dr. Krek zadnje pismo z Dunaja. V tem pismu med drugim pravi glede sebe: »Zdaj vem, kaj mi je. Dr. Jankovič pravi: »Aorta vapnenf in tam, kjer se sredi pregne, čutim zato neugodno tiščanje. Treba bi mi bilo nekaj zdravljenja v miru» ker ti bolezni je pro-gnosa — kap,«
Iz teh besed sklepam, da je bil dr. Krek popolnoma pripravljen na smrt. Ta misel ga je ovirala, da ni prišel v Ljubljano med svojce, njegovo mehko srce bi ne bilo moglo prenašati teh obupnih pogledov, teh vzdihov, teh umetnih tolažil-nih besed svojih dragih prijateljev: zato se je ustavil v Št. Janžu in tam počakal smrti v miru in samoti.
Dodeli Ti Bog večni mir in večna luč Ti sveti!
* * *
Rad bi bil priča, kako sta se srečali v večnosti Tvoja duša in duša Tvoje matere, ki si jo tako neskončno ljubil zdravo, bolnb in umrlo. — Blagor vama, združena mati in sin!
A • #
Razjokali smo sc, dragi, ob Tvoji smrti kakor otroci. Tudi nas starih ni bilo sram gorkih solza; Ti pa nam kličeš; »Pustite to! Domovina vas kliče, pojdite na moje in vaše in vsega naroda delo!« —i Tako bodi!
GLASOVI ČASOPISJA.
Prelat Andrej Kalan piše v »Ilustriranem Glasniku«:
»Najlepše je sredi med delom umreti na cesti,« tako je večkrat rekel dr. Janez Ev. Krek in tako se je tudi ž njim zgodilo.
Sredi dela, velikega in nujnega, sredi snovanja novih načrtov za lepšo bodočnost slovenskega naroda, ki ga je tako neizmerno in resnično ljubil, je umrl naš Evangelist na cesti, na poti z juga v Ljubljano, v št. Janžu pri svojem prijatelju in župniku L. Bajcu, Prav na vrhuncu svoje slave in vseitransKega zaupanja slovenskega naroda jc vse prezgodaj preminul ljubljenec in voditelj na«
»Ivan Cankar« je napisal v p adejko-vem »Napreju« pod naslovom »Ob Krekovem pogrebu« sledeč podlistek:
Tisto uro, ko je presunil slovenski narod bolestni glas, da doktorja Kreka ni več, je zakrvavelo vsako srce, so se nam vsem orosile oči. Bili so trenotki globoke malodušnosti, grenke, osamelosti, kakor da so popotniku ugasnile vse zveste luči vodnice na nebu ter se je zgrnila noč nad njim, tako da korak obstane in si ne upa nikamor več. Ali bili so le trenotki; že je zaplata v licih vesela kri, že so vzplamenele zvezde svetlejše kot poprej in na jutranjem obzorju se je oznanila velika zarja, ob njenem svitu je od vsepovsod zazvonilo Vstajenje.
Le nekaj kratkih ur trpkosti, nato nič več obupavanja, nobenega strahu več. Ta pogreb nikakor ni bil žalna procesija ljudi, ki s povešeno glavo in potrtim srcem spremljajo na zadnjo žalostno pot svoje bogastvo, da se obubožani in osiroteli povrnejo na svoj zapuščeni dom; bil je slavnostni sprevod za vojskovodjem, ki jc zmagal, ko je padel.
Nikoli še se niso vsi, ki resnično ljubijo slovenski narod in zaupajo v njegovo prihodnjost, tako tesno strnili v eno vrsto, si tako toplo segli v roko, si tako verno in brez hinavščino pogledali iz oči v oči. Srca so govorila brez besed: »Nebratje smo si bili v ponižanju, bratje si bomo v poveli-čanju!« In iz tihe sedmine sc jc rodila vesela svatovščina.
Kar je dr. Krek z brezprimerno močjo
nli
auuvai lit .n... uu.gv. .wu, i~	-
svoji zadnji uri; česar niso še gledale njegove žive oči, je gledal njegov odprti lJrob.
Ko se je narod poslavljal od njega, dobrotnika, je bil neločena in neločljiva družba bratov in sester, ki so enega upanja in ene vere, ene misli in ene volje.
Ta črni praznik, ki nam je dal dovolj solza bridkosti in očiščenja, nam je obenem dodelili posebno dragocen dar; vrnil nam je spoznanje, ki nam jc bilo v teh časih že skoraj izgubljeno, da more obroditi sočen sad le tisto delo, ki je bilo spočeto in izvršeno v čisti poštenosti. Vsako delo, ki je vzklilo iz kalne misli; je ob rojstvu mrtvo. Krek je dokazal z vsem svojim življenjem, da je laž tista beseda c dvojni morali, temveč da je morala pc-sod in vselej samo ena, doma za pečjo, na očitni cesti, na razburkanem shodu, na zaupnem sestanku in v državnem zboru. Dokazal je, da poštenost ni suknja, ki se jo da v prednji sobi zamenjati za svetli frak sebičnosti. Narod je kakor otrok: brez dolgega premišljevanja in brez omahovanja orevidi bistro, občuti brž, kdo mu daje in kdo mu jemlje. Zato so vroče naravnost iz srca privrele 6olze ob grobu moža, ki je dal svojemu narodu vse in edino, kar je imel: svoje življenje.
Izkazalo sc je, kakor še nikoli: kdor daje ljubezen, mu je povrnjena tisočkrat. Ne z mečem, z ljubeznijo je zmagal Kristus. Sovraštvo je tiščalo naš narod ob tla, ljubezen ga bo povzdignila do solnčnih višav. Tega evangelija nam ni dal prazen sanjač, dal nam ga je izmučen delavec ob svoji smrti.
Nič žalosti ob tem grobu! Bolj nego kdaj zaupajmo v svoj narod, verujmo vanj in v njegovo slavo! Kajti njive, ki je imela take orače in take sejalce, ne pomori slana, ne pobtje toča; in žetev bo obilna, ko pride čas! —
• • •
Zagrebški katoliški dnevnik »Novine« je izšel črnoobrobljen. Pod naslovom Pod naslovom: »Evo kako umire praved-nik« ... pišejo:
Nasred puta do višine, gdje mu je oko zagledalo ideale, da ne bi okusio slasti dosadanjih sanja, da ne bi srknuo užitka junaka iza pobjede, da u imanju ostvarenih nada ne bi osjetio raj na zemlji...
Lavu našega roda puče srce, koje je bilo velik dio naše skupljene snage, zbiralo je posljednji bljesak za zadnjom miš-Iju, naiposljednjom željom sa zjenica sve brače, kad osjetiše i spozcaše, da je iscrp-ljena, izgubljena životna snaga, da pade kao i disanje u nepovrat, u izgubljenje ...
Jonatan bijaše on, a mi svi skupa, u koliko smo voljni, otpornt i spremni — David. Jonatan naš pade, a David vapi: neka opuste putevi naši, neka proplaču : ceste niz zemlje naše. I kčeri vile Slovin-kinje neka plaču. Na žilama izvaljena cedra na našim planinama neka sjede i plaču oči djevica ... Bio je ... Najljepšega junaka nestade s čela naših. A bio je, Gospode, bio je snaga, zublja požara za sva srca podignuta nad zemlju, luč provodni-ca, osmjeh pouzdanja, nada uspjeha, pjes-ma umornih orača, oblina nategnutili je-dara ... Govorio ie kao Pctar i družina iza šuma sašlih jezika, a rekoše mi mnogi, ikoji osjetiše čudo njegove riječi, da se je napio mladoga vina ... Drugi, hiljadama ne znamo broja, prignuše glavu, da na čelu, jeziku i srcu osjete kapljice preporoda, uskrsnuča, da očute dolazak martir-ske snage, žedje za palmama ,..
Gledao je, gdje mu se pred očima mi-ješa povik o mladomu vinu s povicima: hosana, rode moj.., Gledao je oko sebe učenike, a nije skupljao, bježali su za njim kao za Sokratom, da ga pitaju, što vrijede sofisti. Kazao im je i ništa im nije tajio, ništa, pa ni to, kako je bio pred sucima, optužen da kvari mladež i da govori o novim idolima: o vilama naših gora, o vilama vodenicama, o suncu nad našim klasjem i vinskim brjegovima, da jc obožava-telj prirode ... Pehar nije pio, jer ga polu-paŠe vremena, a okusio jc otrova, pio ga
Ie, a i smijao se je jače i iskrenijc od Sokrata. S njegovih je lica odsijevala sreča radnika naše zemlje, koja prima sjeme i trud naplačuje. Smijao se je otrovu, kao što bi sc i sada nasmijao svomu srcu, što je puklo: »Dolazi prolječe. Rad se nastavlja do neizmjernosti i u njemu je svaki atom, svaka iskrica trajna kao rod ljudski, kao njegov narod, na čijoj je njivi sijao, a ne dočekao prolječe. Nasmijao se vlasti-tomu srcu, što se raspuklo, a pri tom je mislio na prolječe, na rod, koji če u ljetu kositi sjeme, što je umrlo u njegovoj snazi. Umrlo je to sjeme, to je ono, što je vidio, a znao je, da tek sjeme, koje umre ,..
Nije plakao, nije mogao plakati on, kojemu su se zjene vječno smijale, a one vesele črte lica Jonatana našega titrale su titrajem ugrijanih okretaja kola, kad se u rasplamsanoj igri najmočnije okreču ... Pod njima se zibala iskra ugrijanc energije moči stvaranja, koracanja naprijed. l/ječno veseo, vječno zadovoljan, kao svi-est uspjeha. Zaboravljao je sebe, kao pajka, kad se podaje djetetu ..,
Jonatan je r.aš bio svečenik na sla-ivenskom jugu. Ninski glagolaš, protopop Nedjeljko i ujak u brcima priznade, da ko-
raca po njihovim putevima, poljubiše ga, što nastavi djelo njihovo. Bez straha na
Sodnožju oltara, najumniji u zborovima. fčio je istinu križa, turao je ruku u oganj, da zasviedoči, da nema drugoga osim Njega Jeclnoga. Rekoše mu, da govori riječi, što se lijepo slušaju, a on je srcem kucao samo istinu, k njoj mnoge privuče, a Jonatan naš ne progna junake iz čete. Ninski glagolaš ne pusti ni črknje iz pisma Cirilova, a ne udalji se od Stijene. Ljubio je sve, što je pod lipom slušalo osude. Pje-vao je Markovoj drenovini i nikada nije pitao, gdje je šuma, u kojoj izraste ona suha. Znao je: izrasla je u našoj šumi, i koplje, što če Markova desnica izazeti iz suhe drenovine od deset godina, bit če svjedoci naše snage, kaplje naše radosti ...
Ljepotu je pio, hranio se je snagom, pasao se je nadama. Pjcvao je rad, smijao se je nepobjedivošču. Ljubio je prolječe naše zemlje, a mrzio je vode, što neplodno 1 nečisto stoje, Vodio jc mladost, smijao se je starosti... Smijao se je otrovu i svome raspuklome srcu. Živio je kao ninski glagolaš, protopop Nedjeljko i ujak s pusatom. Umro je eto onako, kako umire pravednik. Na sred puta. do višina, gdje mu je oko zagiedrlo ideale, da ne bi okusio, srknuo, da ne bi osjetio raj na zemlji.
legeitski svel nove
Nadškof Aleksander Kakowski jc bil rojen leta 1862 v Dembinih pri Pul-tusku. Leta 1876 je vstopil v varšavsko semenišče, Obiskoval je 1882 duhovniško akademijo v Petrogradu in leto na to gre-gorjansko vseučilišče v Rimu. V duhovnika je bil posrečen 1886. Varšavski nadškof je postal 1913. Nadškof Kakovski se je mnogo pečal z znanstvenimi deli na polju cerkvenega prava. Že leta. sem je živahno deloval na socijalnem polju. Med svetovno vojsko si je pridobil velike zasluge pri pomožni akciji v korist bednega poljskega ljudstva.
Knez Zdzislav Lubomirski
jc bil rojen 4. aprila 1865 v Nižjem Now-gorodu kot sin znanega poljskega zgodovinarja Tadeja Lubomirskega. Politično je knez Lubomirski deloval od leta 1909. Leta 1915 je bil imenovan za mestnega prezi-denta v Varšavi.
Jože! pl. Ojstrowski,
rojen 1860, je študiral pravo v Varšavi, nato v Nemčiji. Leta 1906 je bil izvoljen v rusko dumo. Bil je predsednik poljskega kluba dume v Petrogradu. Od leta 1905 je pripadal stranki realistov in bil prvi predsednik te stranke. Zadnji čas je izstopil iz te stranke,
Fenio u «vojake m iiojiiem m n.
Sirašna vojska z vsem stradanjem traja naprej; četrta zima je pred vrati. Mi vsi, ki živimo v teh tako težkih časih in čutimo s siromašnimi ljudmi, vidimo tudi, kako se vse zaloge bližajo svojemu koncu, kako se vse polagoma izčrpa, kar imenujemo vsakdanoj potrebo. Kako težko je pač na tako visoki stopnji civilizacije, na kateri stoje vsi narodi, rešiti življenjsko vprašanje na enostaven način omejitve v svojih potrebah! Vojska je oster učitelj, naučila nas je marsikaj, predvsem štediti. Naučili smo se mnogo, česar nismo razumeli, in sčasom smo se tudi na vojsko privadili. Če se bo razumno gospodarilo, in bomo štedili, je gotovo, da bomo še dolgo vzdržali, če so tudi mnoga živila in si-rovine bile le v pičli meri v zalogah, četudi dobivamo mnogo reči, ki so bile pred vojsko lahko in poceni dobiti, le težko in za visoke cene.
Naša prva dolžnost je podpirati bojevnike in obračati vse svoje sile le na to, da ne bodo naši bratje na bojišču pomanjkanja trpeli. Vojake na fronti moramo z vsem dobro preskrbeti. Kar se tiče živil, je vprašanje večjidel dobro, celo sijajno rešeno. Z obleko in blagom je pa seveda druga; no, tudi to vprašanje mora biti rešeno s pomočjo vsega prebivalstva.
Vsi evropski narodi so bili pred vojsko tako bogato založeni z bombaževino, da so pozabili, kako so naše mamice in babice krile vso svojo domačo potrebo z lanom in konopljami. Bombaževo blago je s časom popolnoma zatrlo domače predi-vo, deloma tudi volno. Tako se je zgodilo, da sta v deželah, kjer so prej pridno sejali lan in konoplje, ti dve rastlini polagoma izginili. Zdaj vidimo, kako napačno je bilo tako gospodarstvo. Ko se je ovčjereja omejila, se je pokazalo vsepovsod pomanjkanje volne. Naloga države je, da popravi to napako in posveti več pozornosti tako ovčjereji kakor tudi negovanju lanu in konoplje. Upamo, da bo v malo letih tudi ta nedostatek odstranjen. Vse prebivalstvo mora na vso moč štediti z blagom za obleko in perilo, da postanemo popolnoma neodvisni od onih, ki fias hočejo v vsaki smeri izstradati.
Pokazalo sc je, da je v tej vojski potrebno, da dobra vojaška organizacija sto-
pa roko v roki z važno gospodarsko organizacijo celega prebivalstva.
Vseh prirodnih sil in virov: vodnih moči, zračnih tokov, morda i solnčne toplote se moramo posluževati bolje nego doslej. Vprašanje perila je jako važno tako za civilno prebivalstvo kakor za armado na fronti. Čc sc zamislimo nekoliko v povestnico prejšnjih vojsk, pridemo do zaključka, da so izgube na ranjenih na bojišču provzročile mnogo manj slučajev smrti, nego infekcijsko razboljenje ran, ki je sledilo vojski, kakor tudi obolelost za kugo, kolero, drisko, legarjem in ošpicami. Moderna higijena je skoraj onemogočila s svojimi profilaktičnimi napravami, s cepljenjem in serumom vse te bolezni. Cepljenje proti koleri in tifusu sc je sijajno obneslo, tudi serum proti otrpljenju in serum proti driski je imel najboljši uspeh; osep-nicc so v armadi skoraj popolnoma prenehali. Preostaja pa še nevarnost okužbe, ki še vedno grozi in sicer tem bolj, ker nam nedestaje vseh tozadevnih varstvenih sredstev. Kal bolezni še ni doslej znana, vemo samn, da je čistota imenitno sredstvo, ki brani pred boeznijo. V mislih imamo pegasti Iegar. Kugi in pegastemu legarju se izognemo samo s čistoto, to je da večkrat menjamo perilo. Da je v srednjem veku po vojski toliko ljudi umrlo za kugo in legarjem, je bilo krivo pomanjkanje perila in pa čistote in snažnosti. Zakaj dokazano je, da kugo prenašajo bolhe (mišje in človeške), pegasti legar pa uši, ki so v obleki (perilu). Kdor menja perilo kolikor mogoče pogosto, ko se prej očisti in umije po celem telesu, je varen pred to boleznijo. Pozimi je legar nevarnejši, ker se v mrzlem letnem času ne iz-kopljemo tako dobro, kakor poletu. Med siromašnimi ljudmi, v malih mestih, kjer jc premalo ljudskih kopel, ali pa jih sploh nimajo, je pegasti legar jako razširjen posebno v mrzlem zimskem času.
Če se spomnimo razmer na fronti, v strelskih jarkih, kjer .morajo naši vojaki prebiti cele dni, potem razumemo, da je nevarnost okužbe jako velika. Da se tej nevarnosti izognemo, se na frontah vsepovsod stavijo in gradijo kopeli, ki bodo v prid neobhodno potrebne čistote naših vojakov; tudi uši se bodo s tem preganjale — seveda vse je mogoče doseči le pri zadostnih zalogah perila- Neizogibno potrebno je, preskrbeti vojakom zadostno množino osebnega perila, da se bo kolikor mogoče omejilo razširjenje pegastega le-garja. Iz tega sledi:
1,	Glavna dolžnost vsakega državljana je, da bi z odpadki obleke in perila previdno in varčno ravnal, da ne bi nobene cunje odvrgel, ampak vse odpadke in ostanke po nasvetu uradov za vojno preskrbo zbiral in oddal v to določenem času;
2.	da bi vsak za domačo rabo nepotrebno obleko in perilo oddal uradu za vojno eskrbo;
3.	da bi na slehernem neobdelanem prostoru lan' in konoplje sadil; da bi ttla ovčarstvu posvečena večja pozornost;
4,	dolžnost države in deželnega odbora je, da bi podpiral za to delujoče organizacije; da bi pospeševal koristne organizacije po kmetih; da bi tudi učil, kako je štediti z ostanki obleke in perila v vseh slojih.
Iz eerle posredevo niče u HepEce.
Pri Posredovalnici za goriške begunce se nahajajo sledeče dopisnice: Anton Lo-kovič, Sv. Križ pri Trstu št. 37; Mirko Ko-mel, Ljubljana, Radeckega cesta 30; Leopold Humar, Banjšice, Breg 23; Šuligoj Marija, Gomilija p. Čepovan; Preščak Anton, Bate 118 pri Grgarju; Marija Gregorič, Pr-vačina 165 pri Gorici; Jožefa Zofzut, Go-raca, Ziazza Katarini 3; Katarina Baudaž, Kanal 18; družina Baučar, Selo 19 p. Črm-Če; Žvir Marija, Gorica, na trgu 23; Alojzija Leščak, Avče pri Kanalu; Figar Ivan, Schiitzenreg. Technische Komp,, I. Zug; Terezina Humar, Lohka-Banjšice št. 111; Marija Velikonja, Selo 42, p. Črniče; Miku-lič Franc, Pevma pri Oslavju št. 123; Mau-rič Gabrijel, Arb. Abt., Marinefeldpost Pola; Antonija Matjac, \Vels; Anton Marljak, Renče 347 pri Gorici; Jožefa Golob, Op-čina 98 pri Trstu; Gašpar Šulin, Podmelc; Simon Koren, Drcženca na Primorskem; Budin Jožef, Trst; Alojzija Humar, Gorica, ul. Giuseppe Caprin 4) Albina Zavadlav, Dol. Vrtojba 7; Antonija Košuta, Ozeljan št. 37 pri Šempasu; Frančiška Pečenko, Brje-Rihenberg; Ančka Saksida, Dornberg 318; Marija Leščak, Avče 97; Fani Lipov-šček, Bukovica 28 pri Volčjidragi; Tereza Mučič, Štandrež 37 pri Gorici; Jožefa Cej, Solkan, Jurčičeva ulica 2; Mici Srebemič, Solkan pri Gorici; Jožefa Komel, Kronberg 70; Terezija Brajnik, Gorica, ulica Barka 10; Valerija Dršot, Renče; Frančiška Pavlin, Dornberg, 79; Julijana Kodrič, Cvctrož 126 pri Rihenbergu; Janez Humar, Banjšiča so. Duha; Karolina Zabrič, Trst, ulica Giulia 9/III.; Marija Plesničar, Gorica, ulica Androna d. Pcrgola 4; družina Obcrdank, Gorica, id. Cnmposanto 2; Aloj-
zija Cigoj, Solkan 13; Jožef Štolfa, Rebije št. 24 pri škrbini; Stakul (JrSula, Gorica, ul. Ma ndrija 34; Justina Špacapan, Ozeljan 118; Marija Močnik, Koprivišče 20S; Jožef Brajnik, Gorico, ul. Barka 10; Anton Podgornik, Selo 33 p. črniče; Justina Cej, Vogiarji 35 pri Gorici; Makuc Justina, Gorica, ul. Camposanto 52; Makuc Marin, Solkan, Kronberg 94; Jožefa Gorlcič, Dol. Vrtojba 126; Štefanija Gorjup, Banjšice pri Gorici; Marija Godnič, Prclesje ori Komnu; Ludovik Bajt, k. u. k, Fest. Ar t. 15 cm Haub. Batt., Walusi Leonardo, Mon-falcone; Anton Rejec, Dol 21 p. Čepovan; Pavlina Arčon, Renče pri Gorici 101; Ba-tič Emilija, Šempas 1 pri Gorici; Silvester Maraž, Št. Florjan pri Gorici; Marija Kor-sič, Št. Florjan; Jožefa Gorkič, Dol. Vrtojba 126; Ludovik Trpin, Pevma-Podsabo-tin; Alojzija Trpin, Podsabotin 13 p. Pevma; Tomšič Alojzij, 5. Marschkomp. pri Fest. Art. Reg. 4, Nabrežina pri Trstu; Antonija Skočir, Bate p. Grgar; Lojzka Mur-nova, Sv. Mihael pri Ozeljanu; Jožef Pisk, Ravne 66 p. Čepovan; Velikonja Franc, Ajševica 10; Velikonja Gozela, Gorica, ulica Sv. Petra 15; Marija Kralj, Dornberg 366; erezija Škarabot, Šempas 117; Jožef Ušaj, Št. Peter pri Gorici; Mihael Škrt, Kal pošta Avče; Anton Berlot, dekan v Kanalu; Karolina Maozetič, Renče 207; Veronika Blažica, Št. Peter; Košuta Franc, Kronberg št, 27; Uršula Padovan, Gorica, ulica del Bosco 36; Frančiška Presen, Avče pri Ko-nalu; Bončina Pavla, Ravnica pri Gorici; Josipina Kušar, Št, Peter 20 pri Gorici; Janez Nemec, Št. Petpr 177 pri Gorici; Reščič Franc, Št. Peter pri Gorici; Franc Požar, Vrtovin 32 p. Črniče; Zorzut Rudolf, k. u. k. Inf. Reg. 97, 8. Komp., Dunaj I.; Maka-rovič Miha, Goljevica pri Kanalu; Marija Mihel, Preserje 237 pri Rahenbergu; Jakob Lukcžič, Branica št. 10; Fani Kaučič, Kamnik na Kranjskem.

H
Proda se 2677 (3)
v Ljubljani, sv. Petra cesta 95.
gS^P"" Odtrgal sc je te dni ob Savi v Medvodah zeleno pobarvan velik
Kdor ga najde, naj naznani proti nagradi v vili Jarc v Medvodah. 2676 (2)
21 let staro, ki zna dobro šivati, kuhati in gospodinjiti, zmožna slovenskega in nemškega jenika v govoril in pisavi, izvežbana v računstvu, želi primernega mesia. Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod št. 2674
pleskarski in likarskl mojster
^jasta, iims^ sssfa 16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. SoJitinain točna poslrežba. Jamčim, da delam samo s pristnim firnežem.
sc sprejmeta za čevljarsko obrt. Mljo Biaznik, Škofja Loka.
želi mesta v kako župni šče. Vajena jo vsega gospodinjskega dela in zna dobro kuhati. — Ponudbe sprejepia uprava lista pod št. 2653.
suknene odrezke stare
in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žakijevino, , odeje, vrvi itd. v vsaki 3 množini in po najvišji ceni
ije: E. Kofzbek, Kranj.
2388
Ssiho, dotero dozorelo
v
mm somu
kupi Mat. Dežmnn, Ljubljana, l opitar-jeva ul. S.



Vsem, ki, so spremili k zadnjemu počitku našega do brega brata
ljubi Bog obilo povrne njihovo molitev in ljubezen Priporočamo ga v molitev.
Ljubljana, dne 15. oktobra 1917 - na 8. dan smrti.
Žalujoče sestre Cilka, Milka in Zofka.
»»»nuimmumm irmvmv
Prazne vreče
vsake vrste, suha	kumno, ja-
než in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma:
Kupi se vsaka, tudi najmaniša množina, dobro posušenih
8089
J. KUŠLAN, KRANJ, Gorenjsko.
takoj sprejmem proti dobri plači in hrani. Sprajmem tudi takoj
nlnltii napa v m
Avgust Trpine, usnjar v Kamniku.
w m is«i A! *.^ w ImjSefc ln
vsako poseboj, po 2 K ln dobro posušene
prsiSesfvSssE hraSefe ln flaboft
po 80 vin. kfj. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Franc Kos v Ljubljani.
Približno 60 oralov mlaHozaraščenega
v vseh množinah in velikostih kupi eksportna veletrgovina s sadjem Ivan Razboršek, v Smartnem pri Litiji (Kranjsko).	2586
Hviso
z majhnim posestvom vred;
lepo posestvo s hišo
v prometnem trgu na Dolenjskem,
700 litrov pristnega, čistep^ malinovep soh4f — tračna pllia 759 mm, — di-natn© za električno luč (10 luči) s ploščo, — SftiSn za koruzo drobit', — 1 vagon lavorjavšfii desk 20 mm deb?iih, — 110 kg potiiur-Saka, - 20 kg si&aSlv-ffirnaia, — n?kaj rdeče in zeler.e nato ibar^a je ra prodaj. — Ki? p~ve upravništvo »Slovenca* pod št. 2@7S. (5)
Veliko denarja zaslužits
trgovci, drocristi, krfmarji itd. 3 prodajo I najfinejšega, zdravju neškodljivega
Intendanca poveljstva c. In kr. I. soške armade, vojna pošta št. 465,
kupi večjo množine
kislega zelja, kisle repe, vloženih kumare ter nasekanih drv za kurjavo.
Tozadevne pismene in kolekovane ponudbe z navedbo blaga, množino, ceno in oddajnega kraja naj se pošljejo čimprej mogoče na gori imenovano intendanco.
ki je najboljša rrimsa tobaku. Puši se lahko tudi sam. 140 zavojčkov (prodajna cena 50 v) 50 K 140 „	„ „ 1 K) 100 K
140 „	„ 2 K) 200 K
Vso franko iz Prago po povzetju. V. JAN, tovrinr-, Pra—\
S" Rudolf ffllič, z?slopni'i, Vrtata.
Zahtevajte cenik drugih predmetov 1
Išče se
s trgovsko predizobrazbo,
vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter slovenske stenografije. Plača po dogovoru. Vstop takoj. — Naslov se poizve pri upravi lista pod št. 2657.
<4oo0
vsjpa zavestna
ura
natnn":n< rcgul ln ro-i di Nike! ali jeklo K 12 - 16 - 2U- — z raih) bvetiln. kazaliseem K 16 — CO - K — r src brnom okrovu K. 18 — 24 - K 28 -, t radii svet. kazal K HO - 36-— srebrna zapesm.nra na olast. K 30 — S6-— 40 — 14 kar. zlata zapestna ura na elast K 100 — K 120 - K 140 - 3 letno pismono |i>m-et v o. Pošilja po povzetju. Nikak riziko! Zamena dovo fiena ali donrrnazai
Prva tovarna ur Jan Konrad
o in kr (tvorni založnik Brili Et. 1553 , Čosko.) Na željo se vsakomur zastoni poshe moj glavni ccnik.
kupi vsako množino franko vagon
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo ccn.
Ctlasovirjje, planine harmonije in orhestrijone
ZAHVALA.
Ža premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nama doSIl povodom smrti našega nad vse ljubljenega soproga in očeta, za po-klonjene krasne vence kakor za številno čaščeče spremstvo na njega zadnji poti, izrekava tem potom vsem najino srčno zahvalo.
Gabrijela in Bogdan Žužek.
Zahvala,
Povodom smrti moje nepozabno matere mi je dolžnost se zahvaliti vsem, ki so se udeležili pogreba moje predrage matere. Pred vse:n prečastiti duhovščini, zlasti gospodu kanoniku in dekanu radoljiškemu Janezu Novak, ki je vodil pogreb, g. duhovnemu svetnik i in župniku blejskemu Jane~u Oblak, ki je opravil pogrebno sv. mašo; gg. Ja i:zu Lovšin, župniku v L?:-a'i, Martinu Drolc. župniku na Boh. Beli, Jakobu Fatur, mestnemu kaplanu v Rado-ljici, Viktorju Turek, kaplanu v Gorjah, in Karolu Šparhakl, kaplanu r.a Bledu, ki so spremili mojo mater na zadnji poti. Iskreno hvalo izražam veIcrod:;e-mu g. Jankotu Vrezec, nadučilelju in velerodni gospodični, Franjici Pogačnik, učitelj ci v Ribnem, ki sta se s šolsko mladino udeleži a pogreba. Prav tako' srčna hvala dekliški Marij ni družbi za krasni venec i:i udeležbo ter vsem faranom, ki so se res v obilnem številu udeležili pogreba moje predrage matere. Vsem stotero Bog plačaj!
V Ribnem pri Bledu, dne 11. oktobra 1917.
Jan. Kramar, župnik.
Usojam si javiti slavn. občinstvu, da mi jo Kovinska centrala d. dr. za armndne dobave poverila poleg zastopstva za nakup kovinskih predmetov tudi	,
edino zastopstvo za Kranjsko
za nakup stari
po oblastveno določenih cenah.
Opozarjam, da druge nakupovalnico za nakup kovinskih predmetov na Kranjskem nimajo pravice do nakupa starih kovin.
Edino zastopstvo na Kranjskem za nakup starih kovin in
kovinskih predmetov:
Fr. Stupica v Ljubljani
trgovina z železnino na Marije Terezije cesti Stev. 1.
Vsakega državljana sveta dolžnost je, oddati predmete iz kovine v prid državil
S
Ljubljana,
Kolodvorska ulica 26.
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne boilete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodeiia. Človeške noge niso vse enake oblike vsaka noga ima svuje posebnosti in te posebnosti upoštnveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Fran. Szanfner j, ^ ^^..... ............... I ^
in um. ivLicčita ciravsta	i	fiasffiZBBggg::.'la^^ffič^	"
LfnbSiana, Selemburgova u!. 4. p mimnnni i" '', ~ 7Vi..n 11' i , ,u , ■■TTi^TMnrnn