LETO X. ST. 5 (441) / TRST, GORICA CETRTEK, 17. FEBRUAR]A 2005 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY NOVI CENA 1 EVRO ivivw.noviglas.it NOVI GLAS JE NASTALZ ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Ne smemo popustiti! Po Stirih letih. In vendar... Ni vredno joka-ti, pa vendar nas jezi in razganja, ker smo zrtve tako neresnih ljudi, kot so danaSnji vodilni politiki v italijanski vladi. V mislih imamo zunanjega ministra Finija, ki si je med svojim obiskom v Trstu upal naglas izjaviti, da je Italija uredila vsa vpraSanja okoli svojih manjSin. Da ni nihCe med ita-lijanskimi komentatorji tega opazil in ailil potrebo, da bi na to opozoril, je dokaz, kako mediji povrSno spremljajo dogajanja doma in po svetu. Ali pa so morda vsi prepriCani, da ima Fini prav... Na hibe in Sibkosti zaSCitnega zakona smo opozarjali ze takrat, ko se je zakon delal. Ena izmed glavnih napak je, da zakon ni dolocil teritorija, obmoCja, na katerem bo veljal. To naj bi bila prva skrb paritetnega odbora, ki naj bi najprej dolofil obCine, v katerih bo mogoCe izvajati doloCila zakona in do kakSne mere. MiSljeno je bilo, da naj bi ta paritetni dobor predstavljal neke vrste manjSinsko vlado, da naj bi bil nekakSen posredovalni organ med manjSino in veci-no na eni strani ter dezelno vlado, kateri je zaupano uresnicevanje zakona, na drugi. Se-veda ni niC lazjega, kot blokirati delovanje odbora, ki nima svojega pravilnika niti za-padlosti. IzkuSen politik bi celo rekel, da je bil zamiSljen nalasc za to, da ne uspe in da potem vzame zadevo v svoje roke neposred-no vlada. Vseeno smo se zakona veselili, ker smo upa-li, da bo kljub vsemu odprl vrata za ure-sniCevanje naSih dolgoletnih zelja in prica-kovanj, ki pa so nie drugega kot samo naSe gole pravice, niti ne gre za popravljanje pre-teklih krivic. Gre samo za spoStovanje do-stojanstva jezika in kulture manjSine, ki je tu od nekdaj doma. Pa vendar si ta manjSina ne zasluzi niti neposredne omembe v govo-ru zunanjega ministra Finija, za katerega smo pac ena izmed manjsin, s katerimi ima drzava Italija povsem urejene razmere. In to si upa minister izjaviti tik pred svojim napo-vedanim obiskom v Ljubljani. Seveda ne bi bilo potrebno v vsem cakali na paritetni odbor. Avtonomno sekeijo na kon-servatoriju Tartini bi lahko ze davno ustano-vili (po zakonu celo v roku Stirih mesecev, minila pa so ze Stiri leta) in bi lahko ze v pr-vem letu crpali predvidena sredstva, toda zatika se na konservatoriju samem, ki odt-no ne bi prenesel, da bi uCitelji in gojenci pod njegovim okriljem uüli in se uCili v je-ziku, ki bi ne bil italijanSCina. Podobno velja za vraömje nepremiCnin. Pred zakonom ni iiihce verjel, da nam bodo kdajkoli vrnjeni Narodni dom v Trstu in Trgovski dom v Go-rici ter Se dom pri Sv. Ivanu v Trstu. Po Sti-rih letih se lahko pohvalimo s simboliCnimi prostori v Narodnem domu, za kar pa se moramo samo zahvaliti Univerzi in njene-mu rektorju. Za Trgovski dom velja, da je bil zapolnjen do zadnjega koticka sele po odo-britvi zakona, ko se je ze vedelo, da se mu mora drzava odpovedati. Spekulacija ja bila ocitna. Za oba domova smo tiho pristali, da se ne potegujemo za 100-odstotno vrnitev, pac pa da ju odstopamo mestu, da bosta po-stala skupni prostor za kulturo in za kultur-ne izmenjave med komponentami mesta. A tudi to bi pomenilo preveliko popuSCanje manjSini. In tako smo na zacetku, po Stirih letih se ni zgodilo ni£ in mi bi morali biti optimisti. Ne, nismo optimisti! PaC pa ne smemo popustiti in moramo najti v sebi tiste sile, ki nam bodo omogocile, da prezivimo tudi to preizkuSnjo, kot smo v 20-ih in 30-ih letih preziveli faSistiCno vihro. Ce so faSisti do-sledni, moramo biti mi Se doslednejSi in vz-trajnejSi. Foto DPD Sedanje stanje je nevzdrzno, saj gre za naertno kratenje nasih pravic! Ljubezen med naSo narodnostno skupnostjo in italijansko republiko oziroma italijansko vladno koalicijo noCe in noCe vzkliti. Ravno na Valentinovo sta krovni organizaeiji Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sklicali tiskovno konferenco, ki je potekala v slovenski prestolnici v jutranjih urah, nekaj ur potem pa na sedezu Casnikarskega krozka v Trstu, da bi poudarili mrtvo staliSCe, na katerem lezi udejanjanje zaSCitnega zakona, ki ga je natanko pred Stirimi leti odobril rimski pariament. "Ko smo pred Stirimi leti nazdravljali sprejetju, smo vedeli, da se zaCenja nova pot, a vedeli smo tudi, da zadeve ne bodo tako enostavno potekale," je dejal Rudi PavSiC na trzaSki tiskovni konferenci, "vendar nismo verjeli, da bo po tolikSnem Casu zakon ostal popolnoma neizveden." RazClenitev tiskovnih konferenc je bila ze sama na sebi dokaz zaskrbljenosti krovnih organizacij glede problema, ki ga manjSina sama dejansko ne more premostiti. Sem sodi tudi to, kar je predlagal predsednik SKGZ, in sicer, da bi podobno sreCanje priredili tudi v Rimu ob prisotnosti medijskih operaterjev mednarodnih javnih obCil, kar v bistvu pomeni internacionalizirati Se vedno odprto in pereCe vpraSanje zakona St. 38 iz leta 2001. Tako Pavsic kot Pahor sta soglaSala, da stoji za neizvajanjem clenov trdna politiäna volja vladajoCe desnice. Predsednik SKGZ se je tudi ozrl na nesprejemljivo ozraCje, ki se je v zadnjih tednih Se bolj prevesilo v tako izkrivljeno prikazovanje preteklosti, ki nesramno blati naS zivelj in vrednote narodno osvobodilnega boja ter nas predstavlja kot genociden narod. Na takih postavkah je vsakrSno spravno dejanje nesmiselno. PavSiC je dodal, naj se toCno razästijo odgovornosti preteklosti, vendar na jasni in strokovni podlagi, "ki jo po naSem mnenju vzorno ponazarja dokument meSane italijansko-slovenske komisije". PavSiC je Se povedal, da sta s Pahorjem pred nedavnim pisala ministru Finiju in ga glede na njegov morebitni prihod v Ljubljano opozorila na dve zahtevi, "brez katerih ni mogoCe pozitivno oceniti njegov obisk”: Fini naj s seboj prinese otipljive dokaze o uresniCevanju zaSCitnega zakona; podobno kot v Izraelu, naj se nato opraviCi za vse gorje, ki ga je faSizem storil Slovencem. Predsednik SSO Sergij Pahor pa se je poblize zazrl v £lene neizvajanega zaScilnega zakona. "Razen vkljncitve dvojeziCne Sole v Spetru v italijanski drzavni Solski sistem so ostale toCke zakona ostale na nifli!" Pahor je poudaril, da bi se dalo zakon udejanjati ne glede na to, ali je delo paritetnega odbora zaklju&no ali ne. Vlada pa se je kratkomalo obesila na vozel odbora, katerega delovanje je zaradi naCrtne odsotnosti nekaterih Clanov desniCarskih strank nesklepöio. Na mrtvem tiru so med drugim ostali: ustanovitev slovenske sekeije na konservatoriju Tartini v Trstu, daleC od reSitve je tudi vrnitev narodnih domov v Trstu in Gorici, Se vedno niso zajamCeni pogoji za razvoj druzbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov v BeneCiji itd. V Ljubljani je spregovoril tudi goriSki predsednik SKGZ Livio SemoliC, v Trstu pa trzaSki predsednik SKGZ Igor Gabrovec, ki je med drugim poudaril dejstvo, da se je napravil korak nazaj glede naSih manjSinskih pravic, saj so zupani okoliSkih obCin Se vedno pod avtoriteto vladnega komisarja, ki podpisuje enojeziCne osebne izkaznice na Krasu. Upajmo vsaj, da Kupido ne bo ostal vekomaj slep! Igor Gregori Paradoksi Med plazom besed in komentarjev, ki spremljajo pr-vi dan spomina, sta izpadli dve ugotovitvi, ki ne terjata veliko zgodovinskega znanja niti ne veliko modrosti in razumevanja: 1. Ce bi faSistiaia Italija ne napadla Jugoslavije, bi Se danes stala meja na rapalski Crti; 2. Ce bi bili zavezniki zaupali Mihajlovicu in bi Tito ne bil edini nosilec protinacistiCnega in proti-faSistiCnega odpora, bi Trst po vojni pripadel Jugo-slaviji. Iz tega nujno sledi kar nekaj paradoksov: 1. da moramo biti primorski Slovenci hvalezni Mus-solinju (ker se je zapletel v vojno ter jo izgubil in omogoCil, da smo Slovenci pridobili veCino narod-nostnega ozemlja); la. da morajo biti Italijani (in posebej ezuli) jezni na Mussolinija in faSiste (ker so oni vzrok njihovega begunstva); 2. da se morajo Italijani veseliti, Ce je v Jugoslaviji prevladal Tito (ker bi v nasprotnem primeru izgubi-li tudi Trst in Gorico); 2a. da moramo Slovenci biti jezni na Tita in jugoslo-vanske komuniste, ker smo zaradi njihove zaCetne navezanosti na Stalina izgubili Trst in Gorico. Tako bi terjala logika, vendar nobena od omenje-nih posledic ne velja, kar po eni strani pomeni, da zgodovine ne moremo pisati s "Ceji", in po drugi, da realnost ne sledi nobeni logiki. p-doks "Zive naj vsi narodi...!" Dan slovenske kulture 2005 v Gorici in Trstu • •• i • j Dezelni sedez RAI, slovenski programski oddelek, je pripravil film o pisatelju Alojzu Rebuli Predsednik Jansa sprejel Terpina in Smrtnika Za ureditev polozaja slovenskih manjsin Italijanska notranja politika in mi Izven zgodovinskega konteksta Predsednik vlade Repu-blike Slovenije Janez JanSa je 10. februarja sprejel predsednika Enotne liste Vladimirja Smrtnika in dezelnega tajnika Slovenske skupnosti Damijana Terpina. Sogovornika sta premiera sez-nanila z aktualnim do-gajanjem v slovenskem zamej- stvu; opozorila sta na proble-matiko neizvajanja zascite slovenske narodne manj Sine v obeh sosednjih drzavah. Predsednik JanSa je sogovorniko-ma zagotovil, da si bo sloven-ska vlada v odnosu do italijan-skih in avstrijskih oblasti Se naprej prizadevala za takSno ureditev polozaja slovenskih manjSin, ki bo temeljila na na£elih partnerstva in evro-vrednot. Smrtnik in Terpin sta to povabilo ocenila kot izjem-no priznanje idej samostojne-ga politifnega nastopanja Slo-vencev v Italiji in Avstriji. V izredno poglobljenem pogo-voru v vladni palaci v Ljublja-ni so se sogovorniki dotaknili tudi vpraSanj, kot na primer zajamCenega manjSinskega za-stopstva v dezelnih in drzav-nih parlamentarnih telesih, skupnega predstavniStva obeh manjSin, Evroregije itd. Ponovno je bila tako vzpo-stavljena vez med vlado Repu-blike Slovenije in demokratiC-no legitimiranimi zastopniki obeh manjSin. Po zadnjem zdravljenju v bolnisnici Gemelli Ugibanja o "odstopu" papeza Janeza Pavla II. Ob zadnjem zdravljenju papeza Janeza Pavla II. v rimski bolniSnici Gemelli so mediji ponovno spro-zili vpraSanje o njegovem mo-rebitnem "odstopu" iz zdravst-venih razlogov. O tem se je pr-vi£ govorilo ze leta 1991 po znanem atentatu nanj na trgu sv. Petra, vendar so v vatikan-skih krogih dejali, da omenje-na moznost nima stvarne pod-lage. V naslednjih letih je sam papez ob vec priloznostih po-sredno dal razumeti, da zeli sluziti Bogu in Cerkvi, dokler bo to delo zmogel opravljati. Tudi kardinal Ratzinger in dru-gi cerkveni dostojanstveniki so pojasnjevali, da je odstop sicer teoretiCno mozen v primeru, da papez ne bi mogel veC dejansko opravljati svojega de-la z vodenjem Cerkve. Sam Janez Pavel II. je leta 1993 dal vkljuCiti v zakonik kanonskega prava doloCbo, ki predvideva papezevo "odpoved" vodstve-ni sluzbi in da takSna odpoved mora biti podana prostovoljno in primerno izrazena. Moznost, da bi sedanji papez odstopil, so sredstva javnega obveSCanja sedaj spet pogrela. Na zadevno vpraSanje Ca-snikarjev je drzavni tajnik kardinal Angelo Sodano takole odgovoril: "To prepustimo bozji Previdnosti. Sveti oCe, ki let. Spomniti tudi velja, da je papez Leon XIII. dosegel Casti-tljivo starost 92 let. Poznavalci delovanja vatikan-skih zadev previdno ocenjujejo vsakokratne govorice oz. ugibanja, da bi se papez zaradi zdravstvenih razmer odpove-dal vodenju Cerkve. V zvezi s tem pojasnjujejo in poudarjajo, da je Janez Pavel II. ze leta 2002 na praznik sv. Petra in Pavla (29. junija) jasno povedal, da ga vodi Sv. Duh, ljubi Cerkev najbolj od vseh in poseduje obSirno znanje. Vanj moramo imeti veliko zaupanje, ker sam najbolje ve, kaj mu je storiti". Se prej pa je dejal, da vsi zeli-mo, da bi Janez Pavel II. preko-sil Pija IX., ki je vodil Cerkev 32 let. Da bi se to zgodilo, bi moral sedanji papez ostati na Pe-trovem prestolu Se dobrih pet Na dnu. LE PO VAS PROSIM, PAZITE NA VOLKA ! CE SE MU KAJ ZGODI, NAS SE 03T0ZU0 GENOCIDA! // 1 "V an spomina na foj-I 1 be in eksodus Ita- .1 J lijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije", ki so ga v Italiji letos prvic obhajali, je za nekaj dni odvrnil pozornost ita-lijanske javnosti tudi od trenut-no najpomembnejSih notranje-politiCnih dogodkov. Za to ima predvsem zaslugo drzavna ra-diotelevizijska druzba RAI s svojim filmskim izmislekom "Srce vbreznu". Izrazito propa-gandni film pa je gledalo ni£ manj kot 10 milijonovljudi, nad Cimer bi se moral vsak poStenjak resno zamisliti. Zlasti starejSi do-bro vemo, koliko gorja so lju-dem prizadele in kakSne ve-likanske zlorabe so v prejSnjem stoletjupovzroäle Goebbelsove propagandne metode. "Srce v breznu" namreC zlasti Slovence prikazuje kot rodomoren narod, kot "zloänsko tolpo", kot je v soboto, 12. t.m., pravilno dejal Jurij Paljk na PreSernovi prosla-vi v Kulturnem domu v Gorici. Povsem naravno je, da smo Slo-venci globoko uzaljeni; tisti, ki zivimo v Italiji, pa Se posebej, saj smo pred nekaj dnevi plaCali RAI-ju letno naroCnino, s Cimer smo torej delno tudi sami finan-cirali omenjeni film in torej svoje sramotenje. Nadonalno zavezniStvo, ki je bi- lo glavni pobudnik zakona o "Dnevu spomina” in je z mini-strom Gasparrijem tudi reziralo potek obhajanja Spomina na fojbe in eksodus, ne skriva za- f dovoljstva nad velikim uspe-hom svoje pobude. Resnicni ita-lijanski demokrati pa bi se mo-rali glede na potek dogodkov globoko zamisliti, kam pravza-prav zdaj plove italijanska drza-va. Znani in priznani publicist in pisatelj Giorgio Bocca (na sliki) je pred dnevi v tej zvezi dejal: "Dejstvo je, da so zdaj le redki zaskrbljeni za naSo de-mokracijo. Tudi LD (levi demokrati) se namreC bolj brigajo za ohranitev notranjega stranki-nega ravnovesja in za strankino birokracijo kot za usodo Italije. Zato ni gol slu&j, Ce je neofaSist Gianfranco Fini na lestvici ita-lijanskih oblastnikov na drugem mestu. Cuti se volja po ponavljanju na-pak iz preteklosti". Nie Cudnega ni, & je torej Bocca svoji zadnji knjigi dal pomenljiv naslov "Italija je bolna" (L'Italia l'e' mala-da), ki je izSla pri zalozbi Feltrinelli. Ce se vrnemo k prvemu obhajanju "Dneva spomina" z dne 10. februarja, naj predvsem poudarimo, da je dogajanje v obdobju 1943-45 povsem iztrgano iz zgodovinskega konteksta. Popolnoma je namref zamolfano obdobje faSiz-ma z njegovo agresorsko politiko vred in zlasti z njegovo zatiralno politiko na Primorskem in v Istri, kjer smo bili Slovenci in Hrvati obsojeni na narodno smrt, torej na izgi-notje. V tej zvezi navajamo, kar je pred 15 leti napisal prof. Guido Miglia v knjigi z naslovom "I sentieri della memoria”, izdani leta 1990 v Trstu. /stran 12 Drago LegiSa Preieli smo SSO ob dnevu spomina Svet slovenskih organizacij z ogorcenjem in zaskrbljenostjo spremlja pobude ob prvem drzavnem dnevu spomina. Izkrivljenje zgodovine, ne-tenje medetnienega sovraStva, revanSistiCna zazrtost v pre-teklost in prihodnost, apolo-gija faSizma, nespoStovanje mednarodnih pogodb, bla-tenje slovenskega predvojne-ga in medvojnega upora ni-majo mesta v novi Evropi, naSe kraje pa potiskajo v oz- ne razmiSlja o nikakrSnem umiku, temveO da bo nadalje-val svojo sluzbo, dokler mu bo Bog omogocil izpolnjevati na-logo, ki mu jo je bil zaupal. Te svoje odloCitve ni spremenil niti po zadnjem zdravljenju v bolniSnici Gemelli. To med drugim potrjujejo njegove be-sede, izreCene ob angelovem CeSCenju minulega 6. februarja: "Iz bolniSnice na-daljujem svoje sluzenje Cerkvi". Ob vsem tem pa se moramo zavedati, da naravni potek Parkinsonove bolezni in drugi dejavniki postopno zmanj-Sujejo njegove telesne moä, ki pa za zdaj ne nacenjajo njego-vega duha in sposobnosti za odlocitve. Zato v predvidljivi prihodnosti ni pricakovati, da bo papez spremenil svojo od-loätev, da nadaljuje svoje po-slanstvo. Bralce bo morda zanimalo, da navedemo papeze, ki so najdlje vladali katoliSki Cerkvi. Sv. Peter naj bi naceloval Cerkvi 34 ali 37 let (od leta 30 do 64 ali 67 po Kr.), ker je datum njegove smrti negotov; Hadrijan I. 23 let (772-795), Pij VI. 24 let (1775-1799), Pij IX. 32 let (1846-1878) in Leon XIII. 25 let (1878-1903). Sedanji papez Janez Pavel II. je na Petrovem prestolu od leta 1978 (26 let). Alojz Tul rafje prejSnjih desetletij. Ob dnevu spomina na eksodus in povojne zrtve je zato SSO pred nekaj dnevi s spremnim pi-smom poslal tridesetim naj-pomembnejSim italijanskim dnevnikom poroCilo meSane komisije zgodovinarjev za preufevanje slovensko-ita-lijanskih odnosov od leta 1880 do 1956. Kot znano, sta komisijo ustanovili slovenska in italijanska vlada leta 1993, dokonfno besedilo pa so slo-venski in italijanski zgodovi-narji soglasno odobrili leta 2000. Slovenski pariament je poroCilo ze ratificiral, italijanski pa Se ne. Povejmo naglas Spostovano urednistvo! Sklicujem se na oddajo Izzva-ni ste na RTV Köper in oddajo Pod zarometom na RTV Slo-venija 1 z dne 8. februarja. Upam, da se bo italijanskemu zunanjemu ministru g. Gian-francu Finiju ob njegovem prihodu v Slovenijo slovenska vlada opraviCila, da smo si pri-morski Slovenci drznili obuja-ti spomin na dvajsetletno za-tiranje italijanskih faSistiCnih oblasti v prvi polovici prej-Snjega stoletja. S spoStovanjem! Nada Komjanc Ze na robu netenja sovraStva Sobivanje med ljudmi, posamezniki, drzava-mi, narodi, civilizacijami, verami nikakor ni preprosta zadeva. V mislih imamo seveda prijetno in razumevajoöe sobivanje, ki si ga vsi zelimo. Bodisi zgodovina vsploSnem po-menu bodisi zivljenje vsakegaposameznega cloveka uCita, da na svetu ni in ni bilo ved-no vse idiliCno in da se je sobivanje pogosto-ma sprevrglo v skrajno neprijetne odnose, celo v mrznjo in sovraStvo. Lahko bi rekli, da je temeljno bistvo zgodbe CloveStva in Cloveka prav v prizadevanjih, kako naj bi bilo trenj in napetosti vse manj, zato pa vse vcc* posluha za iskreno izgrajevanje umirjenih in na ta naCin plodnih medsebojnih odnosov. In vkolikor v luü tukajpovedanega pogleda-mo na vse, kar se zadnje OLO J. ABRAM IZ PEVME KO ZAZIVIIA KAMEN IN LES SV. VALENTIN Sobota, 19. februarja: ob 20.30: nastop MPZ Stmaver (dir. Nadja Kovic); predstavitev in odprtje razstave KO ZAZIVITA KAMEN IN LES: razstavljata Alojz Brescak in Julko Florenin; koncert MePZ Slavec - Solkan (dir. Julica Faganel) Nedelja, 20. februarja: ob 10. uri: odprtje kioskov z jedmi na zaru in domacimi struklji ob 14.30: slovesna sv. masa ob 15.30: nastop KD Pihalnega orkestra Goriska Brda (dir. Stojan Ristovski) Toplo vabljeni! POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ZVEZA SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE vabijo na podelitev prvega priznanja KAZIMIR HUMAR dramskemu odseku Prosvetnega drustva Standrez torek, 22. februarja 2005, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuz SODELUJEJO: prof. Lojzka Bratuz, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, Pevska skupina Musicum Program bo povezovala Valentina Pahor NOVI GLAS in krivice, ki so jih prestali Primorci in del drugih Slovencev pod italijansko okupacijo, kakor jih opraviCujejo nekateri naSi uradni zgodovinarji. Da fojbe niso posledica narodnega sovraStva, da niso posledica rnascevanja za prestano trpljenje, da nimajo zveze z genocidnim revanSizmom nad Italijani v Trstu in Gorici, dokazujejo Stevilna dejstva in okoliscine. Ce bi bile fojbe posledica narodnega rnascevanja, bi naSli v njih le faSiste in njihove sodelavce, ne pa tudi nemSke vojne ujetnike, slovenske civiliste in vojake, nasprotnike revolucionarnega nasilja, pa tudi velike antifaSiste in narodnjake. Ce bi Slo za maSCevanje za prestano trpljenje, bi se to udejanjilo ze septembra 1943, ko so se vojaki, financarji, karabinjerji in uradniki neorganizirano vradali v svoje domade kraje. Nasprotno, ljudje so jim pomagali s hrano in z obleko, da so se varneje umikali. Tudi primorski partizani so zajete italijanske vojake razorozevali in jih usmerjali naprej v domade kraje. To prepridljivo dokazuje, da v ljudeh ni bilo sovraStva do Italijanov kot naroda in da so znali razlikovati med ljudstvom in krividno oblastjo. /dalje Vdneh sploSnega vzne-mirjenja zaradi filma Sr-ce v breznu, ki rani in ponizuje nas Slovence, zelim spomniti bralce na svoja staliSda, ki so bila napisana v knjigi TIGR na straneh 333 do 335, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 1997. O poveda-nem ni bilo v osmih letih no-benega odziva in nobenih po-lemik. Moida je dozorel das za razmiSljanja o potrebnih pre-mikih za odkrivanje restliche zgodovine in objektivno pre-sojanje odnosov med mejaSi. (Mira Cencid) Zgodovina naSih odnosov z mejaSi se nadaljuje v naS das in odpira nova politidna in diplomatska vpraSanja. Med najaktualnejSimi je danes vpraSanje, ali ima italijanska vlada pravico ovirati vkljudevanje mlade slovenske drzave v zvezo evropskih drzav in postavljati pogoje za uveljavljanje svojih interesov. Ali je ravno sedaj najugodnejSi das za reSevanje vpraSanj premozenja optantov, ko ni ved tiste drzave in ne oblasti, ki bi bila s temi problemi neposredno povezana. Ali je sedaj najprimernejSi das za razjasnjevanje mnozidnih pobojev, znanih pod imenov fojbe, iz tistih 34 dni leta 1945 ob osvobajanju Trsta, ko ni ved ne prejSnje oblasti ne socialistidne Jugoslavije, ki je bila vzrodno povezana s Ob filmu Srce v breznu Za objektivno zgodovino (i) tedanjimi dogodki. Odgovori so mozni le, de ustrezno presodimo dejstva. Gotovo je potrebno pri ocenjevanju zahtev italijanske vlade do imetja oziroma svojih drzavljanov do premozenja na naSi obali okoli 100000), ne unidenih trdnih domadij in izumrlih Stevilnih stoletnih rodovin, ki nam jih ne more nihde povrniti in nihde pladati. Globlje se je potrebno zamisliti tudi ob fojbah. Fojbe so dejstvo, so neizpodbitno upoStevati, da je ostalo naSe morje, od Stivana do Barkovelj, pod Italijo. Ne smemo tudi pozabiti mnozidnega unidevanja premozenja in kulturne dediSCine imetja Slovencev pod faSizmom in ne mnozidnih izseljevanj Slovencev iz Julijske krajine (v dvajsetih medvojnih letih velik zlodin, ki ga je treba priznati in obsojati. Vendar jih nima nihde pravice povezovati s slovenskim narodom in jih obravnavati kot genocidno ravnanje Slovencev z Italijani, kot trdijo nekateri italijanski politiki in publicisti. Ne moremo jih obravnavati niti ne kot maSCevanje za trpljenje Kratke PRISPEVEK ZENSKE K SLOVENSKI POEZIJI Antologija slovenskih pesnic -1:1825 -1941. Izbrala in uredila Irena Novak Popov. Ljubljana: Zalozba Tuma, 2004. Spet antologija. Spetpoezija. Ocitno je danasnji cas, cas obracunov, saj je v preteklem letu izsel ze marsikateri “cvetober”, ki jevsklenjeni celoti skusal predstaviti delo tega ali onega avtorja ali skupine avtorjev, ki jih druzi ista casovna, stilna ali kaka druga opredelitev. Tudi zalozbaTuma se je odlocila za podobno dejanje in pricela objavljati Antologijo slovenskih pesnic, insicer njeno prvodelo. Nacrtpredvideva namrec, da bivtreh letih izsla tridelna antologija, ki bi prekrivala celotno podrocje “zenskega” pesniskega ustvarjanja do da-nasnjih dni. Tokratnaantologistka, predavateljica novejse slovenske knjizevnosti na ljubljanskislovenistiki, dr. Irena Novak Popov, je v prvi del uvrstila pestro paleto pesnic, ki izhajajo izslovenskega kulturnega prostora od Preser-novega casa do let pred drugo svetovno vojno. Tako se v isti “starostni skupini” znajdejo Ivana Lepusic, Fany Hausman, Josipina Urbancic Turnograjska, Milica Z., Luiza Pesjak, U. Viciceva, Klara R., Majarciceva, Ivanka K., Pavlina Pajk, Marija Adamic, Plavica, Kristina Suler, Vida Jeraj, Ljudmila Poljanec, FranjaTrojansek, Ivana Kremzar, MaricaStrnad, Ljudmila Prunk, Vera Albreht, Dora Gruden, Mara Lamut, Maksa Samsa, Anica Cer-nej, Ana Pracek Krasna, Ruza Lucija Petelin, Avgusta V o c o L. _Q N O Q£ Gabrscik, Ana Gale, Vida Täufer, Ljubka Sorli, Erna Muser in Uli Novy. Biografski podatki, ki so skrbno zbrani ob koncu anto-logije, nam pricajo, da mnoge izmed pricujocih avtoric, ki so objavljale v osrednjih slovenskih literarnih revijah, so uporabljale psevdonim ali samo ime brez priimka, karje naneslo, da nam je o njih znan samo ta podatek. Tojeeno izmed pomembnih pricevanj, ki bralcem po-vedo, da seje polozaj zenske med 19. in 20. stoletjem nujno spreminjaltudi na literarnem podrocju. Najno-vejse pesnice so namrec ze tako uveljavljene, da jih razgledani bralci poznajo tudi po njihovem delu (Sor-lijeva, Novy). Ce je zetezko sestavljati antologijo z merilom, ki je ne-literarno (v nasem primeru spol avtorjev oz. avtoric), je toliko tezje iztega izbora ovrednotiti najpomembnejse predstavnike oz. predstavnice. Antologija sega tako v osrednje slovensko literarno zivljenje in zbira razkro-pljene pesnice po literarnih revijah, ki so krojile knjizev-nost Slovencev od romantike dalje: Ljubljanski zvon, Novice, Dom in svet, najvec pa v pretezno “zenskih” revijah, kakrsni sta bili Slovenka in zenski svet, ki sta izhajali vTrstu. PravTrst igra pri zenskem delu slovenske poezije pomembno vlogo, ker je bil zaradi svoje pregovorne odprtosti (bilo je glavno pristanisce avstro-ogrske monarhije) prizorisce nastajanja feministicnih revij. Najvecje presenecenje, ki nam ga pripravlja antologija, pa se kaze v vsebini in formi pesmi, ki so v nji zbra-ne. Cesi bo kdo pricakoval stereotipno zensko custve- no poeticno izlivanje, bo ostal razocaran. Presenetlji-va je namrec pahljaca vsebin, ki se kazejo kot izredno tenkocutna dozivljanja narave, ljubezenskega razoca-ranja, predvsem ob vsiljenih porokah, celo igrive in lahkotne parodije in zabavljivi zapisi (kakorje npr. Oda kavi neznane pesnice Klare L.) ter nenadni vpogledi v primerjanje dela moskih “kolegov”, kakorsta Murn in Kosovel, ki sta imela ocitne stike z zenskimi pesnica-mi.Ti stiki pa so rojevali literaturo na netipicni “zenski" nacin, ki je zagotovo globlji od moskega, zato tudi for-malno manj strog. V delu slovenskih pesnicje namrec le majhno stevilo formalno izoblikovanih in kanonicnih pesniskih oblik, v glavnem sonetnega znacaja. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je antologijo slovenskih pesnic pripravila zenska, kar nam je lahko v po-moc pri razumevanju dolocenih kriterijev izbiranja, ki se vglavnem naslanjajo na uveljavljanje zenske vsloven-ski literaturi in v tem primeru specificno v poeziji. Irena Novak Popov nam skozi verze nasih vcasih pozabljenih in “izbrisanih” pesnic pripovedujezgodbo o nastajanju drugacne, skrite, intimnejse poezije, ki se primerljivo lahko kosa z “uradnejso” - mosko. Odstiranje te nera-ziskane pokrajine postaja s tem kljucem branja zani-mivejse in pricakovati je, da nas bosta naslednji dve knjigi Antologijeslovenskih pesnic v marsicem prese-netili. Upamosi tvegati, da predvsem v-nepricakova-ni in koncno izkazani - kvaliteti slovenskega zenskega pesnistva, kije(pre)dolgoostalaza uradnimi kulisami slovenske lirike. David Bandelli Prihodnji gost DSI bo arh. Jure Vombergar V ponedeljek, 21. februarja, bo gost Drustva slovenskih izobrazencev in Knjiznice Dusana Cerneta v Trstu arh. Jure Vombergar iz Buenos Airesa. Gre za enega izmed najvidnejsih slovenskih javnih in kulturnih delavcevvArgentini, kije znan tudi po svojem likovnem delu. Te dni je arh. Vombergar na obisku v Sloveniji, saj je Zalozba Druzina izdala njegov “Letopis 1947-1997, 50 let slovenskega dusnega pastirstva v Argentini“. Gre za 709 strani debelo knjigo, ki kot podrobna kronika belezi vse pomembnejse dogodke v povojnem zivljenju Slovencev v Argentini, in to ne le na verskem, temvec tudi na kulturnem, publicisticnem in na drugih podrocjih. Letopis, ki so ga prvic predstavili 11. februarja v Ljubljani, bomo v ponedeljek mogli spoznati tudi pri nas. Poleg pisca bo spregovoril direktor Zalozbe Druzina dr. Janez Gril. Vecer pa bo posvecen tudi razgovoru z arh. Vombergarjem o sedanjem polozaju rojakov v Juzni Ameriki in o perspektivah skupnosti, ki je v zadnjih sestih desetletjih pokazala izjemno zivljenjsko silo in vsestransko ustvarjalnost. Ljubljana / Zborovki seminar V Ljubljani bo 4. in 5. marca 2005 potekal 44. republiski zborovski seminar za otrosko in mladinsko zborovstvo. Predstavitev dveh notnih zbirk za otroske in mladinske zbore: -Albinca Pesek: Svetovne uspavanke (za glas ali otroski zbor s klavirjem), avtorji priredb: I. Kopecky, M. Fegus, T. Svete, M. Sijanec) - Petr Eben Rastemo s pesmijo, pesem pa z nami (36 eno-, dvo- in triglasnih skladbic s klavirsko spremljavo v slovenski prepesnitvi Jozeta Humra). Ebnove plesne igrice v povezavi z gibom in malimi glasbili. Ogled razstave ob 15-letnici smrti Branka Rajstra. Projekcija francoskega filma Zboristi (Les Choristes) - letosnjega nominiranca za tujejezicni film za nagrado Oscar Sodelujejo: studenti pedagoskega oddelka Akademije za glasbo v Ljubljani pod vodstvom Marka Vatovca, zbor Carmina Slovenica Junior pod vodstvom Franje Kmetec, Bernarda Rakar, Albinca Pesek, Marjan Sijanec. Organizacija: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Stefanova 5,1000 Ljubljana, Seminar bo v dvorani dijaskega doma Tabor, Vidovdanska ulica 9, Ljubljana. Urnik: petek, 4. 3. 2005, od 13.00 - 20.30, sobota, 5.3. 2005, od 9.00 -18.30. Prijavnice: www.jskd.si, mihela.jagodic@jskd.si ali potel.: 01 24 10 525. Posljite jih na Stefanovo 5, 1000 Ljubljana - s pripisom za zborovodski seminar. Kotizacija: 24.000 (DDV vkljucen), studenti - samoplacniki 12.000. Rok prijave: petek, 25.februar 2005. Tri nova knjizna dela pri celjski Mohorjevi druzbi Pri Mohorjevi druzbi Celje sta izsli dve pesniski zbirki, Sacra Luka Paljetaka v prepesnitvi Cirila Zlobca in nove pesmi Toneta Pavcka z naslovom Starozitja, Joze Stabej pa je prevedel kratki roman Zivljenje in cas Michaela K. juznoafriskega Nobelovca J. M. Coetzeeja. Paljetakova pesniska zbirka poeticno aktualizirane odresenjske zgodovine - od oznanjenja Mariji do Jezusove smrti na krizu - nosi naslov Sacra. Pesmi “totalnega intelektualca, kakrsnih je dandanes malo”, kot je Ciril Zlobec po porocanju STA oznacil hrvaskega ustvarjalca, premorejo mocno humorno-intelektualno in eticno noto, ki bralca pozove kdialogu in preizprasevanju lastnih nacel in dejanj. Sodobna poezija, ki temelji na krscanskih nacelih, je pri Mohorjevi druzbi Celje izsla v dvojezicni izdaji, hrvascini in slovenscini. Luko Paljetak je med slovenskimi bralci poznan predvsem po prevodu celotnega Presernovega opusa v hrvascino. Nova pesniskega zbirka Toneta Pavcka Starozitja prinasa pesmi, ki se ustavljajo ob predmetih, ki pocasi izginjajo iz vsakdanjega zivljenja sodobnega mestnega Slovenca. Butaro, pajkelj, skled-nik, kolovrat in druge predmete je uporabljal Toncek ali Toni, spo-minja pa sejih Tone. Ta je na tiskovni konferenci ob vznesenem prebiranju poezije dejal, da je bilo zivljenje v starih casih kljub revscini “strasno imenitno”. Pavckove pesmi je ilustriral Matjaz Schmidt. Potem, ko je juznoafriski pisatelj J.M. Coetzee leta 2003 za svoje delo prejel Nobelovo nagrado za literaturo, seje zanimanje zanj tudi pri slovenskih zalozbah zelo povecalo. Joze Stabej je zalozbo, ki bi izdala Coetzeejev roman Zivljenje in casi Michaela K., iskal kar 20 let, zato je zdaj toliko bolj zadovoljen, da je zgodba o preprostem crnskem vrtnarju iz Capetowna in njegovem trmastem vztrajanju pri lastnem spoznanju med drzavljansko vojno, ki mu sledi, kamorkoli gre, koncno nasla zaloznisko hiso. Stabej je roman Zivljenje in cas Michaela K. oznacil za pesem v prozi, pravo pripovedno mojstrovino, ki odkriva clovesko modrost, skrito za navidezno primitivnostjo. Odmevi Spomini Tak je bil naslov dokumen-tarca, ki ga je Tretja mreza RAI v slovenscini ponov-no predvajala 30. januarja (s po-novitvijo 3. februarja) ob 60. obletnici osvoboditve nemSke-ga koncentracijskega taboriäCa Auschwitz. Gre za dokumenta-rec, ki ga je po scenariju zgodo-vinarke Marte Verginella -mi-slim, da lani - posnela in rezira-la Mirjam Koren. Film pred-stavlja posamezne postaje iz zivljenja nekaterih povratnikov iz nacistidnih taboriSd: njihovo otroStvo pod faäizmom, njihov odpor in sodelovanje v narod-noosvobodilnem boju, areta-cijo, zapor in predvsem depor-tacijo ter trpljenje v taboriääh Auschwitz, Bergen Belsen, Ra- vensbrück, Dachau, Buchenwald... Odlika tega doku-mentarca je predvsem nalanc-na rezija, ki je uskladila in do-polnila kadre pricevanj Save Rüpel, Ljubomira Susica, Riccarda Goruppija, Vilme Brajnik in Ne-rine Walderstein s slikami ljudi in krajev, z odlomki dokumen-tarcev iz takratnega Casa, z gla-sbenimi poudarki, celo z izbra-nimi crkami napisov ter glasom komentatorja v off-u. Vse to je dajalo dokumentärem neko sko-ro asketsko, umirjeno podobo brez vsakega patosa, ki pa ni bi- la zato nid manj pretresljiva. Tudi po radiu smo lahko pri-sluhnili spominom iz taboriSC. 27. januarja je namrec radijska urednica Alenka Florenin spre-menila temo svojih obicajnih Pogovorov sredi dneva in jo po-svetila Dnevu spomina. (Mimo-grede: tako je dokazala, da lahko izbere urednik ob nekaterih pri-loznostih in praznikih drugac-no vsebino, ne pa da se avtoma-tidno vrstijo programi tistega dne ne glede na praznik). Zal sem zamudila prvi del odddaje, a sem z zanimanjem prisluhni- la intervjuju urednice z Vilmo Brajnik. Lepo se mi je zdelo, da je Floreninova tudi pobrskala po arhivu in predvajala dva drago-cena odlomka iz pogovora Petra Sorlija in Slave Mezgec z nek-danjo radijsko urednico Lido Turk. V obeh oddajah je bil poudarek na nemSkih zaporih in ta-boriSCih, vendar se ta niso dosti razlikovala od drugih, za katere niso bili odgovorni Nemci - Go-nars, zapori naMiklosicevi, Rab, Ferdreng... "Kako straSna slepota je Clo-veka!" bi lahko vzkliknili s PreSernom, ki ga v teh dneh imamo Se posebej v sreu in na ustih. Eho Za nas jezik Razumljiv ali razumevajoc? Zgodi se, da sliSimo stavek: StarSi so bili zelo razumljivi do sinovega obnaSanja. Ce se nam zdi, da je s stavkom nekaj narobe, imamo prav! Narobe je pridevnik razumljiv. Zakaj? Razumljiv (ital. comprensibile) pomeni, "ki se da razumeti", npr.: Njena razburjenost je razumljiva, saj je bila prica nezgodi. Materina skrb za otroke je razumljiva. Moderna umetnost je premalo razumljiva. Matematika je marsikomu tezko razumljiva. RazumevajoC (ital. comprensivo) pa pomeni "poln razumevanja, naklonjen”. Vedno se nanaSa na ljudi, npr.: Oce je bil zelo razumevajoc do heerinega obnaSanja. Predstojnik je prevec razumevajoc do zamujanja podrejenih. StarSi so pretirano razumevajoCi do sinovih napak. Bodite torej razumevajoä do mojih pripomb! Sama bom pa skuSala pisati razumljivo, zato da me boste vsi razumeli! NOVI GLAS Dobrodosel glas iz tujine Francoski slikar o slovenskem narodu Väasu, ko se pri nas razv-nemajo polemike, ki jih je sprozil film Srce v breznu, in ko nas desniäaski krogi obtozujejo vsakovrstnih krivd, nam Se posebno dobro de glas neslovenskega opazo-valca, francoskega slikar ja Mi-chela Pocheta. Ob vstopu Slo-venije vEvropsko unijo je nje-govo mnenje o slovenskem narodu junija 2004 objavila rimska dvomeseCna revija Cit-ta' nuova, decembra lani pa tudi dvomeseCna revija Novi svet, ki izhaja vLjubljani. Mi-nistrstvo za kulturo Republike Slovenije je besedilo vlozilo na spletno stran. Nam ga je iz Turina poslal prijatelj, in naS zvesti bralec. (Ured.) Narod, katerega heroj je pesnik Ce bi mi bilo dano spremeni-ti narodnost, bi zelel postati Slovenec. In to govorim iskre-no. Narod, ki po stoletjih zati-ranja, ob tezko pricakovarii sa-mostojnosti, izbere za drzavni praznik obletnico smrti neke-ga pesnika in ga ne obhaja z vojaäkim mimohodom, s tanki in reaktivnimi vojaäkimi letali, ternvec tako, da ob nav-zoCnosti predsednika republike, vlade in diplomatov po-deljuje nagrade svojim naj-boljäim slikarjem, kiparjem, glasbenikom in knjizevnikom, takäen narod je velik narod, cetudi je po ätevilu majhen. To velja tudi zato, ker si je ta narod izbral za drzavno him-no pesnitev istega pesnika, ki pa ni junaäki ep, temveC izbra-na napitnica, zdravica..., ki po-veliCuje vesoljno bratstvo. Takäen narod se je po mojem mnenju prvi napotil po poti, po kateri se bodo - to upam in zato si prizadevam - prej ali slej napotili vsi drugi. Michel Pochet, francoski slikar Knjizna novost Monogjrafija o Francetu Gorsetu pri zalozbi Druzina Zalozba Druzina je izdala svojevrstno knjigo Kipi govorijo, ki je hkrati monografija o kiparju Francetu Gorsetu in pesniska zbirka pesnika Smiljana Trobisa. Slovenska tiskovna agencija je porocala, da oseminstirideset izbranih Gorsetovih kipov, nastalih med letoma 1926 in 1980, ssvojotranscendentalno govorico bogati slovenski ozji in sirsi kulturni prostor, ga povezuje in opogumlja za naslednje usodne zgodovinske korake nasega bivanja v Evropi. Ob Gorsetovih kipih nas pesnik Smiljan Trobis opominja, da bi to, kar smo, znali biti z vso polnostjo - v srcu Evrope, knjigo opisuje spletna stran zalozbe Druzina. “Knjiga Kipi govorijo ze z naslovom pove bistvo: Gorsetove umetnine nam pripovedujejo o lepoti in o preseznem - kipi na svoj nacin, ob njih napisane pesmi na svojega. V knjigi sta ti dve pricevanji zdruzeni v samosvojem ritmu, ki pusti bralcu, da sam ustvarja sebi lastno presezno podobo o temah, v katerih mu je ponujena refleksija pesmi in tiho pricevanje kipov. V kretnjah Gorsetovih kipov se skriva tisoc kretenj, zlitih v eno; pripovedujejo o zivljenju, ki je vrednota in dar. Prav o tem razmislja pesnik Smiljan Trobis v svojih poeticnih meditacijah. Kot bi kipi pripovedovali z besedami, ujame poeticnost teh kipov v verze, ki v duhu, lastnem tudi kiparju, govorijo in nagovarjajo,” je v uvodu h knjigi zapisal dr. Janez Gril. Knjigo je uredila Odeta Gorse, spremno besedo o Francetu Gorsetu je napisal ravnatelj Narodne galerije dr. Andrej Smrekar, o Smiljanu Trobisu pa pesnik in dramski igralec Tone Kuntner. Fotografije so delo Marjana Smerketa. Knjigo so predstavili v galeriji Druzina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani minuli ponedeljek, 14. t.m. Vec uqlasbitev Presernoveqa besedila Kdaj ob Zdravljici vstanemo? Vstanemo, ko gre za slovensko himno, to je za skladbo Stanka Premrla na Presernovo besedilo. V 5. clenu Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije je zapisano: “Himna je sedma kitica pesmi Franceta Preserna ’ZdravIjica’, na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla.” Besedilo himnejetorej predzadnja kitica Zdravljice (Zive naj vsi narodi...). Zato vstanemo ob tej skladbi in ne ob vsaki uglasbitvi Presernovega besedila. Kakor je znano, jih je vec, saj so Zdravljico uglasbili se drugi skladatelji, med njimi Fran Venturini in Ubald Vrabec. Slednji si je svojo skladbo zamislil tako, da je dal vsem trem izbranim kiticam drugacno glasbeno obliko in s tem se bolj podcrtal njihovo vsebino. Nasi zbori najveckrat izvajajo prav njegovo Zdravljico. Njen sklepni del lahko poslusamovsakdan nazacetku in na koncu slovenskih radijskih programov na Radiu Trst (lahko bi ga uporabili tudi za televizijske). Premrlova uglasbitev Zdravljice je za himno vsekakor primernejsa, zato je bila po nasem mnenju njena izbira zelo posrecena. Najveckrat jo slisimo v instrumentalni zasedbi, orkestralni ali solisticni. Letosnja osrednja proslava ob dnevu slovenske kulture v Cankarjevem domu v Ljubljani se je npr. zacela z neobicajno, a ucinkovito orgelsko izvedbo Premrlove skladbe. Ce bi bili dovolj pozorni, bi se ne dogajalo, da vstajamo vselej, kadar zaslisimo Prijatlji, obrodile so trte..., kakor se je dogodilo na goriski proslavi v Kulturnem domu, pred leti v Kulturnem centru Bratuz in se kje. To povzroca nepotrebno zadrego in nevoljo, saj nekateri vstanejo, drugi se obotavljajo ali pa vztrajno sedijo se naprej. Vtej zmedi skladbo, v nasem primeru Vrabcevo Zdravljico, na odru ze odigrajo in odpojejo. Zelimo si, da bi se to ne ponavljalo. LB VTrstu predstavili televizijski film dezelne hise RAI Epifanija zemlje in duha Alojza Rebule med besedo in vero Dragoceno delo o slovenskih izseljencih Pricevanji o dusnem pastirstvu med Slovenci v Ameriki Malo je knjig, za katere se ob njihovem izidu pokaze, kako dolgo so manjkale, ob tem pa zbudijo v nas vpraäanja, kako to, zakaj... Za zadnji knjigi z iz-seljensko tematiko zalozbe Druzina je v odgovor na ta vpraäanja mogo& naäte-ti kar nekaj razlogov: obdobje, o katerem pricata, velja za naj-bolj razburkano, ne-gotovo in tezko v preteklosti Sloven-cev; sprozilo je valo-ve izseljevanja, kar je v tistih casili pome-nilo resno groznjo za sam obstoj naroda; temu so se pridruzi-la Se ideoloäka na-sprotja in razceplje-nost naroda, ki so v drugi polovici prej-änjega stoletja zada-la druzbi globoke ra-ne. Zato ni nenavad-no, da je mnoge sive lise vednosti o nasi zgodovini, ki se jih zavedamo kot praznin, mogoce stvarno in neobre-menjeno zapolniti in predstavi-ti äele danes - domala poldrugo desetletje po osamosvojitvi. Letopis 1947-1997 s podnaslo-vom 50 let slovenskega duänega pastirstva v Argentini je zajetna knjiga, ki obsega ve£ kot 700 strani. Njen urednik Jure Vom-bergar ni zgodovinar, a kot Clo-vek, ki je prezivel veäno zivljenja v Argentini, sodelavec in dober poznavalec tam-kajänjih razmer, je sprejel pro-änjo pokojnega delegata, msgr. Jozeta Skerbca, da takäno knjigo pripravi. Letopisno gradivo je er pal iz kronik in zapisov v ted-nikih Oznanilo in Svobodna Slovenija ter revije Duhovno zivljenje. Uredil ga je krono- luciji. Te in take skupnosti niti "argentinskega Cudeza", kot ga imenujejo nekateri zunanji opazovalci, ne bi bilo brez zav-zetih, skrbnih ter Cerkvi in na- * loäko. Jedrnate opise dogodkov iz bogatega verskega zivljenja skupnosti v posameznih letih dopolnjujejo podatki iz narod-nega, kulturnega in druzabne-ga zivljenja, pa tudi mnenja, kri-tike, proänje, zahvale, pregovo-ri in reki - kot ilustracije odzi-vov in razmiSljanj ob teh priloz-nostih - posamezna poglavja oziroma leta pa uvaja izpoved-na poezija izseljencev, kar obili-co podatkov umesca v duhovno razseznost casa. V ospredju letopisa ostaja ver-sko zivljenje skupnosti emi-grantov, ki so v Argentino priSli po drugi svetovni vojni in revo- rodu zvestih duhovnikov, pou-darja Vombergar. Se ve& slovenski skupnosti bi se brez te po-moä lahko zgodilo podobno, kot se je zgodnejsim valovom Slovencev, izseljenih v Argentino v obdobjih okoli leta 1880 in med svetovnima vojnama -ti niso preziveli ve£ kot eno ge-neraeijo. Druga knjiga, naslovljena Pater Kazimir Zakrajäek, popisuje duhovnisko in organizaeijsko delo patra ZakrajSka, v Cleve-landu, New Yorku in Chicagu med letoma 1906 in 1927. Knjiga temelji na avtobiografskih in nekaterih drugih zapisih fran- ciskana, duhovnika, pisatelja, pesnika in izdajatelja verskih ca-snikov, ki je med drugim za-sluzen za ustanovitev fran-Ciäkanskega komisariata (v ZDA je to omogoälo odprtje dvanaj-stih pastoralnih centrov), za ustanovitev izseljenske druzbe sv. Rafaela v New Yorku ter nekaj kasneje Izseljenske zbor-nicev Ljubljani. Knjigo je uredil zgodovinar Bogdan Ciril Novak, dolgoletni profesor na Univerzi v Toledu (Ohio), ki je - tako kot pater Zakrajäek - pri nas sorazmerno nez-nan. Domovino je kot diplomant pra-va zapustil leta 1945, nato je do leta 1951 uCiteljevalvTr-stu in okolici, zatem pa se je odselil v ZDA in v Chicagu z doktoratom konCal äe ätudij zgodovine. Mednarodni ugled si je Novak pridobil s knjizno objavo svoje doktorske di-sertaeije o Trstu in trzaskem vpraäanju (1941-1954), ki je kot referenCno delo prevedena tudi v ita-lijanäfino, v sloven-äCino pa äe ne. Predstavitev omenjenih knjig sta s svojo navzoCnostjo po£a-stila tudi ljubljanski nadäkof in metropolit Alojzij Uran ter pro-vincial slovenskih franääkanov pater Viktor Papez. Nadäkof Uran, ki je ob svoji novi za-dolzitvi äe vedno odgovoren tudi za Slovence po svetu, je izra-zil zeljo, da bi slovenska vlada, civilna druzba in Cerkev s sku-pnimi moimi storili vec; za vracanje potomeev slovenskih izseljencev v domovino - tistih, seveda, ki si tega zelijo in si za to prizadevajo. DR Vpetek, 11. t.m., so na dezelnem sedezu ita-lijanske televizijske hiäe RAI v Trstu predstavili slovenski televizijski film o pisatelju Alojzu Rebuli, ki nosi naslov Epifanija zemlje in duha in podnaslov Alojz Rebula: V za-nosu besede in äepetanju ve-re. Scenarij za film sta napisa-la Marija Brecelj in Igor Skam-perle, rezirala pa ga je uredni-ca kulturnih programov Radia Trst A Marija Brecelj. Zelo dobro obiskane predstavitve dokumentarnega filma se je udelezil tudi pisatelj Alojz Rebula s soprogo, Republiko Slo-venijo pa je zastopal konzul RS v Trstu Zorko Pelikan. Reziserka je odlicno napravila film tako, da je besedo dala pisatelju samemu, izbrala mo-zaik literarnih utrinkov, ki naj- bolje oznaCujejo trzaskega pisatelja (podajal jih je Vladimir Jure), predv-sem pa sta pred kame-ro postavila tudi vrsto njegovih prijateljev, sodobnikov, a tudi sla-vistov in njegovih uCencev, saj je Alojz Rebula bil dolga leta profesor klasiCnih je-zikov v Trstu in je tudi na predstavitvi filma duhovito ponovil, da "se äe danes zelo tezko ima za pisatelja, prej za profesorja klasienih jezikov v pokoju". V filmu spregovorijo o pisatelju Alojzu Rebuli tudi italijanski pisa-telji Guido Botteri, Manlio Cecovini in Claudio Magris, ki so poudarili predvsem njegov pomen pri gradnji mostov med slovenskim in italijan-skim svetom v Trstu, medtem ko je slovenski Rebulov sodob-nik Boris Pahor v svojem pose-gu predvsem podfrtal, kako sta po drugi svetovni vojni skupaj z Rebulo zacela ozivlja-ti slovensko literaturo v Trstu, Igor Skamperle pa poudarja, da je "Rebulovo zivljenje dejansko presek slovenskega kulturnega zivljenja zadnjih petdesetih let vTrstu", Diomi-ra Fabjan Bajc o prevajanju, Pavle Merku' o prijateljstvu. Na lepi predstavitvi so sprego-vorili direkter dezelnega se- deza RAI v Trstu Roberto Col-lini, vodja slovenskega pro-gramskega oddelka Nataäa So-siC, reziserka Marija Brecelj in scenarist Igor Skamperle. Film pa so prviC predvajali minulo nedeljo. Pozabiti ne gre tudi dejstva, da je film opremljen z glasbo Pavla Merkuja, Marija Kogoja in Ubalda Vrabca, Trzacanov torej. Samo upamo lahko, da bo film naäel pot v äole in bo na-govoril mlade, da bodo segli po Rebulovih knjiznih delih. Dobro bi bilo, da bi film pred-vajala tudi slovenska televizija v domovini. JUP NOVI GLAS Kratke Zakaj ni zvocnih pregrad na avtocesti pri Devinu? Dezelni svetnik SSk Mirko Spacapan je posegel pri dezelnem odborniku za mobilnost in prometne infrastrukture Sonegu v zvezi s pomanjkanjem zvocnih pregrad na nekaterih predelih avtoceste, ki povezuje Trst s cestninarsko postajo v Trzicu. Spacapan si namrec ne razlaga, zakaj na podrocju pri Devinu, ki je obljudeno s stanovanjskimi hisami do blizine cestisca, ne obstajajo tovrstne zascite, medtem ko se na primer nahajajo na obmocju Sesljana. Kot znano, povzroca hrupfizicne in psiholoske motnje pri osebah, ki so mu podvrzene, poieg tega pa predstavlja negativni gospodarski ucinek pri vrednosti his in stanovanj, ki lezijo v neposredni blizini avtocestnih tras. Dezelni odbornik se je obvezal, da bo zadevo sprozil na prvi seji, ki jo bo imel v bliznji prihodnosti z druzbo Autovie venete. Utrjevanje slovenscine z igro V soboto, 12. t.m., je bilo na sedezu studijskega centra Melanie Klein zivahno kot se nikoli doslej. V poznih popoldanskih urah sta se namrec v ul. Cicerone 8 zvrstili dve jezikovni delavnici, v okviru katerih si clanice nadejajo, da bi malckom izslovenskih oz. mesanih in italijanskih zakonov s pomocjo ludicnih, glasbenih, pevskih, likovnih in gibalnih momentov pomagale utrjevati znanje slovenscine. Veliko zanimanje je izzvala pobuda, ki so jo organizatorke poimenovale Slovenske urice. Ob 15.30 je tako steklo prvo od desetih srecanj, namenjenih otrokom med 3. in 6. letom, ki obiskujejo vrtcesslovenskim ucnimjezikom, a izhajajo iz italijansko govorecega druzinskega okolja. Po uvodnih igrah so se mali tecajniki tokrat posvetili pisanemu svetu barv. Kot je pri dejavnostih studijskega centra v navadi, se tega niso lotili z golim opisovanjem, temvec so malcki imeli moznost, da so z njimi risali in balinali, nanje sedli, po njih hodili in jih sele nato poimenovali. Za novimi sobotnimi gosti so prisli na svoj racun ’stari znanci’ ali bolje udelezenci Besednega ringaraje, ki sose lotili imen najrazlicnejsih zivali: divjih, domacih, dzungelskih, puscavskih, morskih in recnih. Ena takih je bil npr. krokodil, za katerega marsikdaj slisimo, da ravno najmlajsi radi uporabijo napacno verzijo ’kokodril’. Prijazna lutka, palcek Pripovedovalcek, je prav na temo krokodila izbral sobotno pravljico, ki so jo kotobicajno prebrali clani Radijskega odra. Naslednji februarski srecanji Slovenskih uric in Besednega ringaraje bosta v soboto, 26. t.m. Prijave in informacije so na razpolago v drustveni pisarni ob sredah (18.00-19.30) ali na telefonski stevilki 3284559414. AL V Veliki dvorani Narodnega doma Preieli smo Drustvo Edinost o zascitnem zakonu Ob Cetrti obletnici izglaso-vanja tako imenovanega "za-SCitnega " zakona za slovensko manjSino v Italijanski repu-bliki je druzbeno polittfno druStvo Edinost naslovilo na vlado Republike Slovenje, na slovenski pariament ter na drzavljane in drzavljanke Republike Slovenije odpito pi-smo z naslovom "Zadrzanje pravne drzave ob pobalin-skem obnaSanju sosede". V njem opozarja vlado Republike Slovenije na ustavno dolznost, da skrbi za slovenske manjSine vsosednjih drzavah, kakor tudi na dolznost, da kot üanica mednarodne skupno-sti in njenih organizacij skrbi za spoStovanje naCel, na katerih temeljijo mednarodna sku-pnostin njene organizacije. Zato je dolzna poseCi v med-narodnih organizacijah in po-staviti vpraSanje krSitve nave-denih naCel s strani Italijanske republike glede ravnanja s slovensko jezikovno in narodno manjSino. Ze veC kot poldrugo stoletje traja odrekanje enakopravno- sti slovenskega prebivalstva s strani italijanskih nadutezev, odkar je bilo s Slovenci na-seljeno ozemlje prikljuCeno italijanski drzavi, se je tako ravnanje Se poslabSalo in tudi po drugi svetovni vojni ni priSlo do bistvenih izboljSav. Italijanska drzava krSi obvez-nosti, ki izhajajo iz njene usta-ve, in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih dogovorov, pogodb in konvencij. Z zako-nom St 38 z dne 23. februarja 2001 je protiustavno in v na-sprotju z mednarodno spreje-timi obveznostmi omejila celo najnizjo stopnjo varstva (tute-la minima). Poleg tega pa sa-botira tudi izvajanje tega zakona. DruStvo obenem izraza pre-priCanje, da bi bilo v teh po-gojih kriminalnega ravnanja s slovensko manjSino vsako de-janje ",sprave" bogokletna far-sa, medtem ko ne more biti noben "dan spomina" nado-mestek za dolzno dejansko skrb za manjSino v sosednji drzavi. Trst, 14. februarja 2005, ob öe-trti obletnici izglasovanja pro-tiustavnega zakona Za druZbeno politidno druStvo Edinost Samo Pahoi V Trstu predstavili knjigo Slavjanska sloga Ravno v tem Oasu je nova knjiga zgodovinarja in ravnatelja NSK Milana Pahorja Slavjanska sloga - Slovenci in Hrvati v Trstu nadvse potrebna. O tem je priCal tudi sestav predavateljev, ki so sede-li za predavalno mizo velike dvorane Narodnega doma. Prisotni so namrec bili Senator v rimskem parlamentu MiloS Bu-din, nekdanji Senator Stojan Spetic, poslanec slovenske narodnosti v dezelnem svetu Furla-nije-Julijske krajine Igor Canciani, novinar slovenskega uredniStva pri trzaSkem sedezu RAI Ivo Jevnikar in predsed-nik Hrvatske zajednice v Trstu Damir Murko-viC. Osebno razmiSlja-nje o Pahorjevi Studiji je bila slehernemu go-vorniku iztocnica, da se obenem poda v presojo danaSnjega dogajanja, ki je po mnenju vsake-ga prisotnega zelo zaskrb-ljujoce. Knjiga obravnava sodelovanje med Slovenci in Hrvati v Trstu v ca su avstroogrske monarhije, italijanskega faSistiCnega rezi-ma in povojnega obdobja v italijanski republiki. Casovni raz-mak, ki ga knjiga zaobjema, je obdobje med leti 1848 in 1954. Delo so izdali pri Zaloz-niStvu trzaSkega tiska (ZTT), predstavitev pa so priredile Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza (SKGZ), Zveza slovenskih kulturnih druStev (ZSKD) ter Narodna in Studij-ska knjiznica (NSK). O delu, ki je razdeljeno na se- dem poglavij, je po uvodnem pozdravu Aceta Mermolje v imenu ZTT spregovoril zgodo-vinar Salvator Zitko, ki je opo-zoril, kako sta bili zelja in po-treba po slovensko-hrvaSkem sodelovanju v Trstu vedno prisotni. Iz knjige se zrcali podo- enakopravni drzavljani mesta. Ce se o Trstu govori kot o ve£-narodnem in veCkulturnem mestu, je po Pahorjevih bese-dah zasluga ne toliko Italija-nov kot ostalih narodnosti: Slovencev, Hrvatov, Srbov, Cehov, Grkov, Judov in drugih. Foto Kroma ba slovensko-hrvaSkega gospo-darskega potenciala, ki je bil tik pred prvo svetovno vojno v bistvu enakovreden italijan-skemu. Odnos med Slovenci in Hrvati v Trstu je temeljil na skupnem poreklu, botrovala pa mu je tudi nevarnost italijanskega nacionalizma in ire-dentizma, ki sta pokazala svoje zobe takoj po prvi svetovni vojni. Zitko je nato izpostavil tudi sirok znanstveni aparat, na katerega se je Pahor opiral. Avtor Milan Pahor je dejal, da je zelel pokazati slovenskemu bralcu, kako so Slovenci in Slo-vani pomagali sooblikovati Trst in kako so takrat postali Predstavitev knjige Slavjanska sloga je bila tudi priloznost za razgovor o aktualnem politiC-nem trenutku, predvsem zara-di pravkar zakljuCenega ob-hajanja italijanskega dneva spomina na fojbe in eksodus istrskih, reSkih in dalmatin-skih optantov. Medtem ko se je Canciani zavzel za Cim-prejänji italijanski prevod Pahor jevega dela in za to, da bi Slovenci v Italiji za&li pisati o sebi v italijanSCini za italijanske sodrzavljane, je MurkoviC poudaril potrebo po obnovit-vi slovensko-hrvaäkega sodelo-vanja v Trstu, Ceprav na dru-gaCnih temeljih kot nekoC. Predsednik Hrvatske zajednice je obenem opozoril, da je da-nes slovensko - hrvaSka sloga Se kako pomembna, to pa mo-rajo podpirati tudi matiCni do-movini. Po mnenju MiloSa Bu-dina mora Slovenija v srediSCu Trsta, ki ga je oznafil kot danes italijansko mesto, katerega smo pomagali oblikovati tudi mi Slovenci in Hrvati, odpreti svoj kulturno-umetniSki cen-ter; poleg tega bi morale na Sa matiCna domovina, HrvaSka in tudi Srbija vlagati znatno prizadevanje v smer veCje vlo-ge Trsta kot pristaniSCa Srednje Evrope. Slovenija in Italija pa naj dosezeta dogovor, po katerem naj bi uCenci slovenskih os-novnih Sol v Italiji preziveli nekaj tednov pouka v slovenskih Solah. Spetiü se je nave-zal na nedavno ob-hajanje dneva spomina na fojbe in eksodus ter posvaril pred poe-nostavljanjem zgodo-vine, ki sluzi kot pod-laga za tezo o izvajanju etniCnega ciS&nja nad Italijani, ki naj bi ga bili izvedli Slovenci in Hrvati. Proti takemu poenostavljanju, ki ima v Italiji podporo zalozb in televizije, se je treba boriti z drugac-nimi sredstvi. Jevnikar se je strinjal z obnovitvijo sloven-sko-hrvaSkega sodelovanja, vendar se je vpraSal, koliko otrok iz hrvaSkih in srbskih druzin obiskuje slovenske Sole v Trstu. Glede Pahorjeve Stu-dije pa je Jevnikar mnenja, da bi morala knjiga posvetiti ve-Cjo pozornost slovensko-hr-vaSkemu sodelovanju na ver-skem in kulturnem podrocju, obenem pa tudi v povojnem poglavju osvetliti nekoliko bolje zivljenje slovensko-hr-vaSkih politiCnih krogov, ki se niso prepoznavali v levifarskih strankah. Igor Gregori Kulturni dom Odprtje razstave Ivan Trinko, spodbujevalec medkulturnega dialoga i: // T van Trinko je stal kot stoletno drevo prija-.teljstva med dvema svetoma in skuSal kljub vsem viharjem uglajati pota sozitju in razumevanju". Ivan Trinko ni bil buditelj le BeneSkih Slovencev, ampak ce-lotnega naSega zivlja. Njegova zapuSCina ne pripada le Be-neCanom, ampak nam vsem. Njegov lik je bodrilo vsem Slo-vencem, ki zivimo v Italiji, nje-gove korenine segajo do srca njegove zemlje, ki je obenem tudi naSa, tako da vihar bo mo- gel oskruniti le kako vejo, sicer drevo bo nenehno obrodilo nove sadeze, ker imajo ti v sebi sladek vonj po praviCnosti clovekove in narodne biti. Kancek Trinkovega Sirokega svetovljanstva in njegove ob-Sirne kulturne vedrine bo obi-skovalcem na ogled do 1. mar-ca v vezi Kulturnega doma. Mi-nuli teden so namreC odprli razstavo z naslovom Mons. Ivan Trinko - Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami. Pobudniki razstave so ZSKD, Narodna in Studijska knjiznica, Kulturno druStvo Ivan Trinko iz Cedada, GoriSka knjiznica France Bevk, SSG in SKGZ. Razstava se obi-skovalCemu ocesu ponuja preko prelepih crno-belih fo-tografij Maria Magajne, ki upo-dabljajo naSega buditelja v raz-liCnih drzah in ga obenem po-stavljajo v njegov svet; poseb-no zanimiva so tudi izbrana dela, rokopisi in neobjavljena korespondenca, ki so na ogled v steklenih omarah. Vsa ta pa-pirnata zapuSCina prica o vse-stranski vlogi, ki jo je Trinko poosebljal skozi svoje zivljenje: korespondenca prica o tesnih vezeh, ki jih je Trinko gojil s priznanimi jezikoslovci (Po- ljakom Baudouinom De Cour-tenayem, zamejskim Antonom Kacinom in drugimi), izdaja prevedenega Gogoljevega dela Taras Bulba kaze na njegovo prizadevanje na poti pre-vajanja, druga pisma iz-pricujejo Trinkovo delovanje v vlogi politika, razni rokopisi zaCrtajo njegovo osebnost v smer duSnega pastirstva in sk-ladateljevanja. Ves ta material prica o njegovi globoki zelji po medkulturnem dialogu in po-sredovanju slovenske kulture italijanskemu svetu. Ceprav je izborTrinkove korespondence na trzaSki razstavi nekoliko okrnjen glede na potencialu, ki ga v svojih arhivih hrani no-vogoriSka knjiznica, je vse-kakor pomemben doprinos k osvetlitvi raznolike palete Trin-kove duSe. ton amaimm Predstavitev knjige Claudie Cernigoi Resnica temelji na dokumentih ZaCnimo s sklepno mi-slijo, ki jo je z iskrenim pristopom izrazil predsednik Casnikarskega krozka Fabio Amodeo na predstavit-veni konferenci knjige Opera-zione foibe trzaSke publicistke Claudie Cernigoi (zalozba Kappavu). Z umirjenim, a od-loCnim poudarkom je razbli-nil po lastnem mnenju napacno idejo, da sodijo film 'o foj-bah' in druge sorodne ope-racije v "skrivnostne naCrte" italijanske politike; gre eno-stavno za zakoreninjeno ne-sposobnost vsedrzavnih ka-drov, da bi se sooCali z zago- netno stvarnostjo naSih krajev, kar pa je seveda ravno tako hudo. "Nesposobni so namreC gojiti tak odnos, ki bi kljub tolikim dejanskim teza-vam prepustil naSemu obmej-nemu prostoru, da konCno za-diha." Gotovo je Amodeov zorni kot lojalen in intelek-tualno poSten ter spada k tisti odprtosti, ki kaze, da je posta-la v Trstu in po Italiji vedno bolj redka vrlina. Morda je Amodeo s svojo mislijo prele-tel puScavo podlosti, ki je zra-stla v naSih krajih, in zadel srz problema, ki pa je vsaj za zdaj predalec, da bi se ga lotili. Me- nim vsekakor, da, Ce se vsaj za trenutek sprehodimo po tej sahari, ki nima niC romanti£-nega ne Sarmantnega, lahko opazimo marsikateri rimski manever, ki cilja k re van Si Stic*-ni prerazporeditvi meja. Upajmo vsaj, da bo knjiga Claudie Cernigoi pripomogla k oranju globoke struge v tem puscavskem svetu in se doko-pala do zavesti neveSCega in neinformiranega italijanskega naroda ter pripomogla k rasti zelene oaze sozitja. Tako sozitje pa ne temelji na zgreSenem fikcijskem prikazo-vanju dogodkov, ampak na hladni in veckrat marsikomu neprijetni, vendar nepristran-ski tezi podatkov ter doku-mentov. Na tovrstni podlagi je namreC Cernigojeva zasnovala svojo Studijo. Avtoricina publikacija je v bistvu razSirjena in poglobljena, ponekod tudi popravljena, izdaja Studije iz leta 1997 vedno o t.i. fojbah. Cernigojeva ne zanika dejanskega obstoja fe-nomena fojb, kakor tudi ne prekomernega nasilja in pri-merov osebnega rnaScevanja, ki so se takrat dogajali, ampak skuSa uokviriti ta dogajanja v £as, ko so potekala. Na tak nafin izvzame pojav fojb iz svoda mitoloSko nacionalistic-ne zlorabe, kamor so zdrknili ze takoj po vojni, in jih posta-vi na police zgodovinskih arhivov. Pri svojem raziskovanju se je zgodovinarka opirala na edini obstojeci seznam izginulih, ki ga je konec petdesetih let se-stavil trzaSki zupan Bartoli. Slednji je zabelezil 4122 izginulih na podrocju Primorske, Istre, ReSkega in Dalmacije. Cernigojeva je vendar pojasni-la, da veliko teh ljudi ni umr-lo 'zaradi' partizanov, nekate-ri pa so padli v vojnih posegih. Avtorica je navedla tudi Stevi-lo izginulih po posameznih podrofjih: po letu 1943 je v Istri izginilo od 300 do 400 oseb, po letu 1945 jih je v Trstu izginilo 500 oseb, z GoriSkega okrog 600, z Reke od 300 do 400. VeCina teh je bilo vojakov, ki so bili interni-rani v taboriScih, veliko je bi- lo tudi odvedenih v Ljubljano, da bi jim sodili. Kar se zlogla-snega bazovskega Sohta tiCe, pa je zgodovinarka prepricana, da je v njej edini 'infojbiranec' bivSi Sofer tramvajev, ki je bil Clan Collottijeve tolpe. Na srecanju, ki je obelezilo iz-redno visoko Stevilo udelezen-cev, so spregovorili Se Alessan-dra Kersevan v imenu zalozbe Kappavu, predsednik trzaSke-ga ANPI-ja Giorgio Marzi in zgodovinar Sandi Volk v imenu druStva Promemoria. Film o fojbah je Se vedno - in Bog ne daj, da ne bi - razgaljal cu-stva omenjenih. Med drugim je Sandi Volk ostro nastopil zo-per zgodovinarje, ki so nudili 'strokovno podporo' pri spor-nem filmu, s posebnim ozi-rom na trzaSkega Raoula Pupa. NOVI Gledalifte Verdi Svetovni shod ezulov Ali se je Italija otresla starih strahov? Vnatanko pripravljenem naelektrenem vzduSju, ki so ga dobro gledani Negrinov film in njegovi obCudovalci pred nedavnim pripravili, je v Cetrtek minule-ga tedna potekala slovesnost ob tako imenovanem dnevu spomina na fojbe in eksodus. Ce ostanemo zgolj pri kroniki dogodkov, naj povemo, da sta se v Trstu mudila visoka pred-stavnika Berlusconijeve vlade, zunanji minister Gianfranco Fini in minister za Italijane po svetu Mirko Tremaglia. V zgodnjih jutranjih urah je na fojbi pri Brazovici polozil ve-nec minister Tremaglia in pri tem napadel nekdanjega vodi-telja KPI in Titovega somiSlje-nika Palmira Togliattia. Ostro je tudi oznaCil tiste, ki si upajo trditi, da so partizani osvobo-dili Trst. V gledaliSCu Verdi pa je nato potekal svetovni shod pred- stavnikov begunskih zdruzenj. Posamezne posege govornikov je povezoval predsednik Unije njuna posega sta temeljila pre-tezno na isti podlagi, to se pra-vi na ostri in nenehni obsoji nasilja Titovih partizanov. Na isti valovni dolzini se je izrazil tudi nekdanji poslanec MSI § Istranov Silvio Delbello. Pred mikrofon sta se nato zvrstila podzupan Paris Lippi in predsednik pokrajine Scoccimarro: Renzo de' Vidovich. Glasni zvizgi so prizadeli dezelnega predsednika Illyja, ki je bil v svojem posegu dokaj spravljiv. Kazalo je, da bo zunanji minister Fini zlahka razvnel Custva obCinstva, ven-dar ni bilo ravno tako: glede italijansko - hrvaSkega odnosa Fini ni omenil vraCanja ezul-ske imovine, a le svaril Zagreb, naj izroCi HaaSkemu sodiSCu svoje vojne zloCince, ker je tudi od tega odvisen njen vstop v EU. S slednjimi besedami je bilo obCinstvo res razoCarano, saj je priCakovalo popolnoma drug nastop zunanjega mini-stra glede vpraSanja zapuSCe-nih imovin: v dvorani se je tako dalo sli§ati marsikateri zvizg. ObCinstvo pa je nato Fi-niju ploskalo, ko je zunanji minister svaril sosednje drza-ve, naj se otresejo starih strahov, saj je Italija to ze stori-la... Nastop ministra Tremaglie pa je bil enostransko naravnan proti vzhodnim sosedom ita-lijanske drzave, CeS da teptajo pravice italijanske manjSine na njihovih ozemljih... Dodati je Se treba, da so v ok-viru jutranjega sreCanja v gledaliSCu Verdi prebrali tudi po-slanico predsednika republike Ciampija. HBDan slovenske kulture Glasba/ poezija in likovna umetnost: moc zdruzevanja Vrazstavni dvorani se-deza Sklada Mitja Cuk na OpCinah so v petek minulega tedna obhajali dan slovenske kulture. Prireditelji so v svojo sredo povabili likov-nega ustvarjalca Edija Zerjala, pesnika Aleksija Pregarca in flavtistko Olgo Sosic ter na tak naCin zadovoljili sleherni umetnostni okus. V imenu gostiteljev je prisotne pozdravila predsednica Sklada Stanka Cuk in poudarila pove-zovalno vlogo umetnosti "tudi ta teden, ki je bil za nas Slo-vence tako tezak". Takoj pa je prepustila besedo izvajalcem. Iz glasbenih pentagramov, ki jih je z mladinskim Cutom in-terpretirala SosiCeva, je tempe- ramentni PregarCev glas privabil obCinstvo med svoje verze in misli, ki se v danaSnji potroSniSki druzbi ved-no tesneje prerivajo preko zasebnosti in druzbene zadrtosti, ki tezi le k lastnemu uspehu: v takem polozaju je Se toliko bolj pomembno, da se umetnik sprasuje o potrebi otrok, predv-sem tistih, ki imajo drugaCne potrebe kot ostali. Nazadnje se je obCinstvo podalo med tople, umirjene barve, ki jih Zerjal tako mojstrsko uporablja pri upodabljanju svojih ljubljenih marin. Prijateljeve najnovejSe likovne stvaritve je prisotnim predstavila Jelka Cvelbar. Raz-stava bo v prostorih Sklada na ogled do 28. februarja, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure ob nedeljah popol-dan. IG Stokratnim pesniSkim veCerom je Janko Petrovec zadel v Crno: priljubljen slovenski kantavtor Vlado Kre-slin je namreC privabil v foyer Kulturnega doma precejSnjo mnozico ljubiteljev poezije, ki so zapolnili vsa razpolozljiva mesta. Pri tem naj Se omenimo, da je bila publika tudi precej raz-nolika, bodisi po starosti kot po Kulturni dom ______| Pesniski vecer Poezija/ ki je bila najprej glasba Foto Kroma jeziku, veCer je namreC v celoti potekal dvojeziCno, saj je bil s Kreslinom v gosteh tudi Riccar-do Baldassari - prevajalec Kresli-novih pesmi v italijanSCino. Avtorja sta v prvem delu veCera predstavila svoje delo: Baldassari s tem, da je prebiral Kreslino-ve pesmi v italijanSCini, sam pe-vec pa jih je kar zapel. Saj tako tudi je: Vlado Kreslin ni Vlado Kreslin brez svoje kitare, Ceprav naj bi tokrat nastopil kot pe-sniSka osebnost. Ceprav nas je Petrovec v svojem vabilu opo-zoril, naj si ne obetamo koncer-ta, je ze sam na zaCetku predsta-vil slovenskega kantavtorja kot ustvarjalca "poezije, ki je bila najprej glasba", kar je tudi ka-sneje potrdil Kreslin v drugem delu veCera v pogovoru s Petrov-cem. Prav tu pa sta kitara in pe-sem utihnili, spregovoril je le kantavtorjev glas, kar je bilo si-cer nekoliko nenavadno, a prav zato toliko bolj zanimivo, saj je stekel pogovor, prav tako kot v katerikoli kavarni, zelo sproSCe-no in prijateljsko. V takem okvi-ru je Kreslin gotovo zelo priljubljen: rad ima stik s publiko, pri-sten stik s posluSalci. Sam je tudi razkril, da sicer veliko krozi po svetu in nastopa pred razliC-no publiko, ki je ne pozna in je tako po koncertu spet le eden od mnogih pevcev. V domaCih krajih pa, med katere spada tudi Primorska, in to predvsem za-radi prijateljskih vezi, se poCuti Cudovito, saj pozna ljudi, ve, ko-mu poje in po koncertih se lahko z njimi tudi zadrzi ob kle-petu in kozarcu osvezilne pijaCe. Pogovor se je nato na-daljeval z izzivalnim vpraSanjem, kje je pravzaprav meja med besedilom za pesem in poezijo. Gost veCera je pou-daril, da je on v prvi vrsti pevec: "Ker pa ne morem peti samo "lalalala", moram ponavadi Se napisati kaj zraven...!" S pre-finjeno ironijo in humorjem je tako Kreslin pripovedoval Se o svojem prihodu s prekmurskega podezelja v Ljubljano. Tematiko mesto-podezelje je namreC razk-rila Kreslinova pesniSka zbirka, razdeljena na dva dela: Kolovo-zi in PloCniki, kar daje misliti, da je pesnik razpet med oba svetova. Sam je priz-nal, da pri njem ta razpe-tost ni negativna, saj se oba svetova med seboj pre-pletata in dopolnjujeta. Sicer pa je res, da, "ko grem mimo najdalj Sega mostu v Sloveniji, Cez Muro, se mi miSice na obrazu sprostijo..." Med naCrti za prihodnost je Kreslin naStel nekatera sodelo-vanja, ki ga bodo vodila okrog po svetu, sicer pa se na sploSno ne dolgoCasi, ker se hitro "spaj-daSi" z ljudmi. VeCer je zakljuCila Se vedno zim-zelena pesem Namesto koga roza cveti, ki je posluSalce po-novno zapeljala preko Mure, k moCvirjem, k "Storkljam pod vi-seCo meglo"... JC SKLAD NADE PERTOT IN GORISKA MOHORJEVA DRUZBA vabita na predstavitev knjige BESEDE MLADIH SRC Zbornik proze in poezije mladih ustvarjalcev. Na predstavitvi bodo sodelovali dijaki trzaskih visjih srednjih sol. Cetrtek, 24. februarja 2005, ob 18. uri Trzaska knjigarna, Ul. sv. Franciska 20 v Trstu Obvestila V nedeljo, 20. februarja, ob 16.30 bo v domu Jakoba Ukmarja v Skednju prireditev ob dnevu slovenske kulture, ki jo prirejajo KD Ivan Grbec, PD Kolonkovec in dom Jakoba Ukmarja. Toplo vabljeni! Radijski oder obvesca, da bo naslednja predstava Gledaliskega vrtiljaka v nedeljo, 20. februarja, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27). Na sporedu bo predstava Storklja in lisjak v izvedbi Mojega gledalisca iz Ljubljane. Zacetek prve predstave ob 16. uri (red S0NCEK), druge pa ob 17.30 (red ZVEZDA). V Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 v Trstu bo v ponedeljek, 21. februarja, v priredbi Drustva slovenskih izobrazencev in Knjiznice Dusana Cerneta srecanje z vidnim slovenskim javnim in kulturnim delavcem iz Buenos Airesa arh. Juretom Vombergarjem ob izidu njegove knjige “Letopis 1947-1997, 50 let slovenskega dusnega pastirstva v Argentini”. Sodeloval botudi direkter Zalozbe Druzina iz Ljubljanedr.JanezGril. Zacetek ob 20.30. PrisrCno vabljeni na Presernovo proslavo oziroma na dan slovenske kulture, ki jo prireja Klub prijateljstva v cetrtek, 24. februarja, ob 16. uri v ul. Donizetti 3. Med priloznostnim programom bo podal osrednjo misel dr. Drago Stoka. Postni govori v Trstu. Potekali bodo v cerkvi sv. Jakoba: ob 16. uri krizev pot, ob 16.30 postni govor. 2. postna nedelja: Sonce in kruh. “Njegov obraz je zasijal kakor sonce in njegova oblacila so postala bela kakor luc." (Mt 17, 2) (p. Mirko Versic). 3. postna nedelja: Voda in kruh. “Gospod, daj mi te vode, da ne bom zejna in ne bom hodila sem zajemat.” (Jan 4, 15) (p. Danilo Hole). 4. postna nedelja: Oci in kruh. “Dokler sem na svetu, sem luc sveta." (Jan 9, 5) (p. Gavdencij Skledar). 5. postna nedelja: Duh in kruh - spokorno bogosluzje v cerkvi Novega sv. Antona ob 16. uri. “Vi pa ne zivite po mesu, ampak po duhu, ce le prebiva v vas Bozji Duh.” (Rim 8, 9) (p. Danilo Hole). 6. evetna nedelja: Pot in kruh. “Blagoslovljen, ki prihaja v gospodovem imenu!” (Mt 21, 9b) (p. Mirko Versic). Vabljeni! Novi glas vabi na osemdnevno potovanje z avtobusom od 17. do vkljucno 24. maja 2005. Pot nas bo vodila po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko. Odhod iz Trsta in Gorice preko Gradca do Bratislave. Obiskali bomo glavno slovasko mesto Bratislavo, nato Brno, Velehrad, Mikulcice in Staro mesto. Pot nas bo vodila tudi do glavnega moravskega mesta Brna, nato Olomouca in drugih znamenitosti. Koncno bomo obiskali tudi Prago, kateri smo namenili dva dni nasega obiska. Na poti domov bomo obiskali tudi Solnograd-Salzburg. Pri vpisu akontaeija 200,00 evrov. Na upravi so na razpolago programi celotnega potovanja. Za potovanje zadostuje veljavna osebna izkaznica za tujino. Z vpisom, prosimo, pohitite! Darovi V spomin na Valerijo Zerjal daruje I.Z. 20,00 evrov za Vincencijevo konferenco v Trstu -Sv. Ivan. M Slovenski etnografski leksikon S tem delom Slovenci v korak z ostalimi narodi u Si Slovenskim etno-grafskim leksiko-nom stopamo Slovenci v korak z ostalimi narodi, ki imajo to podroCje boljse ob-delano." Tako je v uvodnem nagovoru na predstavitvi lek-sikona v DruStvu slovenskih izobrazencev dejal predsednik Sergij Pahor in izpostavil po-men publikaeije, ki smo jo Slovenci priCakovali ves povojni Cas. VeCer v DSI pa je bil tudi poklon vsestranskemu kultur-nemu delavcu, po vsej verjet-nosti prvemu trzaSkemu etno-logu in dolgoletnemu skedenj-skemu kaplanu g. DuSanu Jako-minu, ki je pred kratkim praz-noval 80-letnico. Gosta veCera sta bila äe urednica leksikona Ingrid Slavec GradiSnik in vodja oddelka za leksikografijo pri Mladinski knjigi Martin Iva-niC. Pahor je najprej orisal bogato delo g. Jakomina, ki je s Ske-denjskim muzejem, prvo tovr-stno ustanovo na TrzaSkem, reäil edinstveni etnoloski material. Obenem pa je Jakomin z raznimi publikaeijami in pobu-dami veliko naredil tudi za pu-bliciziranje naSe kulture, tako da jo je zaCel ceniti tudi italijan-ski svet. Jakomin je dejal, da se je za na-rodno blago navduSil v zaCetku 50. let, ko je spoznal, da je po naSih domovih in cerkvah veliko dragocenih predmetov, ki pa gredo naglo v prodajo ali odpad. Ko je priäel leta 1953 v Skedenj je videl, da je slednji pravi rudnik etnoloSkega boga-stva, in je med drugim zaCel zbirati priCevanja kruSaric. To je storil tudi iz protesta, ker je ti-sk naCrtno zanikal slovensko poreklo kruSaric. DomaCini pa so mu radi darovali stare pred-mete in gradiva se je nabralo toliko, da je leta 1975 nastal muzej, edini slovenski muzej v Trstu. "Slovenski etnoloSki leksikon je temeljno delo slovenske et-nologije," je poudarila Ingrid Slavec GradiSnik. V leksikonu niso zaobjeti le tradieija, zgo-dovina, kultura in ljudsko iz-roCilo, delo predstavlja namreC tudi danaSnje vsakdanje zivljenje. SlavCeva je nato predstavila zgodovino nastajanja leksikona, ki ga v tej obliki poz-namo zadnjih petnajst let, njegove korenine pa segajo v prvi povojni Cas. Takrat so se v Sloveniji krepile raziskovalne inStitucije, rodila se je misel o sistematizaeiji etnoloSkih razi-skav, kljub zagonu pa se je naCrt o etnoloSkem slovarju va-lil iz desetletja v desetletje brez konCnega uspeha. DokonCna odloCitev je padla na zboru et-noloSkega druStva leta 1989. Odtlej je pri projektu sodelova-lo 112 piscev, med katerimi so bili tudi strokovnjaki iz Madzarske, Avstrije in Italije. SlavCeva je dodala, da je upora-bljeni jezik na meji med znan-stvenim in poljudnim, prime-ren za vsako druzino. "V Evro-pi ni veliko primerljivih del, le na SlovaSkem in Madzarskem, drugi narodi nimajo namreC zaobjete celotne etnologije v eni publikaeiji in se raje od-loCajo za prikaz po sektorjih." IvaniC je Se poudaril, da je bilo prodanih ze Sest tisoC izvodov, kar priCa o veliki potrebi slovenskega Cloveka po tovrstnem delu. MatjaZRustja NOVI GLAS Z 2. strani Izven zgodovinskega ••• Pogovor ] Miran Pecenik Zivahna zgodba na naslovu www.planika.it Izjave predsednika avstrijskega parlamenta dr. Andreasa Khola, da se ne namerava pogovarjati o nasledstvu Slovenije v zvezi z Avstrijsko drzavno pogodbo ter o zaäCiti slovenske manjäine, ki izhaja iz tega dokumenta, ni presenetila samo slovensko parlamentarno delegacijo, ki se je mudila na Dunaju (Slovenija je na njegove izjave ostro reagirala z diplomatsko noto), temveC tudi äiräo slovensko javnost na Koroäkem. Dr. Andreas Khol je tudi po lastni biografiji tako rekoC blizu manjäinski problematiki. Rodil se je leta 1941 na Juznem Tirolskem, od koder se je po vojni s staräi preselil v Avstrijo. Dr. Khol je bil med drugim "idejni" pobudnik pritozbe odvetnika Rudija Vouka na avstrijsko ustavno sodisce v zvezi z manjkajoümi dvojeziCnimi napisi na Koroäkem. Na predavanju v Tinjah je dr. Khol pac nakazal juridiCno moznost, kako priti do dvojezicnib napisov, in sicer s hitrostnim prekräkom v blizini enojezicne krajevne table. To se je kasneje tudi zgodilo v primeru Skocjana. Po dolgoletnih prizadevanjih je zadeva priromala na avstrijsko ustavno sodisce, ki je razsodilo, da gre za pomanjkanje dvojeziCnega napisa. Kljub dejstvu, da je razsodba priäla od najviäjega avstrijskega sodnega organa, ga na Koroäkem niso vzeli na znanje. Tudi na Koroäkem se pac; dogaja podobno kot z naäo zakonsko zaäCito. Nova pritozba na avstrijsko ustavno sodiäCe s strani prebivalcev Libuc, ki so zahtevali tudi dvoje/icen napis, pa letos ni obrodila zazelenih sadov, ne nazadnje morda tudi zaradi mocnega Minilo je skoro leto in pol od postavitve spletnih strani Slo-venskega kulturnega srediäda Planika v Kanalski dolini. Da bi zvedeli kaj veC o tem, smo se pogovorili z Miranom PeCe-nikom, ki je pripravil strani na internetnem naslovu www.planika.it. Miran, bi nam na kratko obrazloZil, kakäno vrsto spleta si pripravil za SKS Pla-niko? Rade volje! Nekaj Casa pred poplavo smo zadeli z analizo za pripravo fiksnih strani za srediSde, kot npr. strani o po-sameznih dejavnostih (odgla-sbene Sole do informatike za otroke) in o raznih priredit-vah, od pevskih pa do spozna-vanja starih obidajev. Ko je kraje zajela poplava (konec av-gusta 2003), sem moral vse nemudoma preurediti, da bi zlahka vnesli dnevna tiskovna sporodila in veliko Stevilo slik, ki so jih dnevno poSiljali iz Ka-nalske doline. V nekaj dneh sem tudi usposobil darove s pomodjo kreditnih kartic Visa ali MasterCard (t.i. elektronska trgovina oz. e-commerce). V prvih mesecih smo dobili nekaj transakcij s tem siste-mom, v zadetku leta 2004 pa nas je banka onesposobila, ker je preSla na drugo softwarsko reSitev. Nam lahko razkrijeä kakäno statistiko spleta Planike? Ze vzaCetku sem dodal najvaz-nejSe strani na glavne iskal-nike (seveda najprej na Google). Prav iz tega iskalnika prihaja veCina obiskovalcev, in to iz italijanskega in avstrijskega spleta Googla. Iz Slovenije pa veCina prihaja iz Naj-di.si in iz Matkurje. Naj Se po-vem, da smo imeli precej lju-di, ki so priSli iz solidarnost-nih linkov, ki sta nam jih dala na razpolago Ljudska Banka iz Sondria in portal Slovenci.it. Med celim letom 2004 pa so redno prihajali ljudje iz linkov iz spleta Primorskega dnev-nika, obdine Trst in dezele Furlanije-Julijske krajine. Zanimivo je tudi, da so nas ljudje naSli na spletu tako z italijanskimi besedami (Ugo-vizza, Tarvisio, Coccau, Valca-nale, scuola di sloveno) kot tudi s slovenskimi (Planika, Sv. ViSarje, pustovanje, teöaj slo-venskega jezika). Mesedno srednje Stevilo obiskanih strani pa je nihalo od poletnih 150 strani na dan do jesenskih preko 300 dnevnih strani. Vedina obiskovalcev prihaja Se vedno ob de-lavnikih. Googlovi pajki nas redno obi-skujejo in pre-naSajo na strez-nike nove strani SrediSda. Zadnje tedne pa smo opazili, da nas precej obiskuje pajek slovenske-ga iskalnika Naj-di.si. V nekaj mi-nutah sipregleda vse naSe strani in drugi dan se zo-pet vrne in Se enkratpregleda vse. No, znjim gotovo kaj ni v redu... V digitalnem svetu se lahko zgodi tudi to... Kje pa se "fiziCno" nahaja streZnik s spletom Planike? Do pred kratkim je bil radu-nalnik vindustrijski coni v Tr-stu. Zaradi prevelike rasti v prometu na lastnem portalu sem moral stroj premakniti v Milan in tako se danes tudi Planika nahaja vglavnem me-stu Lombardije. Fizidno je streznik v poslopju t.i. Mix-a, kjer se sredajo vse glavne ko-munikacijske linije italijan-skih ponudnikov (Tiscali, Wind, Telecom, itd.) in kjerse le-te priklopijo na mednarod-no mrezo. Prav zaradi tega so ti spleti zelo hitro dosegljivi iz vseh lokacij. V tem Casu ste imeli kak vdor v streZnik? Kak virus ali kakega hackerja? Virusi so bolj pripravljeni za Skodo na domaCih PC-jih, tezje Skodujejo streznikom. Imeli pa smo, zdi se mi maja lani, zelo hud vdor skupine brazilskih informatskih van-dalov. Menjali so nam nekaj tisoC strani s svojimi, ki so imele samo te besede: "Ownz BiOs CreW group Team cra-sh_overwing here". Vkolikor smo imeli vse podatke azuri-rane na naSem raüunalniku, smo vse popravili z nekaj ur-nim avtomatskim prenosom vseh "tocnih" podatkov na streznik. Se zadnje vpraäanje: pri-pravljaä kaj novega za spiet Planike? Dobil sem nalogo, da dodam spletnim stranem Se predsta-vitev Planike v angleSkem in nemSkem jeziku. Prav tako tudi posebno stran o Informacij-sko dokumentacijskem centru pri SKS Planiki, vse to naj bi bilo vidljivo na spletu do kon-ca marca. Miran, hvala lepa za pogovor. Rudi Bartaloth Miglia je kot mlad uCi-telj - suplent dobil pr-vo sluzbeno mesto na osnovni äoli v notranjosti Istre. O tem takole piäe: "Govorim v edinem jeziku, ki ga poznam, in ugotovim, da me najmlajäi uCenci ne razumejo. Med od-morom jih sliäim, kako med se-boj potiho govorijo v svojem hrvaäko-istrskem naredju; tedaj menim, da jih moram okregati, naj govorijo italijansko. Sele na lastni kozi in v zrelih le-tih, ko sem sam bolj raz-miäljal o mnogih ne-sredah, ki sem jih dozivljal na svoji zemlji, bom spoz-nal zablodo, ki obstaja v tem, da hoceä drugi na-rodnostni skupnosti pre-preciti, da se svobodno iz-raza v maternem jeziku. Toda ko sem to spoznal, se ne bo mogla veC niti za las spremeniti usoda mojega polotoka": (Iz knjige : I sentieri della memoria, Unione degli Istriani, TS, 1990, str. 40). O notranjepolitidnem dogaja-nju je treba predvsem omeniti priprave na volitve, ki bodo v nedeljo, 3., in v ponedeljek, 4. aprila. Volitve bodo v 14 deze-lah, 10 pokrajinah in 956 obCi-nah. Zdaj so v teku äe zadnje priprave na dezelne in upravne volitve, kar velja tako za Berlu-sconijev Dom svoboädin kot za levosredinsko zavezniätvo... Do trenutka, ko to piäemo, je po-trjeno, da bo leva sredina enot-no nastopila v 9 dezelah od sku-pnih 14, Berlusconijev Dom svoboään pa bo z redkimi izje-mami nastopal s skupnimi li-stami vseh svojih komponent. Leva sredina se ze pripravlja tudi na drzavnozborske volitve. Prof. Romano Prodi (na sliki) ostaja njen kandidat za predsednika osrednje vlade. Pred dnevi so se vse prizadete stranke in skupine leve sredine sporazumele, da se bo njihovo zavezniätvo imenovalo ZVEZA (Unione) in bo urejeno na fe-deralni osnovi, kar pomeni, da bodo posamezne komponente ohranile svojo specificnost. Medtem je bil v Rimu kongres Levih demokratov, ki so naj-moCnejäa stranka leve sredine, na katerem sta bila Fassino in D'Alema potrjena za politidne-ga tajnika oziroma predsednika. Kot gost je med drugimi nastopil Romano Prodi. V teh dneh se bodo tudi koncali po-govori z radikalci, ki so se dejan-sko "ponudili" obema taboro-ma, a se jih oba, kot kaze, otepa-ta, Ceprav bi obema prijali njihovi glasovi, ki naj bi pred-stavljali dva odstotka vsega vo-lilnega zbora. Videmskapokrajina Studija za preporod goratih podrocij Foto Kroma Dr. Andreas Khol Wolfgang Schüssel nemäkih medijih. Konservativna Frankfurter Allgemeine Zeitung je film zelo negativno ocenila, saj ne prispeva k boljäemu razumevanju problematike, ampak dejstva äe dodatno pomeäa. Na Koroäkem pa so na film reagirali drugace. Koroäki brambovci so nad produkcijo italijanske televizije kratkomalo navduäeni: na njihovi spletni strani lahko preberemo pohvalno oceno nad filmom, ki predstavlja grozodejstva titovih partizanov. Odlomke iz filma bodo vrteli 17.2.2005 zveCer, ko bodo predstavili tretji del dokumentarca, ki ga je posnel evropski poslanec Andreas Mölzer z naslovom Kaj je bilo prizaneseno KoroSki - izgon in partizanski teror na spodnjem Stajerskem. Brambovci si nadalje zelijo, da bi avstrijska radiotelevizija sama posnela podoben film in ga predvajala v letoänjem jubilejnem letu, nadalje pa si obeta, da bo ORF odkupil pravice filma in ga sinhroniziral za predvajanje. Peter Rustja Zaskrbljujoce izjave Andreasa Khola Table, vrtci in film imenovano konferenco o konsenzu, katere namen je dokoncno zapecatiti vsa odprta vpraäanja slovenske narodne skupnosti. Tako slovenska drzava kot slovenska narodna skupnost na Koroäkem sta pred zacetnimi pogovori in med njimi na Koroäkem izjavili, da Avstrija äe vedno ne izpolnjuje v celoti dolodil, ki izhajajo iz sedmega Clena Avstrijske drzavne pogodbe. Slednja je edini dokument, ki na mednarodni ravni zavezuje Avstrijo, da izpolnjuje svoje dolznosti do slovenske narodne skupnosti. Novo staliäCe, ki ga je Khol podal slovenski in avstrijski javnosti, da Slovenija ne more biti naslednica Jugoslavije, pri drzavni pogodbi pa postavi ponovno v ospredje ne samo odnos do manjäine, ampak tudi odnose s Slovenijo. Trditev, da Slovenija ne more biti naslednica Jugoslavije, pri ADP pa za Khola ni v antitezi z drugo njegovo trditvijo, da je paC na Koroäkem tezko postaviti druge dvojezicne napise, ker naj bi Jugoslavija imela v povojnem Ca su ozemeljske zahteve do Koroäke. Film Srce v breznu je odmeval tudi v politicnega pritiska, ki ga je bil delezen zlasti predsednik avstrijskega ustavnega sodiäCa, ki je razsodil v prid Voukovi pritozbi. Izjave predsednika avstrijskega parlamenta Khola pa so äe bolj zaskrbljujoce, saj je v isti sapi izjavil, da si Slovenci na Koroäkem nedvomno zelijo raje vrtec ali äolo kot kako dodatno tablo. Spletna stran avstrijske radiotelevizije ORF ugotavlja, da se je s temi izjavami Khol nedvomno priblizal staliäCem, ki jih na Koroäkem zagovarja dezelni glavar Haider. Drugi razlog za zaskrbljenost slovenske manjäine na Koroäkem glede Kholovih izjav pa je tudi dejstvo, da Khol velja za zelo tesnega sodelavca avstrijskega kanclerja Schüssla. Slednji namerava äe v letoänjem letu izvesti tako Zelo zanimiva je bila tudi predstavitev referata o kritosti in sliäanosti telefonskih signa-lov za prenosne telefone. Raziskavi naj bi tudi dali iztoc-nice za zajezitev odhoda prebivalcev malih naselij iz goratih vasi naäe pokrajine proti furlanski nizini. SreCanje je dalo tudi prilozno-st, da so javni upravitelji poda-li obraCun opravljene-ga dela ter prikazali smernice in prizade-vanja za nadaljnji raz-voj. Trbiäka obCina se v pri-merjavi z drugimi v naäi pokrajini nahaja v boljäem polozaju, toda vznemirljiv je podatek, da je v zadnjih letih iz-gubila priblizno ätiri-deset procentov prebi-valstva. Treba je predvsem iz-boljäati vsakdanje ziv-ljenje na goratih po-droCjih, je äe povedal podpredsednik pokrajine Renato Carlanto-ni, da ne bi se zgodilo, da bi njeno prebivalst-vo ostalo ob prvem snegu in tudi potem tudi po nekaj dni brez elektrike; sode-lovanje ob meji bi moralo pre-preCiti take neväecnosti. V razpravo sta posegla tudi zu-pan Baritussio in odbornik za turizem obcine Trbiz Maurizio Dunhofer, ki je prosil pokraji-no za podporo pri projektu razvoja smucarskega centra Kanin in Nevejsko sedlo. RB Vtrbiäki obCinski sejni dvorani je Videmska pokrajinska uprava predstavila ätudiji, ki obravna-vata gorata podroCja naäe pokrajine. Kot je povedal in pritrdil predsednik prof. Marzio Strassoldo (na sliki), je pokrajinska uprava zelela imeti pregled stanja v goratih podroCjih in je zato naroCila raziskavo, ki jo se-stavljata dve publikaciji in dajata vpogled v mikroekono-mijo ter pomanjkljivosti infra-strukture na goratem podro-Cju naäe pokrajine. Raziskavi bosta omogoCili podlago za razvoj zaostalih ob-rnoCij, bodisi na servisnem kot prevoznem podroCj u in usta-novitvi malih proizvodnih realnosti. NOVI GLAS Slovenska nacionalna stranka zahteva razresitev varuha clovekovih pravic Po dnevu spomina vecje moznosti za simbolno spravo treh drzav Vslovenski politiki in §ir§i javnosti je zelo od-mevalo vse, kar se je do-gajalo v Trstu in drugod v Ita-liji ob 10. februarju, dnevu spomina na zrtve kraSkih bre-zen (fojb) in povojne izgnan-ce pripadnikov italijanske na-rodnosti iz Istre, z Reke in iz Dalmacije. Reakcije v Sloveniji so bile skoraj vse priCakovane in utemeljene, nekaj odmevov pa je bilo predvsem Custveno naravnanih in so zaradi tega le prispevale k nekajdnevni na-petosti med Slovenijo in Ita-lijo. Nasploh pa so v delih po-litike in javnosti Sele ob do-godkih v prejSnjih dneh dou-meli, da Clanstvo v EU ne po-meni, da so bile odpravljene vse tezave, ovire, ocitki in za-mere, ki prepreCujejo obliko-vanje zares novih prijateljskih odnosov med sosednjima drzavama. Dan spomina je pomenil po-nizanje zlasti primorskih Slo-vencev, saj v Italiji niso niti omenjali ali pa so o tem spre-govorili samo posamezni politiki in zgodovinarji, da so bili oni prva in najbolj tragiCna zr-tev faSizma oz. celotne italijanske politike v obdobju po prvi svetovni vojni. ZamolCano je bilo tudi to, na kar je v nekem pogovoru na drzavni televiziji opozoril zgodovinar dr. Branko Marusic (na sliki), da so zlasti prebivalci ob meji za-skrbljeni zaradi moznosti, da bi dogodki, ki so se v okviru 10. februarja dogajali v Trstu in drugod v Italiji, utegnili po-slabSati odnose in sodelovanje med obmejnimi obmoCji. "So- delovanje med Novo Gorico in Gorico je zgledno, koristno in ga bomo tudi v prihodnje raz-vijali," sta ob zadnjih do-godkih poudarila zupana obeh mest, Mirko Brulc in Vittorio Brancati. V Sloveniji pa so se pri ocenje-vanju preteklosti, posebej kar zadeva zrtve brezen (fojb), prviC doslej pojavila razliCna staliSCa nekaterih poli-tikov. Janez Stanovnik, predsednik slovenske borCevske organizacije, je v pismu, ki ga je ob 10. februarju poslal zu-nanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu, odloc-no utemeljeval in bra-nil dosedanja staliSCa glede faSizma in brezen, vodja diplomadje pa je v svojem javnem odgovoru poudaril, "da sta Slovenija in Italija enakopravni Clanici EU in da nekaterih proble-mov o odnosih med drzavama sploh ne morejo reSiti drugaCe kot v okviru te povezave". Zunanji minister je v oddaji na TV Koper/Capodi-stria tudi opozoril, da so tudi slovenski komunisti krivi za nekatere zrtve v breznih, za kar bi se bilo treba opraviCiti. Tako je mogoCe razumeti tudi pi-smo, ki ga je nekdanji predsednik Slovenije Milan KuCan kot presednik civilnodruzbene organizacije Forum 21 poslal ita-lijanskemu drzavnemu pogla-varju Carlu Azegliu Ciampiju, predsedniku italijanske vlade Silviu Berlusconiju in najviSjim predstavnikom slovenske drzave. Kucan se zavze-ma za simbolno spravno dejanje predsednikov Slovenije in Italije, "saj mora biti tr-pljenje primorskih Slovencev pod faSizmom in vseh nasprot-nikov faSizma sestavni del tako slovenskega kot italijanskega zgodovinskega spomina". Zdi se, da narascajo moznosti za skupno spravno dejanje predsednikov Slovenije, Italije, pa tudi HrvaSke. Po najnovejSem predlogu bi drzavniki slovesno podali skupno izjavo o spravi, ne bi pa obiskali krajev trpljenja in smrti, denimo trzaSke Rizarne, spomenika junakom na bazov-ski gmajni, domnevnih fojb na OpCinah ali koncentracij-skega taboriSCa v Gonarsu. Pri zagotavljanju vzduSja in po-gojev za omenjeno sreCanje predsednikov treh sosednjih drzav naj bi imel vazno vlogo italijanski zunanji minister Gianfranco Fini. Zagotovo je pomenljivo, da je slovenski ta-snik Delo v svoji sobotni pri-logi 12. t.m. objavil portret Gianfranca Finija. Dopisnik Casnika v Rimu Tone I loOevar je zapisal, "da je Fini nedvom-no eden najsposobnejSih, naj-prodornejSih in najbolj pretka-nih politikov, kar jih je kdaj dal Apeninski polotok". Protesti zaradi izjave predsed-nika avstrijskega parlamenta Opozicijski stranki LDS in ZL-SD sta ostro protestirali zaradi ravnanja vlade, ki se ni odzva-la na dogodke v Italiji in Av-striji. "Zatiskanje oCi in tiscanje glave v pesek ne bosta pomagali odnosom Slovenije s sosednjima drzavama," je menil Anton Rop, predsednik LDS in nekdanji premier. Od-nosi z Avstrijo so ponovno po-stali aktualni, potem ko je predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol dejal, da se Slovenija ne more skliceva-ti na avstrijsko drzavno podod-bo, CeS da ni bila njen podpi-snik. Vlada seveda to odlocno zavraCa. V notranji politiki je vzbudila presenetenje zahteva SaSe Peseta iz SNS, naj varuh Clovekovih pravic BoStjan Hanzek odstopi. Druge stranke se do te zahteve slovenke na-donalne stranke Se niso opre-delile. SaSo PeCe zatrjuje, da je varuh Clovekovih pravic pri-stranski pri svojem delu in ocenjevanju tega, komu so krSene Clovekove pravice v Sloveniji. Marijan DrobeZ -n. — -r. Zanimivost Posta Slovenije je izdala znamki s podobama dveh znanih Slovencev Posta Slovenije, izdajateljica postnih znamk, je v novi seriji izdala tudi znamki dveh znanih in zavednih Slovencev. Prvi je Janez Sigismund, Valentin Popovic, jezikoslovec in naravoslovec, rojen v Ardinu. Filozofske in teoloske studije je koncal v Gradcu, po solanju pa se je prezivljal kot domaci ucitelj, vecinoma pri plemiskih druzinah na Stajerskem. Nekaj let je kot ucitelj prebival v Nemciji, kjer je deloval kot zasebni raziskovalec. Od leta 1753 do upokojitve je bil ucitelj iJ fflSaK nemskega jezika in govornistva na dunajski univerzi. Po upokojitvi se je naselil v Perchtoldsdolfu, juzno od Dunaja, kjer je tudi umrl. Popovic je bil v svojem casu (1705-1774) eden najbolj vsestransko izobrazenih Slovencev, saj je poznal tudi stevilne jezike in celotno naravoslovje. Razmisljal je tudi o razsirjenosti slovenscine, sorodstvu med jeziki, etimologiji in o crkopisih. Znanstvenik in mislec je pogosto omenjal svoj slovenski izvor in poudarjal pomen znanja slovenscine in drugih slovanskih jezikov za jeziko-slovje. Iz izkupicka dela njegove zapuscine so do leta 1918 podeljevali devet letnih Po-povicevih stipendij za studij Stajercev na graski univerzi. Na drugi znamki je upodobljen Janez Trdina (1830-1905), profesor zgodovine in zem-Ijepisa. Po upokojitvi, ki je sle-dila sporom in zapletom s sol-skimi oblastmi, seje preselil v Novo mesto in veliko potoval po Dolenjski. Opazoval je zivljenje in navade ljudi in vse skrbno zapisoval. Beleznice z zapiski so tako postale zakladnica ljudskih pregovorov, basni, anekdot in navad, iz katerih je Trdina oblikoval svoja dela. Ti zapiski so tudi pomembno etnolosko in sociolosko gradivo. Dela so nastajala iz zanimanja za narodov duhovni svet in zelje po oblikovanju znacilno slovenske epike. V pripovednih sestavkih je ljudsko izrocilo prilagajal svojemu nazorskemu prepricanju, da je narodnost prva podpora vsega. Izdal je Zgodovino slovenskega naroda, kjer je prvic v slovenskem jeziku orisal vso narodovo zgodovino. Objavljal je Bajke in povesti o Gorjancih, s katerimi je zelel v slovensko literaturo uvesti pripoved, ki bi bila hkrati narodna in umetna. Zbrani spisi Janeza Trdine pa so lahko izsli sele po avtorjevi smrti. 'Janez Trdina Na Mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba Do jeseni Primorski tehnoloski park v novih prostorih CARlNSKAv!fONA Pred nekdanjim Shopping centrom na obmoCju Mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba je minulo sre-do potekala krajSa slovesnost ob zacetku prenove prostorov, v katere se bo ze jeseni preselil Primorski tehnoloSki park, ki trenutno deluje v pretesnih prostorih nekdanjega Primexa v Rozni Dolini. Prenovitvena gradbena dela, ki jih je zacelo ajdovsko podjetje Primorje iz-vajati 1. februarja, bodo pred-vidoma zakljuCena do 31. av-gusta 2005, vrednost celotne investicije pa znaSa 1.920.000 evrov. NaCrti predvidevajo ureditev 18 prostorov na 1400 kvadrat-nih metrih povräin, ki jih bodo napolnila podjetja oziroma clani Primorskega tehnoloSke-ga parka. Po besedah direktorja Primorskega tehnoloäkega parka Rajka KerSevana je v Primorski tehnoloSki park, ki je bil ustanovljen leta 2001, trenutno vklj ücenih 23 podjetij, v letu 2005 pa bodo sprejeli Se najmanj pet novih Clanov. Poudaril je, da so med Clani tu- di svetovno znana podjetja in podjetja, ki prejemajo priz-nanja za podjetniäke dosezke na drzavni ravni. V zvezi s financiranjem projek-ta je povedal, da bo milijon evrov za prenovo objekta nekdanjega Shopping centra pri-spevala Evropska unija iz pro-grama Phare, 510.000 evrov bo dodala Republika Slovenija, razliko do celotnih stroSkov pa bosta zagotovili Mestna obCina Nova Gorica in ObCina Sempe-ter-Vrtojba, ki sta ustanovitelji-ci Primorskega tehnoloSkega parka. O novih prostorih Primorskega tehnoloSkega parka je povedal Se, da bo z njihovo izgradnjo tudi mladim omogoCeno, da se s podjetniStvom ukvarjajo na GoriSkem. Izrazil pa je tudi upanje, da se bo Cimprej do-loCila vsebina prostorov v pri-tliCju omenjenega objekta, saj bo ta park od jeseni dalje deloval le v zgornjem nadstropju. Zupan ObCine Dragan Valen-CiC je ob tej priloznosti poudaril pomembne korake, ki jih je Primorski tehnoloSki park v nekaj letih obstoja naredil na podrocju razvoja inovativnih tehnologij in podjetniStva, in izrazil prepriCanje, da je do zdaj izpolnil svoje poslanstvo in priCakovanja. Dodal je, da bo objekt vsaj nazunaj obnovljen tudi v spodnji etazi, in napove-dal tudi vec drugih investicij na obmoCju Mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba, ki se bodo zacele Se v letoSnjem letu. Povedal je, da je v teku spre-memba ureditvenega naCrta celotnega obmoCja Mednarodnega mejnega prehoda, izvaja pa se tudi Studija o nujni pro-metni preureditvi na omenje-nem obmoCju. Nace Novak Nova knjiga o zgodovini nasega naroda in prizadevanjih za osamosvojitev Od drzav na Slovenskem do slovenske drzave Pokrajinski muzej v Ko-Cevju je izdal novo pomenljivo knjigo o zgodovini naSega naroda in njegovih prizadevanjih in boja za obli-kovanje oz. ustanovitev lastne samostojne in neodvisne drzave. S to drzavo, ustanovljeno v letih 1990/1991, smo dosegli novo fazo svojega razvoja, saj smo iz naroda postali nacija, to je drzava. Besedilo je napisalo osem znanih slovenskih zgodovinar jev, ki preteklost in se-danjost slovenskega naroda in drzave opisujejo in razlagajo, upoStevaje znanstvena in stro- kovna merila stroke, tako da v novem delu skoraj ni sledu osebnega ali subjektivnega pri-stopa k posamezni temi ali vpraSanju. Predvsem v tem se nova knjiga najbolj razlikuje od drugih del o zgodovini slovenskega naroda, ki so izSla po letu 1991. Pisci knjige z naslovom Od drzav na Slovenskem do slovenske drzave so izhajali iz skupne-ga izhodiSca in spoznanja, "da je bila zelja po narodovi samo-bitnosti med slovenskim naro-dom stara toliko, kot je stara slovenska beseda. V preteklosti nas je usoda vedno povezovala v razlicTie politicne in drzavne tvorbe z drugaCe govoreCimi in drugace misleCimi narodi, ven-dar nikoli kot narod in nikoli kot enotno narodovo telo. Sa-mostojno drzavo, ki vkljuCuje vecino slovenskega naroda, smo si Slovenci izborili Sele v drugi polovici 20. stoletja". Prvine slovenske drzavnosti si-cer segajo dalec nazaj v zgodovino. Od poznega srednjega veka dalje so prihajale do izra-za na ravni dezele: najprej v okviru habsburSke monarhije, v zacetku 19. stoletja za kratek cas v okviru Ilirskih provinc, okto-bra 1918 v drzavi Slovencev, Hr-vatov in Srbov in nato v kralje-vini Srbov, Hrvatov in Sloven- cev, od leta 1929 pa v kraljevini Jugoslaviji. Ne-koliko drugaCna je bila zgodovina Slovencev, ki so po prvi svetovni vojni priSli pod Italijo oz. ostali v okviru Avstrije, ki pa so se tudi prizadevali za zdruzi-tev vseh Slovencev v skupni drzavi. Avtorji knjige si sledijo po na-slednjem vrstnem redu: Uvod je napisal Ivan KordiS, direktor Pokrajinskega muzeja v Ko-Cevju; uvodno misel s povzet-kom novega dela je podal zgodovinar France M. Dolinar; Peter Stih piSe o drzavnih tvorbah v srednjem veku na slovenskem ozemlju; Vasko Simoniti obravnava teritorialno drzavo in tedanje nasprotje in poveza-nost med dezelo in vladarjem; Peter Vodopivec piSe o drzavi, dezelah in Slovencih v obdobju absolutizma; Stana Granda razclenjuje oblikovanje Slovencev iz kulturnega v politicni narod; Jurij PerovSek in Miroslav StiplovSek piSeta o prizadevanjih za slovensko drzavnost v obdobju prve Jugoslavije 1918-1941; Bozo Repe obravnava preoblikovanje Slovenije od medvojne federalne enote pre-ko povojne jugoslovanske repu-blike do samostojne drzave. Posamezni pisci omenjenih te-meljnih poglavij so slednja po-nazorili z navedbo virov, ki jih je zelo veliko, tudi tistih, ki so bili doslej neznani, ter s foto-grafijami in drugimi ponazori- li. Nekateri viri so take narave in tako obsezni, da bi si zasluzi-li samostojno obravnavo. Dobi-li smo skratka novo knjigo, v kateri so uveljavljeni zgodovinarji orisali posebnosti slovenske zgodovine pod drobnogle- dom razvoja slovenske drzavnosti. S pornocjo zgodovinskih dokumentov in slikovnega gra-diva so, kot ze omenjeno, prika-zani kljuCni dogodki, procesi in osebnosti za oblikovanje, gradi-tev, osamosvojitev in nastanek samostojne drzave Slovenije. Avtorjem novega dela sta re-sniCno in vsestransko pomoC nudila predvsem France M. Dolinar in Vladimir Zumer iz Arhi-va Slovenije. Pomemben pa je bil tudi delez dornacih in tujih arhivov, knjiznic, muzej ev, za-lozb, zasebnih zbiralcevgradiva in drugih ustanov, ki so posre-dovali slikovno gradivo ali do-volili njihovo objavo. Povzetka nove knjige z naslovom Od drzav na Slovenskem do slovenske drzave sta ob-javljena tudi v angleSkem in nemSkem jeziku. M. 14 17. februarja 2005 Primorska / Gospodarstvo NOVI GLAS Bogato in zivahno kulturno sredisce Cetrt stoletja kulturnega doma Nova Gorica Italija je letos pristala na sestindvajsetem mestu Svoboda ekonomske Obveznice vezane na inflacijo Sslovesnim koncertom, ki je bil obenem tudi os-rednja proslava Mestne obCine Nova Gorica ob le-toSnjem kulturnem prazniku, je Javni zavod Kulturni dom Nova Gorica zaznamoval svoje petindvajsetletno delovanje, delovanje, ki je namenjeno predvsem koncertni dejavno-sti. Predstavili so se vrhunski mladi glasbeniki in mojster gledaliSke besede, ki zivijo in delajo na GoriSkem. "Kot vlak mimo nas v teh dneh drvijo spomini na po-membna gla-sbena sreCanja in nepozabna umetniSka do-zivetja z vrhun-skimi glasbeni-mi ustvarjalci, ki se jih je v 25 letih delovanja Kulturnega doma nabralo niC koliko. Oblet-nice so navad-no priloznost, da se nostalgiC-no ozremo na-zaj in brskamo po spominih; za nas, ki ob-likujemo seda-njo podobo koncertne hiSe pa predvsem izziv in zaveza, da nadaljuje-mo plemenito poslanstvo in ga obogatimo z novimi vsebi-nami", so v edini koncertni hiSi na Severnoprimorskem -v Kulturnem domu Nova Gorica - zapisali na vabilo na koncert. In res, Ce se ozremo na pretek-le Stiriindvajsete ambiciozno zaznamovane abonmajske se-zone, ugotovimo, da so s svojo ponudbo pritegnile vse po-membnejSe slovenske in tuje glasbenike ter seveda zvesto abonmajsko publiko. Naj po-vemo, da je jubilejno tudi Ste-vilo abonentov v letoSnji sezo-ni - kar 320 je vseh, ki zelijo meseCno prisluhniti vrhun-skim glasbenim dogodkom. Poleg abonmajskih sezon pa glasbeno ponudbo tvorijo Se drugi cikli, ki so se izoblikova-li v letih. V sezoni 1992/93 so se na gradu Dobrovo v Go-riSkih Brdih "rodile" Hitove muze, katere so v sezoni 2004/2005 zamenjale GoriSke muze, ki sredi valovitih bri-Skih griCev zapeljujejo ljubi-telje vrhunske komorne in so-listiCne glasbe. "Glasba z vrtov svetega Iranciska”, ki poteka v prelepem okolju FranCiSkan-skega samostana na Kostanje-vici nad Novo Gorico, je na-menjena predvsem mladim slovenskim glasbenikom, Se posebej goriSkim z obeh strani meje. Vsakoletno poletno raz-polozenje v mestu narekujejo zvoki saksofona v okviru Med-narodnega srecanja saksofoni-stov, ki ga Kulturni dom Nova Gorica organizira skupaj z Glasbeno Solo Nova Gorica. Vse bolj priljubljen je tudi cikel September tris. Stevilni kon-certi so zajeti v izvenabonmaj-ski ponudbi, vedno pogostejSi pa so tudi Cezmejni projekti. Ne nazadnje pa v Kulturnem domu Nova Gorica skrbno vz-gajajo tudi bodoco publiko: v sodelovanju z Glasbeno mla-dino Slovenije javni zavod ze vrsto let oblikuje posebno glasbeno ponudbo, namenjeno mlajSemu obCinstvu. Kot po-seben segment svoje glasbene dejavnosti, imenovane Glas-bena mladina, jo posreduje vrtcem, osnovnim in srednjim Solam na SirSem goriSkem ob-moCju. Skupno so na novogoriSkem odru do 8. februarja 2005 pri-pravili kar 1421 koncertov, od tega najveC v okviru izvena- bonmajske ponudbe, kjer so pripravili kar 522 razliCnih koncertov. Brez oklevanja lahko recerno, da novogoriSki kulturni hram, ki lezi na obcu-tljivem stidiSCu razlicnih kul-tur, s svojo dejavnostjo veliko prispeva k tkanju vezi med mesti, pokrajinami, drzavami in predvsem tu zivecimi ljud-mi. Sicer pa kulturno ponudbo GoriSke dopolnjujejo tudi do-gajanja v Mestni galeriji Nova Gorica, ki je ze od leta 2000 del javnega zavoda ter z vsebinsko iz-branim in premi-Sljenim razstav-nim programom, usmerjenim predvsem v pre-gled aktualnega dogajanja na po-droCju sodobne vi-zualne umetnosti, predstavlja prepoz-navno likovno sre-diSCe v Sloveniji ter osrednje likovno razstaviSde na GoriSkem. Pohvala gre torej vsem, ki so v pe-tindvajsetih letih dejavno soobliko-vali program in pestro ponudbo kulturnega hrama, seveda, vsaka po svoje, so umetniSko dogajanje najbolj zaznamova-le dosedanje direktorice - od prve Alenke Saksida prek Ta-nje KuStrin do sedanje Pavle Jarc. Prav slednja je zatrdila, da ne bodo "zaspali na lovo-rikah", paC pa se bodo v na-slednjih petindvajsetih letih trudili za Se boljSe in plod-nejSe delo kot doslej. "Vsaka nova sezona je za nas, ki ob-likujemo glasbene programe, svojevrsten izziv in velika od-govornost, saj se je naSe zvesto obcinstvo v vseh teh letih razvilo v zelo zahtevno, a ob dobro in poSteno opravljenem delu tudi v zelo prijetno in nadvse odzivno publiko. Zeli-mo si in upamo, da bo 25. sezona glasbenega abonmaja vsem nam ponudila veliko estetskega ugodja ter nepozab-nih umetniSkih spoznanj in izzivov", je dodala. Mateja PoljSak Furlan iniciative Indeks ekonomske svobode ali index of economic free-dom 2005 je poseben poka-zatelj, ki prikazuje, v kolikSni meri velja v doloCeni drzavi svobodna ekonomska iniciati-va. Pri ocenjevanju stopnje svobode ekonomske iniciative upoStevajo veC spremenljivk, od davcnega pritiska do birok-racije, ki velja v doloceni drzavi, vmeSavanja drzave v ekonomske dejavnosti in novih investi-cij oz. pretokov kapitalov. Na podlagi teh pokazateljev so ana-lizirali stanje v 155 drzavah in sestavili posebno lestvico. Indeks ekonomske svobode iz-raCunavajo vsako leto. Ce pri-merjamo podatke prejSnjega leta, ugotovimo, da se je v 86 drzavah stanje izboljSalo, v 57 se je stanje poslabSalo, v ostalih pa je ostalo nespremenjeno. Na sploSno vlada najveCja svoboda Nasveti varcevalcem Vzadnjem prispevku smo podCrtali, da so obresti na drzavne obveznice dosegle najnizjo vred-nost iz zadnjih 40 let . Ob zadnji emisiji je Cisti donos BOT-ov s 6-meseCno dospelo-stjo zabelezil zelo skromen re-zultat (1,40 % letno), CTz (Cer-tificati del Tesoro Zero Coupon) nekoliko boljSi (1,85 % letno). Zaradi tako nizkih do-sezkov se ponuja zadnje case varcevalcem moznost, da vla-gajo prihranke tudi v obveznice, katerih donos je vezan na inflacijsko stopnjo. Ta relativ-no nova oblika varCevanja nu-di sicer rahlo viSjo donosnost v primerjavi s "tradicionalni-mi" drzavnimi obveznicami. Pri taki nalozbi so zajamCeni bodisi glavnica kot kuponi (it.: cedole) vrednostnega papirja. Vrednost letnega kupona do-loCa mnozenje med "posebno obrestno mero" ter vrednost jo obveznice ob podpisu pogod-be. "Posebna obrestna mera" je seStevek fiksne obrestne me-re, ki se nakaze ob emisiji vrednostnega papirja, ter spre-minjanja inflacijske stopnje med izplaCevanjem posamez-nih kuponov. Poleg tega se ovrednoti tudi glavnica obveznice na podlagi spremembe inflacije v Casovnem razmahu med dnevom emisije in zapad-lostjo vrednostnega papirja. Inflacijski indeks (HICP) za iz-racun "posebne obrestne me-re" upoiteva spreminjanje cen na drobno v drzavah obmoCja evra. Slednjega izracuna usta-nova EUROSTAT po narocilu evropske osrednje banke. Poleg drzavnih vrednostnih papirjev Stevilne banke po-nujajo vlagateljem podjetniSke obveznice, katerih donos je vezan na inflacijsko stopnjo (an-gl.: corporate bonds inflation linked). Podobno se pri taki obliki nalozbe ovrednotijo kuponi na podlagi seStevka fiksne obrestne mere ter povi-Sanja cen v doloCenem casov-nem razmahu (npr. 0,50 % + inflacijska stopnja %). Z raz-liko od drzavnih vrednostnih papirjev pa se ob dospelosti povrne vlagatelju zgolj nomi- nalna vrednost obveznice. In-vestitor mora vsekakor upoSte-vati, da, kot navadne podjetniSke obveznice, tudi tiste vezane na inflacijo vsebujejo do-loceno stopnjo tveganja zaradi morebitne nelikvidnosti iz-dajatelja vrednostnega papirja (npr.: podjetji PARMALAT in CIRIO). Zaradi tega mora varCevalec biti pozoren na tako imenovani "rating" ozi-roma na mnenje agencij (npr. strokovni druzbi Standard & Poor's in Moody's) o finanCni stabilnosti emitenta. Slednje redno nadzorujejo posamez-ne ustanove in podjetja ter po-sredujejo svoje ocene v obliki alfanumeriCnih znakov. Oz-naka trojni "AAA" kaze na emitenta vrednostnega papirja vrednega maksimalnega zau-panja. Obratno ocena trojni "CCC" oznacujejo ustanovo ali podjetje z veliko moznostjo steCaja. Bralci lahko sodelujejo v naSi rubriki z vpraSanji in pripom-bami. Elektronska poSta: s.pahor@tin.it. Stojan Pahor m Prijavljenih je ze nad 200 kandidatov za zaposlitev Dvomi o strokovnosti zdravnikov iz tujine V Sloveniji opozarjajo na veliko pomanjkanje zdravnikov in tudi me-dicinskih sester, kar ovira redno delovanje zdravstvenih do-mov in tudi bolniSnic. Tudi zdravniki se sicer najraje zapo-slujejo v Ljubljani in v nekate-rih drugih mestih, denimo v Mariboru, Celju in v Kopru. Najbolj pereCe pa je stanje po-nekod na Stajerskem in v Prek-murju, in sicer v osnovnem zdravstvu in v ginekoloSkih ambulantah. V celotni drzavi naj bi pri-manjkovalo okoli 800 zdravnikov. Minister za zdravje dr. Andrej BruCan je sporoCil, da bodo vsaj del od omenjenega skupnega Stevila manjkajoCih zdravnikov poizkuSali dobiti iz drugih drzav, Clanic EU. Pro-Snjo za zaposlitev je ze poslalo nad 200 zdravnikov iz CeSke in SlovaSke. SpriCo bolj zaplete-nih postopkov, ki veljajo za drzave, nastale na obmoCju nekdanje Jugoslavije, pa je tezje zaposliti zdravnike, ki bi se priselili iz HrvaSke, Srbije ali iz Makedonije. Kljub temu pa se je manjSe Stevilo zdravnikov iz Beograda v zadnjem Casu uspelo zaposliti v osnovnem zdravstvu. Zal pa le nekateri med njimi obvladajo slovenski jezik. Nasploh pa v nekaterih okoljih izrazajo bojazen, da zdravniki iz tujine nimajo dovolj strokov-nega znanja, kar bi sicer bil najvaznejSi pogoj za namesti-tev. Drzavni svet, to je drugi dom slovenskega parlamenta, je zaradi omenjenih dvomov in bojazni, ministrstvu za zdravje postavil nekaj vprasanj in ga zaprosil za odgovore in pojasnila. Drzavne svetnike za- nima, "koliko oseb opravlja v Sloveniji zdravniSki poklic, vendar za to nimajo ustreznih dovoljenj, licenc in delajo na Crno? Kdo izvaja upravni nad-zor na navedenem podroCju? In Se kdo preverja pristnost inozemskih listin medicinskih ustanov in preverja strokovno znanje kandidatov?" Drzavni svet ob tem ugotavlja, "da je v predelih nekdanje Jugoslavije mogoCe pridobiti di-plomo Medicinske fakultete tudi z nakupom, podkupnino, ponareditvijo in nikakor ne z znanjem. Zato je vpraSljiva kvaliteta kandidatov. Nedopu-stno je, da se na zdravstvenem podroCju dopuSCa izvrSevanje zdravniSkega poklica osebam, ki nimajo diplom, licenc in ni-so usposobljene za delo. Men-da je to znano pristojnim orga-nom, vendar nihCe ne ukrepa." M. ekonomske iniciative v Evropi in Severni Ameriki, zanimiva pa postaja Kitajska, ki je v enem samem letu pridobila kar 16 mest, kar dokazuje, da se stanje moCno izboljSuje, kljub temu pa ostaja Se vedno bolj pri repu lestvice v skupini drzav, kjer ekonomske svobode Se ni. Prvo mesto na lestvici pripada trenutno Hong Kongu, sledita Singapur in Luksemburg. Napresenetlji-vo detrto mesto se je uvrsti-la Estonija, s tega vidika pa sta zanimiva tudi Irska in Cile, ki je pravi vzor za svo-bodno gospo-darsko dejav-nost. Italija je letos pristala na 26. mestu, vendar je le-toSnje tockovanje v primerjavi z lanskim nekoliko nizje. Na to nizko oceno vpliva predvsem velik davcni pritisk, ki bremeni podjetja. Poleg tega so analisti zelo negativno ocenili veliko birakratiziranost italijanskega sistema, pomanjkljivo ureditev trziSda dela in pokojninski si-stem. Mara Petaros Smucanje najbolj razsirjena oblika zimskega dopusta Cene v Sloveniji nizje, v tujini pa vecja kakovost smucanja V Sloveniji je smu&nje zelo priljubljena in raz-Sirjena dejavnost oz. oblika turizma in sprostitve. Mno-ge druzine odhajajo vsaj za en teden na smuCanje v domaCa ali tuja zimsko-Sportna oz. turistiC-na srediSCa. Drugi, z manjSimi denarnicami, pa odhajajo na smudanje obidajno ob koncu tedna v smuCarske centre, ki so skoraj na vseh obmoCjih drzave. Skupaj imajo v Sloveniji 29 veCjih, srednje velikih in manj-Sih smuCarskih srediSC, ki jih vsako sezono obiSCe okoli pol-drug milijon smucarjev in drugih gostov. Glede cen smuCanja podatki kazejo, da so v Sloveniji Se vedno najbolj ugodne. Iz njih iz-haja, da je za teden dni smu-Canja oz. oddiha v kakem smu-Carskem srediSCu treba v Slove- niji odSteti pri-blizno od 60 do 79 tisoC tolarjev na osebo, v Ita-liji od 88 do 93 tisoC tolarjev, v Avstriji pa od 100 tisoC do 140 tisoC tolarjev. Odloditev o tem, kje bodo posamezniki smuCali, pa ni odvisna zgolj od cene, temvec tudi od drugih de-javnikov. Vse je odvisno od zah-tevnosti gostov. SmuCarske proge so v tujini daljSe, smuCiSCa veCja in bolj urejena, predvsem pa ni treba Cakati v vrstah. Skratka kakovost smuCanja je v sosednjih drzavah bolj Sa, in kdor si zeli res dobre smuke, na denar ne gleda in se raje odpravi v tujino. Za to moznost se od-loCajo predvsem tisti, ki so ze pre-izkusili sloven-ska smuCiSCa in so si ogledali tudi druga, denimo v Italiji, Avstriji ali Franciji. Med Slovenci sta najbolj priljub-ljeni zimsko-Sportni srediSCi Schladming v Avstriji in Kron-platz v Italiji. O-dloCajo pa se tudi za manjSa smuCiSCa, recimo na juznemTi-rolskem. Seveda pa je treba pri odlochtvi za tuja smuCiSCa u-poStevati tudi to, da je posebej treba plaCati tudi pot. M. NOVI GLAS Iskrivismehnaustihvseh priznanj nateCaja Mladi oder, ki ga raz-pisujeta Zveza slo-venske katoliSke pro- Ekoloska pravljica in podelitev priznanj Mladi oder svete in Slovenska prosveta iz Trsta za spodbudo in krepitev gledaliSke dejavno-sti naSih otroSkih, mladinskih in odraslih dramskih skupin. Kot vselej sproSCeno in kleno je spored povezoval Jan Leopo-li, ki je najprej povabil na oder Franka Zerjala, dolgoletnega igralca Radijskega odra in rezi-serja, da bi povedal nekaj misli o gledaliSki ljubiteljski ust-varjalnosti. Zerjal je med dru-gim dejal, da letos poteka tri-deseto leto od prvega razpisa oz. nagrajevanja nateCaja. Po-deljevanje priznanj je najprej potekalo v Trstu ob dnevu kul-ture, zadnja Stiri leta pa tudi v ca Camolettija v reziji Emila AberSka, Stara Garda Aida Nicolaja in Na trimu Janeza PovSeta v reziji Janeza Starine; SKPD Mirko Filej Oder90 za igro Gospa po-slanCeva Tone-ta PartljiCa v reziji Jozeta Hrovata; dram-ska druzina SKPD F. B. Se-dej iz Steverja-na za enode-janko Povsem navaden dez Klasa Sandlerja v reziji Franka Zerjala; zadnji letnik vrtca v Standrezu in 1. ter 2. razred OS F. Erjavec iz Standreza za boziCni prizor Za praznike vse Cisto bo pod mentorstvom Majde Zavadlav; mladinska skupina PD Vrh sv. Mihaela za igrico Tatjane Devetak Opro-sti, sestrica, rad te imam! v reziji Tatjane in Sare Devetak; mlajSa dramska skupina SKPD F. B. Sedej Steverjan za pri-zorCek Berte Golob Miklavz prihaja v reziji Cristine Corsi; mladinska skupina SKD Hrast Doberdob za igrico Vike Ga-brovSCek NoC, ko je posijalo sonce, in SKPD Mirko Filej Oder90 za prizorCek Miklavz Prihaja v reziji Marka Cernica. Iva KoiSiC Ob kar lepem Stevilu obcinstva je sedma iz-vedba niza veseloiger ljubiteljskih odrov Iskrivi smeh na ustih vseh v organi-zaciji Kulturnega centra Lojze Bratuz in Zveze slovenske katoliSke prosvete sklenila svoj komedijski krog v sredo, 2. t.m., ko so kot Cetrto in zadnjo predstavo, igrico Crno in belo avtorice Vike SrobovSek, izo-blikovali pod mentorskim in rezijskim vodstvom zagnane-ga in pozrtvovalnega igralca Marka Cernica mladi in rosno mladi igralci Odra90, obeta-ven podmladek edine ljubitelj-ske gledaliSke skupine v mest-nem srediSCu. Na v dve loCeni prizoriSCi razmejenem odr-skem prostoru sta se spletali dve razlicni zgodbici. Na levi je med kupi Crnih vreC, polnih smeti in druge nesnage, kralje-val Veliki gnoj s svojim zve-stim pomoCnikom Smradom in smrdeCimi vojaki, ki so Cu-vali kraljestvo pred snezno be-limi blago diSeCimi cvetkami. Te so neznansko ljubile CistoCo in branile svoj lepi cvetoCi vrt pred vsiljivostjo brezobzirnih smrduhov in skuSale SCititi zemljo pred onesnazenjem. SmrdeCi zlobnezi so celo ugra-bili njihovo gospodarico Vrt-nico, da bi uniCili njeno kraljestvo, a njene zveste spremlje-valke so jo reSile in z obilico raznovrstnega pralnega praSka uniCile - ali skoraj - oblastnega Velikega gnoja in vso njegovo nesnago. Dvanajst mladih igralcev, Luka Cernic, Damjan Klanj-SCek, Costanza FrandoliC, Diana Berte, Marco Berte, Andrea Pola, Greta Pola, Yao Agbetia-fa, Matija Zorzut, Ivan Vinci-guerra, Sara Cernic in Benedikt Cernic, starih od pet do sedemnajst let, je v enem me-secu osvojilo tekst in brez tre-me, pogumno podalo svoje vloge ter seveda ob koncu pozelo zasluzeni aplavz.Ta je brez dvoma bil namenjen tudi njihovim starSem in nono-tom, ki so jih vztrajno vozili na vaje in jih podpirali ob tem njihovem uspelem gledali-Skem podvigu. VeCkrat so se za vadbo posluzili spodnjih pro- storov Roman bara, ki jim jih je ra-dovoljno dal na razpolago Robert CotiC, tudi sam aktiven Clan Odra90. Pri tej otroSko-mladinski predstavi je s Snezico Cernic sodeloval tudi kot kostumist. CerniCeva se je posvetila cvetkam s klo-buCki in rozicami, on pa vojaSko nastrojenim "sme-tem" v Crnih vreCah. LuCi in glasbo je upravljal Fabjan Sfili-goj, Sepetaje za odrom je ma-lim igralcem pomagala Ales-sandra Posillipo. Vse delo je povezoval neutrudni Marko Cernic, kateremu gredo veliko priznanje, pohvala in zahvala, da je zbral otroke, jih znal nav-duSiti in uCinkovito pripraviti na nastop. Sklepni veCer je bil razdeljen na dva dela; pred ekoloSko pravljico je bilo podeljevanje Gorici. Poudaril je, da se je v zadnjih letih okrepila gleda-liSka dejavnost na GoriSkem. V okviru ZSKP je v teh letih nastalo kar nekaj zelo kvalitet- nih operet, sam center Bratuz posveCa veliko pozornosti prav dramski dejavnosti. Ome-nil je visoki jubilej StandreSke dramske skupine in skorajSnjo petnajstletnico obstoja Odra90 ter naglasil veliko ve-selje in navduSenost, ki pre-zarjata tiste, ki se ukvarjajo z ljubiteljskim gledaliSCem, igro iluzije, spajajoCo se z resniCno-stjo. Priznanja Mali oder so iz rok predsednice ZSKP Franke Padovan in predsednice KCLB Franke Zgavec prejeli: dramski odsek PD Standrez za predstave Pizama za sest Mar- Prejeli smo Zavajalsko rodoljubje ob zahodni meji (2) Koliko lazjo nalogo bi imeli razni pisci v pre-doCanju italijanske ge-nocidne politike pri nas, Ce bi bilo toCno povedano, da je vse neCednosti (zelo blago reCeno) poCela Partija s svojimi politko-misarskimi internacionalisti in ne slovenski narod! Italijanskim faSistiCnim zloCin-cem, po zlomu Italije '43.1eta, so Titovi partizani omogoCili varno vrnitev domov brez no-benih pogojev razen izroCitve tezkega orozja za uniCevanje kontrarevolucije (slovenske na-rodne vojske in legalne Mihaj-loviCeve kraljeve vojske). Pokoj-ni gen. AmbroziC - Novljan, ki je tudi v Rodoljubu opevan, mi je ta podatek sam povedal, ko se je pohvalil, da je imel zajetih 4000 italijanskih ujetnikov, ki jih je "dobrosrCno" z vsemi ofi-cirji in kamioni pustil domov. Kdo so bili izdajalci in kolabo-ranti, danes ni veC skrivnost, kljub Se hudi indoktrinaciji po- vojnih slovenskih drzavljanov, med katere Se vedno spadajo tudi marsikateri poosamo-svojitveni "novi demokrati". Pa Se nekaj o italijanskem fil-mu, ki ga je g. Vajgl (ta tovariS je delezen v Rodoljubu celo slike na bazoviSki gmajni) oz-naCil za zalitev "slovenskega na-roda". Tako pobijanje, ki ga Ita-lijani dobro izkoriSCajo v lastno nacionalno korist, se je res do-gajalo, a ne samo proti Italija-nom (italijanskih zrtev je rela-tivno malo), ampak proti vsem ljudem v Jugoslaviji, ki se niso strinjali s komunizmom. Tega pobijanja se ni udelezil "slovenski narod", ampak podivjani dobro izbrani partizani (inter- nacionalisti tudi slovenskega porekla) pod vostvom VOSa in politkomisarjev z vrhovnim poveljstvom OF-NOB na Celu, ki jim je bil glavni cilj revolu-cija, ne pa narodno osvo-bojenje. Zato slovenski narod je upraviCeno uzaljen, ko ga di-plomatski predstavnik uvrSCa med zloCince. To so poslastice za italijansko iredento, ki ima tako razlog, da nas Slovence po-sploSi v krvoloCne "slavokomu-niste". Dokler ne bomo Slovenci po-metli nesnago pred naSim pra-gom, tako dolgo bomo prepuSCeni lazem na naS raCun in zalostno je, da bodo drugi Evropejci prej verjeli njim kot nam, ker naSe prikrivanje resni-ce o nas samih nam jemlje vsako verodostojnost in poSte-nost. V Rodoljubu je napisano veliko resnice o Italijanih, a niC manj lazi o Slovencih. Tigrovsko gi-banje je bilo edino Cisto narod-noosvobodilno gibanje, zato je moralo doziveti poraz in za-niCevanje po t.i. "osvoboditvi" od strani prav tistih, ki se danes, po veC kot polstoletnem molku, hinavsko okoriSCajo z njihovimi nacionalnimi moral-no-etiCnimi vrlinami, katerih sami niso nikoli zmogli. Zato ponovno pozivam poSte-ne rodoljube, da ne nasedajo dialektiki vodstva organizacije, ki je sama po sebi negacija slo-venstva z namenom oh-ranjanja "herojstva in tradicije" najbolj temne strani naSe zgo-dovine. Zamegljeni cilj te organizacije je res postavljanje spo-menikov raznim zasluznim Ti-grovcem in izrazitim umrlim antikomunistom (npr. prof. Rudolf, oCe in sin Agneletto idr.), a glavni cilj je postavljanje spo-menika na Velikem Cerju, kjer bodo vtihotapili revolucijo in njene "heroje” kot branitelje slovenske zemlje. Cinizem brez primere! Ne vem, pod kakSnim kriterijem naj bodo ti smatrani kot branitelji slovenske zemlje, ko so se na vse naCine trudili, da bi to zemljo naredili sovjet-sko, in tega dejstva niso v svoji "svetli" preteklosti nikoli za-nikali. Pokojni dr. Branko Kranjc je v knjigi "Kronika na Slovenskem" opisal dogodek, ko je deloval v sklopu OF: "Nekateri, z menoj vred (v glav-nem sokoli in kräCanski sociali-sti - o.p.)so v mislih in v debati glede bodoCe slovenske meje zastopali staliSCe, da bo treba razSiriti mejo proti zahodu, malce bolj v Italijo. Kar naenk-rat je posegel v pogovor vodi-telj sestanka, ki je bil celo moj rojak in kolega na fakulteti. Ta nas je vse presenetil z beseda-mi: -Kaj bomo govorili o naSih bodoCih slovenskih mejah, me-ni je Cisto vseeno, Ce bi bile te tarn nekje med Kranjem in Domzalami, samo da bi bile meje rdeCe republike Tako so razmiSljali naSi vrli revolucio-narji, katere naj bi danes priSte-vali med branitelje slovenske zemlje (hic!). UredniStvo Rodoljuba ne objavlja veC doloCenih pri-spevkov, Ce niso v sozvoCju z agitpropovsko prakso in pokro-viteljsko ZZB. Ce berete pri-spevke pravovernih boljSevikov (npr. Zive Vidmar), boste takoj videli, kam pes taco moli. Pri-morcem tostran in onstran meje bo pa Se trda predla, Ce ne bodo spregledali in uvideli mahinacij Crne in rdeCe levice za delitev plena teptanega slo-venstva za njihove ideoloSke in-terese. /konec Pavel Ferluga NOVI GLAS Glavni urednik Andrej Bratuz - Odgovorni urednik Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5 Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it Tisk: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it Letna narocnina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493 Oglasevanje: Oglasevalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6-Trst. Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it (fWÖ) ^ov' 9^as ie ^an Zdruzenja periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v italiji FISC li^_^ Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakona st. 675/96 (varstvo oseb-nih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. To stevilko smo poslali v tisk v torek, 15. februarja, ob 14. uri. Clovek Je Pristal Na Luni? Da, Da, Nedvomno... 1984... ...ko se je svet zrcalil v Orwellovem vizionarskem romanu in se spraSeval: kje so vsi ekrani in vse kamere, ki jih je obljubljal angleSki pisec. No, saj so Japonci res ze takrat uCinkovito gojili svoj najljubSi konjiCek, turizem po Benetkah. A, razen v primeru, da niste imeli stanovanja nad trgom sv. Marka, niste imeli obCutka, da je napoCilo straSno leto 1984 z vsemogoCimi fotografskimi objektivi in kamerami. Japonski turisti, hvala vam, da ste ustvarili 1984! No, brez skrbi, saj smo vseeno doCakali tako priCakovano Orwellovo napoved. Veliki ekrani in videokamere za vsakim kotom. Spet nogomet, kot primer. Saj veste, kako gre. Verjetno je veC kamer danes ob igrisCu, kot jih je bilo pred nekaj leti na prizoriSCu snemanja filma Titanic. Rai, Sky, Mediaset premium, La 7. Vsak s svojimi maSinami. In operaterji. In novinarji. Oh, ko je nogomet predvajala samo ena televizijska postaja... le kje so tisti Casi! Takrat so nogometaSi, potem ko so zabili gol, veselo tekli pred kamero in proslavljali na veliko: Batistuta je pred kakimi desetimi leti, potem ko je zadel proti Milanu, pred kamero na ves glas izpovedal svojo ljubezen zeni. Maradona se je na SP 1994 po zadetku proti GrCiji ravno tako razpiStolil pred televizijsko kamero. No, in kako bi to poCenjali danaSnji nogometaSi? Saj je nemogoCe. TipiCen primer: SevCenko doseze zadetek. Pa toliko kamer, le kje naj ga proslavlja? Mislim, da je zanj najbolj praktiCno, da se ustavi pri vsaki od tridesetih ali Stiridesetih kamer posebej in povpraSa kamermana: "Mediaset premium?" Ko dobi SevCenko konCno pritrdilni odgovor, si lahko oddahne in pred buCnim proslavljanjem ogovori kamermana: "Hvala Bogu, da sem vas nasel. Ce bi se ustavil pri kaki drugi kameri, bi me Berlusconi gotovo ozmerjal s komunistiCnim izdajalcem!" Si predstavljate, da bi SevCenko slavil pred kamerami postaje La7? Njen lastnik je Marco Tronchetti Provera, podpredsednik Interja. To bi bilo sele zabavno. Ljudje zelo radi opazujemo in smo 3e rajSi opazovani. Neke vrste zmes med voyerizmom in narcisizmom. Pa ga imamo, 1984. Ne tistega z nogometnih igriSC, ko je morda celo zabavno opazovati, kako Totti pljuva vsepovprek ali kako se Del Piero s kanarCkom na rami krega s Cappellom, ker ga je ponovno zamenjal. Ne, ne: nekaj veliko bolj zabavnega. Na vasi se ze itak dalj Casa ve, kako vasCani uzivajo v Orwellovem 1984. Vsi vedo vse o vseh. Vsi so informirani in vsi informirajo. To je neizbezno, vas je majhna, celo zidovi imajo uSesa. Ampak, pravijo, da se je s tehnoloäkim napredkom ves svet spremenil v malo globalno vasico... vsi so informirani, vsi informirajo. Pa smo nadrsali, ponovno! Se vam je ze kdaj zgodilo, da je hiSna muca splezala na kako drevo in ji ni uspelo se vrniti na trdna tla? No, v najslabsem primeru so pri§li gasilci? Danes ni veC tako. Se pred gasilci na ponesreCeno mesto pridrvi Michele Cucuzza, cenjeni novinar, z ekipo programa La vita in diretta. Sami posnamejo straSno tragedijo in za pomoC prosijo samega McGyverja in Ce to Se ni dovolj, priskoCi na pomoC Se John Rambo z brzostrelko v eni roki in bazuko v drugi. Morda se bo tako tragiCni zapetljaj le pozitivno reSil. Morda. Vsi so informirani, vsi informirajo. Andrej Öemic Poezija glasbe Osrednja proslava Dneva slovenske kulture v Gorici in Trstu Nase zahteve in Presernov testament Sspletom poezije in glasbe, pa tudi s treznim raz-mislekom o sedanjem -kulturnem, druzbenem, poli-tiCnem - trenutku smo v Gorici v soboto, 12. februarja, in v Trstu dan kasneje, 13. februarja, obelezili Dan slovenske kulture. PreSernov dan je za nas zamejce posebno pomem-ben dan, saj je kultura nepo-gresljiv dejavnik na Sega narod-nostnega obstoja. Zato tudi ni Cudno, da sta letoänja govor-nika - v Gorici Jurij Paljk, v Trstu Ace Mermolja, oba £a-snikarja, oba pesnika - analizi-rala sedanji utrip slovenske na-rodne skupnosti v Italiji. Proslavo z naslovom Poezija glasbe sta v imenu naäih osrednjih kulturnih ustanov (Kulturni center Lojze Bratuz, Kulturni dom Gorica, Sloven-ska prosveta, Slovensko stalno gledaliSCe, Zveza slovenske ka-toliäke prosvete, Zveza sloven-skih kulturnih drustev) ter pod pokroviteljstvom krovnih or-ganizacij SSO in SKGZ postavi-la na noge Glasbena matica in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Glasbeni Soli sta prispevali Clane v sku-pni orkester, ki sta ga dirigira-la Janko Ban in Adi Danev, in otroSki zbor; poleg teh so so-delovali Se pevci Dekliäkega pevskega zbora KraSki slavcek iz Nabrezine, Meäanega mla-dinskega pevskega zbora Trst in MePZ Igo Gruden iz Nabrezine. Izbrana literarna be-sedila Pesnika iz Vrbe, Borisa Pahorja, SreCka Kosovela in Alojza Gradnika, ki sta jih zre-citirala Federica Bel-lo in Jan Leopoli, so se pletla z izbranimi skladbami Ubalda Vrabca, Ivana Flor-janca in Adija Dane-va. IJcinkovito scen-sko podobo je za-snoval Andrej Pisa-ni. Med uglednimi gosti so - poleg pred-stavnikov omenje-nih ustanov - bili v Gorici prisotni gene-ralni konzul RS Joze SuSmelj, novogoriäki zupan Mirko Brulc in pod-zupan Andrej Miäka, goriSki obdnski od-bornik Claudio Cressati in pokrajin-ski odbornik Marko Marin de, v Trstu pa konzul RS Zorko Pelikan, sen. MiloS Budin, dezel-na svetovalka Tamara Blazina, dolinska zupanja Fulvia Pre-molin, pokrajinski tajnik SSk Peter Mocnik in drugi. Nekaj misli iz nagovorov Jurij Paljk: "(...) Vsako leto znova se zbira-mo na proslavah, ki so lepa tradieija, kot so tudi prilozno-st za razmislek o nas samih in seveda o naSi vlogi v dana-Snjem Casu, o naSem odnosu do drugih in do kulture, do druzbe in do Casa, vkaterih zi-vimo. VeC kot samo obCutek imam -pa ne samo jaz, tudi kolegi ga imajo -, da naSi organizatorji nas pesnike in vse tiste, ki ie piSemo v naSem prostoru in Casu, rabijo samo takrat, ko moiamo spregovoriti na proslavah, in takrat, ko moramo tako ali drugaCe zamaSiti kako luknjo na javnih prireditvah. (...) To danost imamo seveda skupno z velikim PreSernom in prav to nam pesnikom tudi omogoCa, da si kot pesniki-norci - da ne rabim so-Cnega primor-skega izraza - Se upamo na glas spregovoriti st-vari, za katere si-cer velja tudi pri nas nenapisano pravilo, da se o njih ne sme jav-nogovoriti, Ce se seveda noCeS te-mu ali onemu zameriti. Prav tako imamo pesniki-norci tudi neko vizijo pro-stora in Casa, v katerem zivimo, ki se najbrz ve-likokra t razlikuje od tiste, ki jo imajo javni upra-vitelji in politiki, je pa zelo blizu tisti, ki jo imate vi, dragiprijatelji PreSerna. (...) Ne sprenevedam se torej in tudi ne kradem ne casu in ne prostora politikom in drugim poklienim in samopoklicanim strokovnjakom, ko na glas (...) odloCno pravim, da sem, tako kot vi, utrujen in naveliCan, da sem, preprosto reCeno, zalo-sten in zelo zaskrbljen. (...) Ta cas je za nas kritiCen, zelo hud ca s. Italijanska desnica nas zadnje Casein te dniSeposebej ponizuje tako, kot nas ze dolgo ni. V oCeh veCinskega petde-setmilijonskega naroda, ki ga kot narodna manjSina nikdar nismo in ga nikdar ne bomo Foto DPD Foto Kroma dovolim! Ne dovolimo, am-pak zase zahtevamo spoSto-vanjezato, kerga sami drugim izkazujemo! (...) Je pa to stra-Sno utrujajoCe, namreC to, da se moraS vedno znova potrje-vati in vedno znova zaCeti, da moraS vsak dan znova tkati na-trgane vezi, da se moraS vedno znova dokazovati, govoriti in delati na tem, da najprej same-ga sebe in svojo narodno iden-titeto reSiS in obenem tudi soustvarjaS normalne odnose vdruzbi, tiste normalne odnose, ki smo jih vsi Se kako po-trebni. (...) Da, vsi skupaj vsak dan znova delamo za skupno veCino delitev, razprtij in kre-garij, a smo ohranili razliCno-st in demokraeijo, plodnost razliCnih pogledov za skupno dobro! Nikomur, prav niko-mur ne smemo dopustiti, da nas kot narodno skupnostraz-bije. Nikomur, Se najmanj sa-mim sebi ne! In zato na tem mestu tudi v vaSem imenu zahtevam, da nam ob strani stoji domovina Slovenija, da Republika Slovenija tudi v teh trenutkih nesramnih lazi in napadov, potvarjanja zgodovi-ne in obrekovanja ohrani do-stojanstvo, kiga sama ima, ker ga imamo mi, ki smo pripad- doziveli, lahko med sabo sploh govorimo v je-ziku, ki je naS. PreSernov testament je bila in morda ostaja moznost za naS medsubjektivni dialog kot narod. Zato je naS sku-pinski razvoj vse do slovenske osamosvojitve potekal v dvogo-voru s PreSerno-vo pesniSko in idejno oporoko. PreSeren je, kot znano, prilagodil Slovencem nemSki narodni princip. Izposta-vil je omikan je-zik in omikano kulturo kot pred-pogoja za narodni in drugaCni razvoj. Naglasil je pogum in zvestobo in v svoj program vnesel izrazit liberalen, svobo-doljuben in solidarnostni etos. (...) Skratka, zarisal je za svoj Cas utopiCni prostor, kjer se bodo Slovenci zdruzili v kul-turno razvitnarod, vskupnost svobodnih ljudi, ki bodo zvesti svojemu osnovnemu izroCilu, svoji zgodovinski epopeji in spominu ter bodo obenem sposobni graditi svojo identi-teto v Siroki perspektivi jutri-Snjega dne. Naglasil je druzbe-no solidarnost in tudi s tem ja-sno odklonil vsakrSen avtori-taren druzbeni model. (...) Ni K Foto DPD Foto Kroma ogrozali, nas sramotno prika-zuje kotgenocidno drhal! (...) V oCeh javnosti nas prika-zujejo kot krvoloCno svojat, od domovine Slovenije zahtevajo nemogoCe, iz zgodovinskih re-snic se norCujejo, obnaSajo se tako, kot da ne bi vpreteklosti podpisali mednarodnih po-godb, sprevraCajo vsak zdrav pogled v preteklost in v pri-hodnost, predvsem pa hudo naCenjajo sveze in nove, zdra-ve razmere, nove, plodne odnose, ki smo jih v Furlaniji-Ju-lijski krajini tudi mi pomagali z italijanskimi prijatelji soust-variti. (...) Hudi Casi so ti, vkaterih se med nami spet Siri bojazen, da bo ponovno tezko biti Slovenec in demokrat v teh krajih, ki so videli ze to-liko, preveC trpljenja. Na tem mestu v svojem in v vaSem imenu odloCno kliCem, da kot Slovenec ne dovolim, da me imajo za pripadnika genocid-nega naroda, da nikomur, Se najmanj Crni desnici, ne dovolim, da bo na novo in po last-ni potrebi pisala tudi mojo in mojega naroda zgodovino! Ne dobro, vkaterem bodo PreSer-novi verzi iz Zdravljice stvar-nost. Pesnik-norec je namreC imel vizijo, ko si je zazelel, da "koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojakprost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!" KakSna vizija! KakSen kulturni in politiCni program za novo Evropo! (...) Ce se kot narodna manjSina in kot Slovenci odreCemo sami naSemu praviCnemu narodnoosvobo-dilnemu boju, se odreCemo svojim koreninam in svoji sa-mobitnosti, tudi drzavnosti, svoji kulturi in svojemu je-ziku! (...) V tem trenutku si kot manjSina ne smemo dovoliti nobenih pogubnih razhajanj, skupno moramo nastopati, se povezovati med seboj in z italijanskimi demokratiCnimi prijatelji graditi prostor in Cas, kulturno druzbo, v kateri bomo lahko vsi normalno delali in ziveli! (...) Bog ne daj, da bi se poruSilo plodno sodelo-vanje, do katerega smo Se posebej v okviru naSih krovnih organizacij mukoma priSli, ko smo za seboj konCno le pustili niki slovenskega naroda, ko vztrajamo in tudi danes oh-ranjamo dostojanstvo naSih prednikov, pa Ceprav nas zmerjajo z morilci! (...) Za prostor ob drzavni meji namreC gre, za nas gre, za Primorsko gre in to mora vedeti Ljubljana. (...) Zato zahtevam od Lju-bljane pokonCno drzo, nobe-nega “patetiCnega Cvekanja in sprenevedanja", ampak drzav-niSko in narodno, pokonCno drzo! Samo to in pika! (...) Bo-dimo zato raje svobodni, pre-Serni suznji Sirine, odprtosti, plodnega sodelovanja s sosedi, svoje in drugih kulture, branja knjig, ne nazadnje tudi po-sluSanja pesnikov-norcev!" Ace Mermolja: "(...) France PreSeren ni pisal za trenutek. V svojih poezijah je, med ostalim, zarisal idealen narodni program. (...) Program pa je ostal kot testamen-tarni zapis, ki je tekom zgodo-vine nam Slovencem omo-goCal, da se razpoznavamo kot Slovenci in da onkraj vseh travm, ki smo jih v zgodovini pa dvoma, da je imel PreSeren vizijo, Sirok pogled na svet, kjer naj Slovenci zivijo z ob-likovano identiteto. Njegova utopija je bila moznost, ki se je do doloCene mere uresniCi-la. (...) V veliCastnem in obenem temnem epu Krst pri Sa-vici je PreSeren opisal mrak ideologije, ki se uveljavlja z ognjem in meCem. Valjhun je predstavnik posvetne in obla-stniSke cerkve, ki dela v imenu Boga in ne za Boga. Pozneje so drugi vladali vimenu naroda, a ne za narod; v imenu ljudstva, a ne za ljudstvo. (...) Idealno PreSernovo sliko, nje-gov program in testament smo Slovenci v preteklosti veCkrat zavrgli in raztrgali, vendar je bil tako moCan, da so se listi pergamene ponovno sestavili in dosegli svoj vrh vplebiscitu za samostojno drzavo. (...) Slovenija se je nato ne le kulturno, ampak tudi uradno, kot drzava, vkljuCila v nov evro-pski prostor. (...) Opozoril pa bi, da je ekonomsko-politiCni pragmatizem brez vizij, brez programov in brez utopije, ki pomeni moznost in upanje, da se lahko zgodi tudi to, kar se nam trenutno zdi kot nemogoCe, v svojem bistvu slep in iracionalen. (...) Zato slutim nujo, da se Slovenci kot narod, kot naeija in kot drzava ponovno vrnemo k PreSernove-mu testamentu in zaCnemo med sabo dialogirati, se sooCa-ti, se tudi ostro konfrontirati, a vendarle iskati vskupni besedi vizije prihodnosti. (...) VraCanje je vnovi dobi slovenskega dialoga, ki nujno zaobje-ma narod, naeijo, drzavo in lo-giCno tiste Slovence, ki nismo drzavljani Slovenije in pred-stavljamo manjSine v drugih drzavah. To je narod! (...) Mi-slim na naSo slovensko manjSino in mislim na Slovence kot narod. Kljub majh-nosti ne moremo instinktivno stati pred vrati in Cakati, da se odpre Spranja, skozi katero bomo smuknili v salon mogot-cev. (...) Posameznik in sku-pnost se lahko potrjujeta v vi-zijah in naCrtih; plezalec se utemeljuje splezanjem na vrh gore in ne le z regresom v doli no preteklosti. Vendar je to mozno le v vsakodnevnem po-trjevanju "slovenSC'ne cele" kot prostora samooblikovanja in nadaljnjega sooCanja z dru-gimi. Bojim se, da danes ni tako, da se s tezavo sporazume-vamo in da se kot narod same sebe odpisujemo v labirintu prezivetvenega pragmatizma. Iz Trsta do Ljubljane smo si z istimi besedami mnogokrat tujei. VpraSanje istovetnosti se mnogim zdi "adacta". Slovenski menedzerji ti po-nudijo enojeziCno angleSko vizitko. ObnaSajo se sve-tovljansko in poza-bijo, da je oCe vihtel kramp na njivi. Nas, zamejce, pa po drugi strani bolj pretrese, Ce nam kdo oskruni zgodovinski spome-nik, kot pa Ce izgu-bimo kako kulturno ali gospodarsko ustanovo, ki je bist-vena za jezik in kulturo sinov. Slovenci se med srediSCem in periferijo krizamo, a ne razumemo. Naj zakljuCim z ze Sablonskim tar-nanjem ob dnevu slovenske kulture. Je res tako, kot sem za-pisal? S sreem upam, da gre za osebno depresijo in sem Optimist. Razumsko pa ostajam pe-simist in skuSam brati nove Ca-se skozi poveCevalno leCo za pasti. To ne pomeni vreCi puSke vkoruzo, ampak vztraja-ti, tudi Ce veS, da je tvoja bese-da komaj sliSna in v bistvu ne-pomembna. Skupnostpa vendarle ustvarjamo mali ljudje. (...) PreSeren ni bil svoj Cas niC. Govoril je narodu, ki ga ni sliSal, a je s peresom in Crni-lom narisal drevo, s katerega rastemo, ali pa nas ni. Napisal je testament, ki nas je iz mita vodil v zgodovinski Subjekt. Na nas je, da nadaljujemo z ustvarjanjem zgodovine in z ohranjanjem subjektivitete: tudi za ceno sanj, ki trCijo ob kruto resniCnost, Se veC: vimenu teh sanj, v imenu dialoga in dobrih reCi, ki se lahko do-godijo, tudi ko jih ne vidimo. Zgolj pragmatiCno bi PreSeren nadaljeval pisati po nemSko, pa tega ni storil. Zato smo mi tu."