Etnolog 25 (2015)
RAZSTAVE EXHIBITION
DRUŽINSKO ROMANJE NA ŠMARNO GORO: FOTOPIS PETRA NAGLICA IZ LETA 1933 Galerija Nad velbom, Šmarna Gora 4 Miha Spicek
243
Izkaznica razstave:
Ime: Družinsko romanje na Šmarno goro: fotopis Petra Naglica iz leta 1933 Vrsta: občasna gostujoča razstava SEM
Gradivo za razstavo: dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja Lokacija: Galerija Nad velbom, Šmarna Gora 4 Cas: 15. november 2014-november 2015 Avtor: Miha Špiček, Slovenski etnografski muzej
Od 5. oktobra 2014 do novembra 2015 je bila v Galeriji Nad velbom na Šmarni gori na ogled fotografska razstava z naslovom Družinsko romanje na Šmarno goro, Fotopis Petra Naglica iz leta 1933. Gre za izbor iz Nagličevega bogatega fotografskega opusa, zaokroženo celoto, ki jo je uredil in opremil s komentarji že avtor sam.
Pogled na razstavno postavitev Naglicevih fotografij v galeriji Nad velbom na Šmarni gori (Foto: Peter Češnovar)
Miha Špicek
Spomladi leta 1933 je Peter Naglic s fotoaparatom zabeležil družinsko romanje na Šmarno goro. Fotografiral je pot iz domace Šmarce proti Šmartnem, vzpon na goro, cerkev z obzidjem in gostilno na vrhu, romarje in na koncu še panoramske poglede z gore. Nastala je serija 35 fotografij, ki jih je Naglic razvrstil po logicnem zaporedju in opremil z opisi. Fotografije je uredil v fotografskem albumu, ki mu je na zacetku za uvod dodal še dnevnik s kratkim opisom poti in Šmarne gore, tako da celota tvori krajši fotografski potopis.1
Naslovna stran dnevnika Petra Naglica o družinskem romanju na Šmarno goro leta 1933
(Dokumentacija SEM)
Peter Naglic je bil rojen leta 1883 v Šmarci pri Kamniku v obrtniški družini, s šcetarsko obrtjo sta se pred njim ukvarjali že dve generaciji prednikov. Tudi sam se je izšolal za šcetarja in po ocetovi smrti leta 1922 sta skupaj z bratom Karlom nadaljevala družinsko obrt. Zelo ga je zanimal razvoj tehnike takratnega casa, njegov najljubši hobi pa je nedvomno bila fotografija, ki ji je posvecal najvec prostega casa. Peter Naglic je med letoma 1899 in 1959 posnel preko 10.000 posnetkov. Njegov celoten fotografski opus je bil že predstavljen na pregledni razstavi Od domačega praga do Jeruzalema v Slovenskem etnografskem muzeju2 in v istoimenskem razstavnem katalogu.
1	Fotografski album z dnevnikom hrani Naglicev vnuk Matjaž Šporar iz Šmarce pri Kamniku.
2	Mag. Andrej Dular, dr. Marko Frelih, Miha Špicek, Matjaž Šporar: Od domačega praga do Jeruzalema, Fotografski zapisi Petra Naglica 1883-1959, Ljubljana, 2013.
Družinsko romanje na Šmarno goro: fotopis Petra Naglica iz leta 1933
Tematsko lahko Naglicevo fotografijo v grobem razdelimo na portretno, krajinsko, arhitekturno in dokumentarno. Veliko vecino njegovih posnetkov lahko uvrstimo v dokumentarno fotografijo, s katero je beležil tako vsakdanje kot tudi slovesne dogodke v ožji in širši okolici. Fotografiral je šege letnega in življenjskega kroga v svoji okolici, društveno in družabno življenje, domaco šcetarsko obrt in gradbene posege, povezane z njo, zabeležil je obdobje prve svetovne vojne, ki jo je preživel na Ljubljanskem gradu. Velik del Nagliceve dokumentarne fotografije pa lahko posredno ali neposredno povežemo z verskim življenjem in kršcansko tematiko; v mislih imamo predvsem številna romanja, od bližnjih krajev pa vse do Jeruzalema, razne cerkvene slovesnosti in kongrese, blagoslove, pogrebe cerkvenih dostojanstvenikov in še bi lahko naštevali.
245
Romarji pred smarnogorsko cerkvijo leta 1933 (Dokumentacija SEM)
Na romanja se je Naglic veckrat odpravil skupaj s svojo družino, tako tudi leta 1933 na Šmarno goro. Na soncno pomladno nedeljo so se ob 5.30 z vozom podali na pot iz domace Šmarce. V romarski ekipi je bilo deset clanov, poleg Petra, njegove žene Marije in njunih otrok, Petra, Marije, Terezije in Francke, še sorodnik Stanko Švigelj ter sosedi Marija Loboda in Ivana Vidmar.3
Pot jih je vodila skozi Mengeš, mimo graščine Sinkov turn4 in Skarucne do Šmartna. Tam so pustili konja in voz ter se ob osmih podali na pot proti vrhu.
3	V Naglicevem dnevniku je podatek, da je bilo romarjev deset, ceprav ni poimensko navedeno, kdo je bil deseti.
4	Vas je dobila ime po gradu Šenkov turn (grašcak Schenk). Kot se vidi na Naglicevi fotografiji, je bila leta 1933 v gradu osnovna šola. Leta 1943 so grad požgali partizani, po vojni pa so ruševine uporabili pri gradnji okoliških hiš.
Miha Špiček
Malo po deveti uri so prispeli na vrh, ob desetih pa je sledila maša. Po končani maši so si privoščili kosilo na prostem, kot je zapisal Naglic v svojem dnevniku: "[...], na prijetni solnčni toploti posebno nam je prijala, ker smo jo v tej spomladi malo užili."5 V nadaljevanju tega dnevniškega zapisa izvemo, da je kot navdušen amaterski fotograf po kosilu naredil nekaj panoramskih posnetkov: "Nato je bilo zelo ugodno za razgled okolice, ki je bilo čisto ozračje daleč naokrog se je videlo poslužil sem se tudi foto kamere, da se more v slikah predstavljati cerkev prizore ob takih romanjih tudi okolico nekaj pa tudi iz pota."
Kramarske stojnice z lectom in spominki na Šmarni gori leta 1933 (Dokumentacija SEM)
Sledijo opisi posameznih posnetkov, na koncu dnevnika pa zapiše še nekaj informacij o Šmarni gori: "Šmarnagora je zelo obiskana božja pot, ki jo posebno radi Ljubljančane obiskujejo je zelo staro svetišče posvečeno Materi Božji, okrog in krog obdano z močnim obzidjem še iz za turških napadov. Ob svetovni vojni je vzela vojaška oprava zvonove in sedaj so jih pa že zopet nove bronaste skoraj iste teže napravli ki prav prijetno pojo."
Sledil je povratek v Šmartno, kjer so si ogledali cerkev in se udeležili popoldanske maše, okoli 16. ure pa so se odpeljali skozi Vodice in Moste proti domu, kamor so srečno prispeli ob 19. uri.
5 Besedilo je brez slovničnih popravkov dobesedno prepisano iz Nagličevega dnevnika.