OBRIS DN JL D LANA PROIZVO D 8 S. K. I. SMUČI Karakteristika plana proizvodnje srau či za leto 1968 je v postopnem prehodu proizvodnje smuči nižjih kvalitet (jet) na boljše smuči (metalne, platičnu). Sicer ta prehod za leto 1968 še no bo čisto dokončen in popoln, vendar že občuten. 38.000 parov metalnih in 11.500 parov plani, ranih plastičnih smuči nam to potrju je* To ni samo ambicija, temveč zahtevnost kupcev, nova tržišča, predvsem v Ame_ riki in lažja premostitev obveznosti do banic ter težav v reformi. Zakaj? JET mrnmmmmrnm-r' ~ SKlMASTERi AT TA C~H"i\ METTAL < n SN 0W 3 TAR JE - * m;tmi!nrHTfflrrfjfrF GR IS TA L S nosnejši, ne samo da jo iskan. • i 1 i 1 Tip smuči EM Tredvidena realizt 67 Plen 68 I + - j Jet par 77.000 67.000 - io.ooo | 1 Obloge n 44.000 44.000 « - 1 Metalne n 29.000 3etooo 9.000 - 1 Plastične u 4.000 11.500 7.500 | Mladinske ii 7.000 10,000 3.000 - j skakalne n 320 400 80 - 1 S k u p n o s 1 i par 161,320 170.900 19,580 10.000 1 Ta odnos planiranih smufti bo nujno obdržati in bo vložiti vso sile za izvedbo programa. Preusmeriti bo nujno nekaj obstoječih kapacitet iz lesenih na meta^-lne in plastične smuči ter izpopolnitev nekaj vrzeli strojnega parka. 2 , Izkušnje iz leta 1966 nas učijo, da temu ni bilo tako* 1967 Vrsta smuči EM Planirano' Izdelano (ocena) + - Jot (mladinske); par 67.000 84.000 17.000 Lesene z oblogo it 1 n 61.500 ’44.000 17.000 Metalne 25.600 • 29.000 4.500 •m Plastične n » 11.000 4.000 — 7.000 Ostale (vodne, skakalne) 1» 1.300 (v gornjih količinah po vrstah) Skupno s par 166.400 161.000 21.500 24.000 Premalo uspeha je bilo pri plastičnih (in vulkani iz ir an ih metalnih) , ki so bile na tržišču iskane, preveč pa P*“i jet smučeh, ki jih je za vsa tržišča na pretek. II. TELOVADNO ORODJE Hokej palic planirano za 1968 5.000 kom, sank pa 8,500 kom, torej manj, kot je bilo gotovih v letu 1967 V 11.000 kom). Komerciala postavlja razlog, da so predrage. Glede ostalih postavk plana za leto 1968 je opaziti oživljanje pri telo-Vadnom orodju in lestvah, tako da nam delavnica postaja iz leta v leto premajhna in prinitivna. Množično se odpirajo nove in nove telovadnice, ki so prazne. Pripravlja se večja an gasiranost oddelka, ker so zahteve trga po teh artiklih trenutno višje 0(1 naših kapacitet, £ novo izvedbo telovadnega orodja, ki bo popolnoma zrevolucioniralo dosedanje klasično orodje, se tudi lesnemu obratu odpirajo nove možnosti. III. KOVINSKA Za leto 1968 je oddelku ostala le še omejena,količina volikoserijske proiz vodnje Dural palifc in sicer 36.000 parov. T.j. cca 10.000 parov, manj kot v letu 1967. To pa je občutna izguba dela, ki je težko nadomestljiva. Iz leta v leto počasi izgubljamo delo iz rok (robniki, ščitniki, krpijo, Dural palice, okova, itd) iz razloga, ker so kooperanti cenejši in preciznejši. Po drupi strani pa se oddelku odpira- 3 jo nove možnosti pri osvajanju novega i I - pogrezljivega telovadnega orodja -I tudi za izvoz in pa opreme in montaže l telovadnic. Plan za leto 1968 zelo i; malo zaseda stiskalnice in eloksimi-l“co. To delo zaposluje v glavnem pol I in nekvalificirano delovno silo. Ned-l vomno se bo moral bistveno prilagodi-1 ti novemu delu sestav delovne sile s I povdarkom na kvalifikacijo. Vsekakor 1 pa je plan 1968 tudi za kovinsko moč-I nejši kot v letu 1967. i IV. SEDLARSKA j Plan za sedlarsko je občutno močnejši I kot so sedanje kapacitete, še če vza-1 memo v obzir izdelke, ki jih odstopa-i mo kooperaciji (blazine, žoge, sedeži [za čolne, itd). Standardno delo zaje-I ma tapiciranje telovadnega orodja in { pasovi. Močan delež ima oddelek tudi l na pentljah Dural palic in zaščitnih [ sredstvih, I | V. PLASTIKA Letni plan predvideva 1.000 kom čol-I nov za izvoz v Švedsko in Dansko ter ! domači trg. Do novega leta bo g. Ben-| gston odvzel vse stare zaloge, ki so | bile zanj pripravljene. Že v januar-I ju pa bodo prve odpreme čolnov nove I proizvodnje, ki bo zaključena do me-j seca maja. Fiksno ima naročenih bli-I zu 800 kom čolnov, ostalih 200 pa bo absorbiralo domače tržišče. Izgledi i obrata so dobri. Dne 23. 11. 1967 so bili na iniciativo sindikalne podružnice povabljeni vsi upokojenci našega'kolektiva na to variško srečanje., Od skupnega števila 42, se jih je sro čanja udeležilo 31. Sprejeli so jihs Predsednik Sindikata tov* Jagodic, predsednik UO tov. Janša, direktor ing. Osterman, direktor inštituta «• tehnični ing. Hočevar, računovodja tov. Lipnik, sekretarka tov o Vidico-va, predsednik UO inštituta ing» Ma*~ rinšek, predsednik mladine tov<. Tr>-plat in predsednik gasilcev tov0 Mikic. Predsednik sindikata tov» Jagodic £'ta nko je pozdravil navzoče in v nekai besedah povedal pomen takšnega srečanja. Tov* direktor pa je navzočim obrazložil trenutno gospodarske stanric ter dosežke podjebja preteklega le+i* Za vse prisotne je bila pripravljena večerja in pijače, igrali pa so "Bratje Tacmanovi!l. Po večerji se je v imenu upokojencev zahvalil za lep sprejem tov« Doberiet ter izrazil željo, da bi takšna sre** čanja bila vsako loto.i Upokojencem so bila izročena tudi skromna denarna da rila. Srečanje je bilo nadvse prisrčno in se je v prijetnem vzdušju potegnilo pozno v nož. URNI / PRIPOROČILO Na posvetu v tehničnem sektorju v so_ delovanju z analitsko službo smo razpravljali o izpolnitvi priporočila UO, da s 1. 6. 1968 uvedemo popolni 42-umi delovni teden. Pri obravnavi tega vprašanja je razprava pokazala za smotrno,' da že s 1» 1. 1968 uvedemo 42-urni teden in . to & več r a z 1 o g o v j Vsaka organizacije ali drug ukrep iz zove sprem4mtio, ki jo je treba nato izravnati.'Take': spremembe so povzročili tudi prehodi na skrajšanje za 1 soboto in kasneje na 2 prosti soboti vendar se že danes zaznava ponovni porast storilnosti. Norme se presega in postaja slika zopet, nerealna. V kolikor ne bi s 1. 1. 1968 uvedli 42-urni delovni teden bi bilo treba nekaj ukrepati glede normativov. V primeru pa, da uvedemo sl. 1. 1968 42-urni. delovni teden ne bo treba ni česar spreminjati pri normativih, ■Dalje bi spremembe, ki bi nastale v prvih mesecih januarja, februarja im roarca glede na proizvodne naloge, la zje premostiti in bi bilo delo v sro glavne sezone že normalizirano. Uvedba 42-urnega tedna sredi leta -' juniju kot je bil prvotni program “ pa bi povzročila določene spremem— • be, ki bi se odražale neugodno prav sredi glavne sezone, ko se že pojavlja vprašanje odpremnih rokov, upravičenost takega ukrepa bi bila vprašljiva. : Ukrepi skrajšanja delovnega časa ugodno vplivajo na dvig storilnosti in ! boljše izkoriščanje rezerv. I Iz izr.ačunov, ki so izdelcrvi ,je razvidno, da izpolnjujemo osnovne iruž- j I bene zahteve kot so: doseženi onak ; dobseg proizvodnje, netto produktiv— j i nost, netto osebni dohodki, ustvarjena akomulacija v mejah opravljenih I nadur, itd. i Na osnovi gornjega je UO-na zadnji ! seji ta predlog sprejel klavzulo, IV kolikor'bo v‘II. kvartalu potrebno I j glede rokov, naj se upošteva le 2 pro I sti soboti mesečno, kot je dc sedaj. ( I Na podlagi sklepa UO se je sestavil in potrdil v svrho možnega dnevnega planiranja proizvodnje fond ur ali | DELOVNI KOLEDAR, ki bazira na popolni J uvedbi 42-urnega tednika in sklep o kolektivnem dopustu in sicer od 15. do 31. julija. To predstavlja fond 256 delovnih dni, 52 nedelj, 9 prazni ( kov in 38 prostih sobot. Kolektivni dopust pa 11 delovnih dni (vmes so proste 3 nedelje, 1 praznik ter 3 pro | ste soboto, tako da bomo skupno pros- I ti 18 dni). Trehod na popolni 42-urni tednik, ko— | lektivni dopust in postavljen delovni koledar bo dokončno obravnaval in evo , ntuelno potrdil še DS podjetja, vendar je predlog strokovno temeljito ob delan in opravičljiv in podkrepljen s sklepom UO. -ŽE* 1168 DELOVNI KOLEDAR 1968 24 • 21 j 23 23 l 2 24 ! 22 tešKi 10 10 •-x4--- mm 18 • h 30 30 | 3C r T®biy DELOVNI DNEVI MESECI ipliS — nedelje □ državni prazniki prosti dnevi (sobote) — prosti '-jovi remonta |X1 - kolektivni dopust LEGENDA Opomba: Tri sobote manjka še do popolnega 42-urnega te— ■dnika, ki pa se bodo določile eventuelno še naknadno . |TEHNIČNE NOVOST/ , |'N ZANIMIVOSTI I ŠE O P-TEX OBLOGI IN DELJENI SREDICI J PRI METALNIH SMUČEH! j Odgovori ing. Jurija Hočevarja v smu-l cini z dne 15» II. 1967 na postavlje-I na vprašanja v smučini z dne 15. 2. I 967 se z dokumentacijo ne ujemajo. I TOREJ* Strokovni svet tehničnega se-j ktorja in..Inštituta Elan je res spre-l jel na posvetu z, dne 16. 8. 1966 spre j membo dimenzij P-tex obloge na metal-I nih smučeh od 1,8 mm na 1,6 mm. I To spremembo je strokovni svet spre— j Jel na osnovi pismenega predloga, ka-erega sem posredoval šefu tehničnega j ®ektorja dne 12. 8. 1966, torej štiri I dni pred omenjeno sejo. I institut Elan je izdal opis metalnih I s®uči dne 29. 4. 1966. V priloženi I skici je debelina p-tex obloge 1,8 mm, I e je ta dimenzija bij.a napisana po-I rao^0™ai me zanima zakaj je bilo prvo I naročilo P-tex obloge dimenzije 1,6 j 01111 sprovedeno šele 15. 9. 1966, torej I P°1 leta po izdanem opisu. I ^ ^9* 4. 1966 kateri od stro- I delavcev Inštituta Elan ugo- I ^ ^ dimenzija P-tex obloge I ’ ^ odgovarjala namesto 1,8 mm, I pod nobenim pogojem ni bilo umestno, I a to ni bilo sprovedeno v redna na>~ ker s tem bi bili materialni j stroški znatno manjši. Po vprašanju deljene sredice pri Star meta!lic* nisem dobil odgovora na J TPrašanje,. kdo in kdaj je posredoval dokumentacijo, katero je imel Inštit, Elan. 6e bi tehnološki postopek, pd katerem je naredil Inštitut Elan 80 parov Star metallica odgovarjal redni proizvodnji in če so bili materialni proizvodni stroški enaki ali ni žji, po katerem proizvodnja sedaj de, la, smatram, da je bila dolžnost Inštituta Elan, da postopek uvede v re dno proizvodnjo. Inštitut Elan je lahko delal poisku-se z deljeno sredico s spremembo, da odpade bočno dolbenje, vendar kakor izgleda, poiskusi niso uspeli in se ■je do danes delalo z deljeno jesenovo sredico, J- ' ' 't Po obstoječem pravilniku za izume in tehnične izboljšave smatram, da sem pravilno postopal, kor ta pravilnik ne predpisuje, da bi morala ideja ali izboljšava predhodno biti prijavljena komisiji za izume in tehnične izboljšave, Novega pravilnika pa pred dobrim letom še ni bilo na vidiku. •• * ; ‘t.. Smatram, da tak način reševanja vlog ni v smislu cilja, katerega si je za-, dala komisija za izume in tehnične izboljšave na začetku svojega dela. Angelca Vidic |dodatni prispevek (yv) ! ~— -------------- \a 0J \zdravstvenega zavarovanca V preteklem tednu so bili po vseh podjetjih zbori zavarovancev, ki jih je preko sindikalne podružnice skliceval Komunalni zavod za socialno zavarovanje . Zbori so se vršili z namenom, da se zavarovancem prikažejo aktualni problemi zdravstvenega zavarovanja, finančno stanje sklada in da se sprejmejo potrebni sklepi za sanacijo kritičnega stanja. V skladu s sklepi, ki ng bi stabilizi^ rali v gospodarstvu, je v tem letu 67 čutiti prizadevanje za prilagoditev potrošnje z dejanskimi možnostmi drit- . žbe tudi v zdravstvenem stanju, Porast izdatkov za zdravstveno zavarovanje . od leta 1961 je bil večji kot so nara, ščali življenski stroški in osebni do hodki. Izdatki so ke dvignili povprečno letno več kot 30 % Dokončnih podatkov o izdatkih za zdra vstveno zavarovanje za letošnje leto še ni, na podlagi deset-mesečnega obračuna bodo izdatki v letošnjem letu nižji kot v lanskem letu* Znašali bodo okoli 6 milijard 700 milijonov stai*ih dinarjev ali 1 milijardo 400 milijonov manj kot v lanskem letu. Na dviganje strpškov zdravstvenega za varovanja je vplivalo več činiteljev* Investicije za nove zdravstvene objekte, porast cen zdravstvenemu in osta lemu potroSr.omu materialu, porast cen komunalnim uslugam, večje število v zdravstvu zaposlenih delavcev, stalno naraščanje izplačil osebnih dohodkov v času bolovonj zaradi povečanja osebnih dohodkov v gospodarstvu itd. Skupščin^ komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za Gorenjsko kljub prizadevanju je le v manjjši meri zavr-la dviganje izdatkov za zdravstveno zavarovanje, ker je njena pristojnost vse do letošnjega leta bila omejena. Tako n.pr. zvezni predpis do podrobnosti določa pravice zavarovancem, d£ čim o razvoju zdravstva,oenah zdravstvenih uslug in tako dalje, so odloča, li drugi organi. Strožji ukrepi za za, jezitev izdatkov v zdravstvenem zavarovanju so bili sprejeti šele letos in to v glavnem v naslednjih oblikahs Stopnja prispevka iz osebnega dohodka za zdravstveno zavarovanje je bila zni žana od prejšnjih 8 na 5 Uveden je prispevek zavarovancev za nekatere zdra vstvene usluge, z Republiškim predpisom so določeni novi odnosi med zdravstveno službo in službo socialnega zavarovanja z namendm omejevanja izdatkov. Nadomestilo osebnega dohodka v času bolovanja do 30 dni je preneseno na podjetja, nadomestilo nad 30 dni pa zrorjijšano od prejnjih 100 na 90 zmanjšan je bil dopust za porodnice, uveden prispevek za recepte, itd* vv Poc^aSi navedenih ukrepov je Skupščina sprejcrla finančni načrt za leto ^967, ki predvideva 6 milijard 513 ini lijonov starih dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. V primerjavi z J-°tom 1966 pomeni to samo 84,7 fof oz. v Primerjavi z dejanskimi izdatki v lotu 1966 pa le 79,6 °/o. Skupščina je bila postavljena pred zelo težko na-l°go, kako vskladiti izdatke z doho-dki v zdravstvenem zavarovanju. ^0 a/° sredstev manj kot prejšnje leto na enl strani, na drugi strani ^pa široko razpredena zdravstvena mreža na Gorenjskem, ki jo ni mogoče v kratkem oasu bistveno spremeniti in zahtevo zdravstvenih delavcev po zvišanju ose-w.ih dohodkov vzporedno z delavci os-•alih dejavnostih, vsekakor ni lahka naloga. Kljub vsem ukrepom ni uspelo izdatke zdravstvenega zavarovanja spraviti ' °Jwir dohodkov in tako izdatki prese-6’ajo dohodke za 4,9 % ali natančno 20,4(59.200 Sdin za 10 mesecev. Nastali primanjklaj gre na račun manj-soga dotoka sredstev v sklad zaradi nizkih osebnih dohodkov zlasti v Žele— žarni Jesenice. Ta izpad je okolill5 nulijonov Sdin in preseganje izdatkov v zdravstvu za okoli 205 milijonov starih dinarjev. filede na vse navedeno se lahko ugo-^Ija, da zavarovanci s tem, da so zanje določene strožje mere \ letošnjem etu težje uveljavljajo svoje pravice ^°t prejšnja leta. Logično pa bi bilo, | a bi jih lažje in hitreje. To posebej i velja za zobozdravstvo. Šte^Hlo uslug skoraj povsod v zdravstvu se je zmanj, j šalo napram letu 1966, prejšnja leta pa je naraščalo. Skupščina socialnega I zav arovanja in njeni organi so sicer j dolžni skrbeti, da zavarovanci nemo- | teno uveljavljajo svoje pravice iz zdravstvenega varstva, vendar to na- j logo lahko opravi samo s polno podpo— 1 ro zavarovancev. Glavna naloga vseh zborov zavarovancev, ki so te dni pov I sod na Gorerjskem jo, da pomagajo od- ^ krivati nepravilnosti in zlorabe j katere sami , v' 1 pri uveljavlja- j nju svojih pravic. | I Po zaključnem računu za leto 1967 bo | Skupščina komunalne skupnosti social- j nega zavarovanja morala sklepati o p_o | kritju primanjHaja. ■ I Primanjklaj je možno pokriti s predpi j som iz izrednega prispevka,' ki bi ga plačali zavarovanci iz netto osebnih I dohodkov in k temu lahko prispevajo do višine 50 % iz sklada za osebne do_ 'j hodke ali iz sklada skupne porabe. Druge možnosti ni. Če bi bil dokončni primanjklaj kot se predvideva okoli 350 milijonov, potom odpade na vsakega zavarovanca na Gorenjskem 5.700 Sdin, ki bi jih morali plačati obročno tekom leta 1968 v določenem odstotku od osebnega dohodka. Skupščina la hko določi tudi drugi noč in'pokritj a primanjklaja in sicer: da ga plačajo (nadaljevanje na str, 18 ) Bojan Zajc POZO PRIJAVLJANJE POŠKODB PRI DELU! Vedno več je primerov in nejasnosti, ko člani kolektiva ne vodo, kaj je njihova dolžnost v primeru poškodbe pri delu. Posebno obstaja problem za manjše poškodbe, ko poškodovanci ne iščejo strokovne pomoči, niti poškodbe ne prijavijo svojemu predpostavljenemu, potem pa nastopijo večkrat komplikacije. Konkretno je bil primer izgubo kazalca zaradi nepomembne poškodbe . Povdarimo naj tudi, da prijavljanje poškodb ni samo interna zadeva, ampak obstajajo oblastveni predpisi (In špekcija dela, KZSZ) o načinu ih roku za prijavo poškodbe pri delu na te organe, zato ima podjetje tudi določene zakonske obveznosti. Da bodo v bodoče odpravljene negotovosti, ponovno opozarjamo člane kolektiva v zvozi s prijavljanjem poškodb pri delu na naslednjo: V primeru bolovanja se bo za obratno poškodbo (100 % nadomestilo za čas b£ lovanja) priznala gamo tista poškodba, ki bo evidentirana po sledečem p#o stopkuj Poškodovanec je dolžan, da vsako poškodbo takoj prijavi osebi, ki je zad_o lžena za prvo pomoč v obratu oz. odd.e lku. Ta oseba v primeru manjše poškodbe evidentira in nudi prvo pomoč sama, v primeru večje poškodbe pa napoti poškodovanca v obratno ambulanto. zadolžen poklicni gasilec, oz, vro-tar, ki v primeru težje poškodbe preskrbi strokovno zdravniško pomoč» V primeru poškodbe na službeni poti je poškodovanec dolžan, da sam oziroma če to ni sam sposoben, da po drugi osebi v roku 24 ur sporoči poškodbo obratni ambulanti v podjetju. Vsako poškodbo je treba prijaviti tudi od— govornemu vodju, ki je dolžan^ da o poškodbi takoj obvesti varnostnega tehnika. Ta navodila so začasna in veljajo, dokler ne bodo sprejeta posebna Navodila za nudenje in organizacijo prve pomoči. O gibljivi del OD IZPLABANO MESECA NOVEMBRA 1967 SMUČARIJA 115 % SLO - TELOVADNO ORODJE 138 io KOVINSKI OBRAT 111 % SEDLARSKI OBRAT 133 1o OBRAT PLASTIKE 116 % SKUPNO PODJETJE 119 i SKUPNO'LESNI OBRAT 117 ic r\ V popoldanski in nočni izmeni je za evidentiranje in nudenje prve pomoči T VARSi Vij. PRI DELU Bojan Zajc ' Delavski svet podjetja'je na svojem rednem zasedanju dne 2. H. 1967 spre jel Pravilnik'6 'varstvu pri delu, ki Je bil predhodne v obravnavi. Kljub ^emu, da je Travilnik večini članov; olektiva, predvsem pa vodilnim osebam in Slanom DS poznan, bi Želel ponovno povdariti pomen sprejetja tega Pravilnika ter naloge ir dolžnosti elanov kolektiva za izvajanje določil Pravilnika. Razen splošnega pravilnika o higiens- 0 ^ehničnih prpdpisih- o varstvu pri elu, ki je izšel v letu !947, nadalje nekaj splošpih predpisov, ki so b_i 1* predvsem tehnični, do lota 1955 ni ■•-lo v zakonodaji o varstvu pri delu nobenih konkretnejših predpisov. Pred vsem je obstajal^, vrzel /alc?de načina • organizacije slUŽbe varstva pri delu er odgovornost do izvajanja varstva Pri delu. Porazno stanje poškodb pri elu v Jugoslaviji ter katastrofa v rudniku Kakanj, ko je zaradi grobe kr sitve varnostnih ukrepov odgovornih Oseb moralo umreti 128 ljudi ter osta 1 faktorji, so narekovali, da smo m£ rali nekaj pokreniti. Tako je v letu 965 (Ur. list SFRJ št. 15/65) izšel emeljni zakon o varstvu pri delu, na osnovi tega pa naslednje leto republi s i zakon o varstvu pri delu. Ta dva zakona sta postavila osnovne temelje za izboljšavo stanja varstva pri detu. ^ed drug-im ta dva zakona določata, a mora vsaka gosjpodadrska organizacija imeti organizirano službo za vars-Vo Pr* delu ter interni rpravilnik o varstvu pri delu, kjer mora biti za— 5 Bo D! iTT iti I s .o P ; i \ V. i/Z/z >> i T ^ vl jeta vsa bistvonejša določila za zava r o vanj e ljudi pri dolu. Na osnov'i teh predpisov je bil sprejet na delavskeia svetu interni Pravilnik o varstvu pri delu. Dolžnost vsakega člana koloktiva je, da pozna osnovna določila tega Pravil nika, predvsem pa tista poglavja, ki se nanašajo na njihova delovna mesta, oz. delovna področja. Odgovornost za izvajanje tega Pravilnika je na nas vseh, zato da spoznamo osnovne dolžnjo sti in pravico do varstva pri delu ter način zavarovanja in zahteve po ureditvi delovnega mesta, oz, delovne ga področja kjer delamo. Prav iz teh raalogov bi ponovno pov-daril osnovne obrise najpomembnejših poglavij Pravilnika: 1. Naloge in odgovornosti organov samoupravij anj a 1 V tem poglavju so konkretno zaja- . te naloge organov upravljanja do varstva pri delu ter postavljene J zahteve, oblike ter način sprova- | janja varstva pri delu v podjetju. Predvsem je naloga samoupravnih organov v podjetju, da budno spre_ mljajo stanje varstva pri delu ter na podlagi poročil službe varstva pri delu ter inšpekcije dela* pre^ dlagajo ustrezne ukrepe., 20 Naloge in odgovornosti vodilnih oseb Vsi do sedaj obstoječi predpisi ni so nikjer konkretno določali odgovornost in naloge vodilnih oseb in služb. V primeru poškodb pri delu ali opuščanja varnostnih ukrepov pri delu, so se odgovorni za te ptt škodbe vedno izgovarjali eden na drugega, medtem pa je sedaj v te® poglavju točno in konkretno določena odgovornost služb in oseb za izvajanje varstva v podjetju ter tudi kazenska odgovornost za neizvajanje predpisov o varstvu pri delu. 3o Naloge službe varstva pri delu Služba varstva pri delu, ki so jo podjetja ustanavljala po potrebi ali po zahtevah oblastvenih orga^- nov, ima sedaj zakonske osnove. Re publiški zakon o varstvu pri delu točno določa, kdo sme opravljati to službo, kakšna mora biti njegova izobrazba in kakšne so pravice in dolžnosti te službe. V tem pro-vilniku so precizirane odgovornos- | ti in naloge te službe, ter zahte- j ve, ki se postavljajo pred to slu-žbov zvezi z novimi predpisi. I 4i Pravice in dolžnosti oseb na delu I ■ ' | V tem poglavju jo točno opredelje- | no, kaj je dolžnost in kaj je pra** | vica zaposlenega do izvajanja pred | pisov o varstvu pri delu. To dolo* I čilo mora poznati vsak član kolektiva. ker so ta določila osnova, kako se mora izvajati vastvo pri delu. Predvsem so pomembna in do sedaj nepoznana določila tega poglavja glede odklonitve dela. 5. Izobraževanje s področ.ia varstvTE pri delu Izobraževanje članov kolektiva je eden osnovnih faktorjev pri zmanjševanju poškodb pri delu* Do sedaj smo izobraževali iz področja vars— i tva pri delu precej nenačrtno. Ope- | be, ki so prišle na delo, niso bi- j le dovolj poučene o vseh nevarno— . stih pri delu, čeprav je iz ana~ i liz razvidno, da se največ poškodu . jejo novinci. Še manj pozornosti | pa smo posvečali poučevanju članov I kolektiva, ki so že zaposleni.' V tem poglavju je konkretno določe ’ no program izobraževanja za novos— | prejete delavce, za delavce, ki že i delajo ter za ves vodstveni kader« j 6. Delovna mesta s posebnimi delovnimi I pogoji Vsem je poznano, da imamo v podjet— | ju več delovnih mest, ki so zdravju ! bolj škodljiva, fizično težja ali, j 12 da obstaja večja nevarnost za poš kodbe. V tem poglavju ter v prilogah je predvsem določeno, katera so ta delovna mesta, kdo >sme na teh delovnih mestih delati, pravice in dolžnosti oseb, ki delajo na teh delovnih mestih (dodatni dopusti) obvezni zdravniški 'pregledi, zaščitna sredstva, itd. V tem pogavju so tudi precizirane pravice in dolžnosti odgovornih oseb ter delavcev, ki delajo na teh delovnih mestih do zdravstvene službe. Obvezni pregledi delovnih pogojev in sredstev dela V podjetju imamo več delovnih mest in delovnih prostorov, kjer je večja nevarnost za zdravje ali'po škodbe. Da bi ugotovili, kakšna je ta škodljivost, je sedaj tu to Čno določeno, da mornmo vsaj enkrat na leto izvršiti meritve pogo 3'ev dela, na osnovi teh rezulta-“ ^°v pa lahko podjetje oziroma republiška inšpekcija dela postavlja zahteve za ureditev delovnih i P0gojev. -M-, Obveznost do inšpekcije dela Bistveno določilo, ki ga je dopri nesel temeljni zakon o varstvu Pri delu je v tem, da je za podjetje sedaj pristojna republiška inšpekcija dela. Republiška inšpekcija dela ima po novem zakonu velike kompetence in pravice. Inšpektor dela lahko odgovorno osebo kaznuje na licu mesta z mandatno kaznijo 50 Ndin, nadalje lahko inšpektor zahteva | odstranitev vodilnega delavca iz dela, uvedbo disciplinskega posto^ pka pri rednem sodišču in celo predlog občinski skupščini za pri_ silno upravo za podjetje, ki ne iz vaja zahtev republiške inšpekcijo dela. Kazni za podjetje in odgovor ne osebe zaradi neizvajanja varno— lnih ukrepov po pravilniku so vi-oOke in se gibljejo od 100 do 10. ‘10.000 Ndin. « 9« Tehnični ukrepi in pravila V tem poglavju so določene osnove, kako morajo biti urejeni stroji, naprave, delovna mesta, delovni prostori, transportna pota, gradbe ni objekti ter ostali činitelji, ki lahko vplivajo na varno delo. Predvsem je dolžnost vsake zaposle ne osebe, da predvsem pozna zahteve, ki so določene v tem poglavju za njegovo delovno mesto in delovno okolje. REŠITEV KRIŽANKE IZ NAŠE SMUČINE ŠT, 7-1 Vodoravnoj 1. plast, 6. oprog, 11. Mailer, 12. blinda, 14. Wilson, 15. mlaka, 16. SM, 18, Aleja, 19. Paavo, 20. Pta, 21. taca, 22. Morse, 23. Keer, 24. SZ, 25. klorit, 27. Borut, 28. 01M, 30. usta, 31. Kapica, 32. Noel, 34. ta, 35. Vrsno, 36. Dedni, 38. Al, 39. Odra, 42. sveder, 44. SEEN, 46. ain, 47. milje, 48. prežar 50. BK, 51. olje, 52. bakla, 53. Jena, 55. Lia, 56. Pirej, Satir-57., 58. Ac, 59. kaval, 60. brzica, 61. elegan, 63. Tanaka, 64. oseka, 65. Slana* Prejeli smo 6 rešitev, vendar ni bila nobena pravilna. Isisb /šflpN csami tUBEl I »M mnninm i Gumam Mniin....* I 13 Bojan Zajc AKTUALNI PROBLEM NAŠE INDUSTRIJE Med bistvene značilnosti tehnike v zadnjih desetletjih je vsekakor šteti naraščajočo stopnjo mehanizacije in avtomatizacije, pri čemer skušamo delovno silo vedno bolj nadomestiti s stroji in napravami, 3 tem v zve-si pa nastopajo drugo nevšečnosti, to je tudi ropot in vibracije,, Prevelik ropot je škodljiv za slušne organe in živčevje delavca, razen tega ropot slabi koncentracijo pri delu in delovno storilnost, ki v nekaterih primerih padG tudi do 40 %, Ropot merimo v decibelih (DB) oziroma fonih (fon). Na osnovi dosedanjih dognanj znaša dovoljena meja ropota 85 fonov. V našem podjetju imamo več delovnih mest, kjjer presega ropot dovoljeno me jo. To so delovna niesta v razrezu lesa, strojni delavnici smučarskega obrata, v oddelku metalnih smuči in v t , v kovinskem obratu* Čeprav cc ropot na teh delovnih me rtih giblje od 80 — 105 fonov, vendar do sedaj izvršeni zdravniški pregledi pri zaposlenih na teh delovnih ir.3stih niso poko.za.li večjih okvar na slušnih organih- Vseka-koi’ pa ta pokazatelj ne sme biti op~<, ravičilo. da na tem podr.očju ostanemo pri obstoječem stanju, Povdarim ne.j . tudi, da se stanje ropota v našem pod jetju ne more primerjati s kovinsko in tekstilno industrijo, kjer je vedno več primerov oglušelosti zaradi prevelikega ropota. Kako preprečujemo ropot? Poznamo aktivne ukrepe, to so ukrepi, s katerimi zadušimo ropot, preden pri de do naših slanih organov (pravilno fundiranje naprave in temelja, izolacije naprave s prekritjem, dušitev ro pota z oblaganjem sten, stropa, tal) in pasivne ukrepe, ki preprečujejo že nastali ropot.; To so predvsem zaščitna sredstva (ščitniki za ušesa,' anti-foni, zaščitna vata)• Problem prevelikega ropota izhaja pr£ dvsem zaradi tega, ker smo pri projek tiranju ter nameščanju strojnih naprav pozabljali na zavarovanje proti ropotu, kasnejše zavarovanje v tej smeri pa je predrago, večkrat skoraj neizvod ljivoo V našem podjetju je problem v tem, ker nastaja ropot predvsem pri mehanski obdelavi lesa in al tunini j a, za njihove efektno odstranitev pa bi najbolj prišlo v poštev oblaganje sten in stropov z materiali, Iti absorbirajo ropot ter z izolacijo strojev s prek>-ritjem, Ti ukrepi pa so izredno dragi, nefunkcionalni in v nekaterih primerih { neizvedljivic Kljub nekaterim ukrepom za zmanjšanje ropota v podjetju (izolacija temeljev in strojev, pokritje, stroja, itd,) so v sedanji situaciji najbolj efektna primerna ZfigjSitn.?- sredstva. "V ta na-* men se je nabavila iz uvoza (švedska) posebna zaščitna vaia, katero uspeš-■no uporabi j tij o tuli- druga leerioiadu*-s^rijska podjetja pri nasa Nekaj poiskusov s to zaščitno vato je bilo že uspešno izvršenih, zato naj 9l^ni kolektivu, ki delaje ne. delov* ftih mestih, kjer presega ropot dovoljeno mejo, nabavijo zagčitnb vato v s*-^$iš2:u leunega obrata. t' tjTfivf, ; ‘ , ' r fs$k. žice te k j c težak. V začetku bo . rcnogipi zkšSitna vata povziočala nep— r,ij.eten občutek, tudi drugi problemi bode. . o(3q. se bo privaditi« Dol gotrajna izpostavljenost ropotu bo lohko povzročila polili eno olcvaro slu-ha 7, vsemi posledicami, ki ne priza— denejo samo poedinca, ampak celoten kolektiv. — ' : za kratek časi •j, k; ic K&0GL7CE .>■ Zlatar je imel 9 na zunaj povjem ena kih zlatih kroglic, Le ena od teh kroglic je bila zev melenkost lažjar;-j?o neprevidnosti se mu je te. krogli— -a^pomešala med ostal n 8. Da bi določil iazjo kroglice, je uporabil Se tehniško tehtnico z dvema .skledicama^ Tehtal je samo dvakrat in žc mu je uspelo najti iskano kroglico. Razmis-lito ;n povejte, kako je tehtal! 2* PRELIVANJE V osemliterski psodi imate polno vina. Radi bi ga prijatelju odstopili 4 litre. Na razpolago imate tri posode. Po eno za 3 litre, 5 litrov in 8 lit— rova Zadnja je polna vina« Kako boste odmerili 4 litre vina? Uporabili boste .vse tri posode in .malo razuma«'Vino morate prelivati bo.lrtko časa iz posode v posodo, da ga boste dobili dval&-rat po 4 litre- C s/ iftpi ’ vv,V^:, W$0;- s S. K. RTV Zagreb jo snemala oddajo o Elanu, ki je bila na sporedu 5. decembra letos, pelo je vodil znani športni novi nor Mladen Deliča Tekst za to oddajo pa je pripravljal- naš Gustelj. Pisal je takole«. Arsen Dedič "Vso o Elanv. < > , „ . r Kakšen honorar je. dobil za tekst nove popevko nran ni znano» * •’ ■ 15 Milica Kapus j Prvikrat je prišla na tržišče nova I Headova smučka "Head 160", ki stane I manj kot 400 Ul. Po podatkih tovarne I same in njenega generalnega zastopni-| ka Heimicha Eckla (Miinchen) je to me— j talna smučka sendvič — konstrukcije, I ki je pri vijuganju zelo okretna. , Istočasno pa je Head tudi preimenoval I vse tipe smuči. "Standard", "Master" j in "Competition" prip adajo preteklo— I sti. In vzrok za tot Head, največji I svetovni proizvajalec metalnih smuči, ki je pravkar dogradil novo tovarno I v Združenih državah, katere zmoglji— i vost znaša letno 300.000 parov smuči, I prodaja po vsem svetu. Ta širokopote-j zna internacionalizacija ngegovega po j sla in njegov obzir do kupcev po vsem I svetu, sta vodila do sklepa, da bi j oznako posameznih tipov smuči poenos— J tavil tako, da bi uporabil le številke ali črke. Poleg tega pa pomeni ta spreme.mba pomemben korak k nadaljni I racionalizaciji podajanja naročil ipd« j Head nudi zelo obširen program metal— J nih smuči. J Modeli GS, SL in DH imajo podobno zgradbo kot dosedanja smučka "Head Competition", to se pravi, da imajo dvojno zgornjo aluminijasto plast in gumijasti vložek za blažitev udarcev. Firma Head je izvedla zelo nazoren poskus, da bi prikazala odpornost svo jih smučarskih oblog "P-tex 2000". ” (Vse Headove smuči so opremljene s to oblogo). Iz razdalje 20 m so izstreli li kroglo kalibra 45 na dve površini smuči, izmed katerih je bila ena op*, remljena z novo oblogo "P-tex 20001', druga pa z oblogo običajne izvedbe* Smučka z oblogo "P~tex 2000" je bila le rahlo opraskana, medtem ko so kro gle drugi material močno poškodovale. Ta poskus torej praktično pomeni*, obloga "P-tex 2000" je najbolj obstojen material, ki je bil doslej kdajkoli ročno izdelan. Poškoduje se lahko le pri vožnji preko skal in kamenja, kaj_ ti nobena obloga ni neranljiva. V/ Povratni dvcboj med konstrukcij o in pripravo dela se je končal z zmago prvih z rezultatom: "j 3 * 1 1 /i Skupni rezultat dvoboja je 29 'k \ 20 h trukcije. Najboljše sta igrala Jože Prestrl, ki je dobil vseh 10 točk in | Vinko Jerala, ki je nabral 8 točk, itd.) po poteh PREŠERNA KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE ZA LETO 1968 Center za raziskovanje javnega mnenja pri Inštitutu družbenih ved v Beogradu je 'nedavno s posebno anketo med drugim ugotovil, da kar 46 % odraslih Slovencev ne prebere niti ene knjige na leto. Znano dejstvo pa je, da je le razgledan in kulturen človek lahko tudi dober samoupravljalec in proizvajalec. Drug porazen podatek pa je ta, da pri de na Slovenca letno 15.000 Sdin izdatkov za alkohol in samo 1.000 Sdin za Im j igo. Na dlani je, da bodo prej ali slej po Srebni znatni družbeni napori, da se zajezi nepopravljiva škoda. Prešernova družba skuša z množičnimi izdajami kvalitetnih knjig omogočiti, pridejo v sleherni slovenski dom. Da bi to dosegli, smo se med drugim odločili tudi za široko propagandno ^cijo, vključno z nagradnim žrebanjem, pri tem pa računamo na Vaše dragoceno sodelovanje. Sodimo namreč, da delite z nami mnenje, da je v neposrednem interesu člocnov vašega delovnega kolektiva, da se poslužujejo ugodnosti, ki jih nudi Prešernova družba. REDNA KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNCVE DRUŽBE za loto 1968 bo izšla v drugi polovici moseca novembra. V redni zbirki sor 1. KOLEDAR 1968, ki ima to pot dvojno velikost knjig in je bogato ilustriran* Med drugim ima 12 večbarvnih reprodukcij priznanih domačih umetnikov. 2. Miško Kranjec IZ CESTE I, REDA, roman. To je povest že starejše generacije mladine, med 16. in 18» lotom. Roman načenja vprašanje moralne odgovornosti za, nesreče na naših cestah. 3. Una Troy SEDEM NAS JE, roman. Irska pisateljica nam v t^m mikavnem delu prikaže vaško mater s sedmimi nezakonskimi otroki in zaplete, ko jim ljudje po podobnosti določajo očeta 4. Venceslav Winkler TISTI IZ ZELENE ULICE "(mladinka povest), pisatelj nam prikazuje življenje v eni naših mestnih-ulic in vsa nasprotja pri starejših, razlike med besedami,in . d&janji. Otrooi pa iščejo poti po svoje v življenje. 51 Franček Bohanec SLOVENSKA. BESEDNA UMETNOST. Avtor nam odkriva vrednost besedne umetnosti od nekdanjih dni do današnjih časov. 17 (nadaljevanje s str# 9 ) 1 Knjiga je tudi primeren pripomoček u-čencem osemletk in drugih šol. Članarina .je 20 Ndin DOPLAČILNE KNJIGE; 1. Ing. Raoul Jenčič MALI KMETIJSKI STROJI, Knjiga nam svetuje, katere stroje, priključke in pomožne naprave naj kmetovalci uporabljajo in kako z njimi ravnajo, kdaj si sami pomagajo in kdaj naj prepuste pop-., ravilo delavnici, 2. Vlada Marcon S PLETILKO IN KVAČKO. Pletani in kvačkani izdelki predstavi jajo veliko modo. V knjigi je obdelana tehnika dela, kroji in vse pomanjkljivosti. Zadovoljuje pa tudi vaši želji po novih vzorcih. 3. Andreja Grum SODOBNO KUHANJE V DRU-Ll.II. Knjiga nas uvaja v uporabo te hničnih pripomočkov v gospodinjstvi^ živilskih in industrijskih polizdelkov in upošteva vse prehransko bogate in okusne jedi, Knjiga je bogato ilčstrirana. Doplačilne knjige so do izida po 5 Mdin Vsako izmed knjig (razen koledarja) lahko dobite vezano v platno, če doplačajte po 2,50 Ndin, Po izidu bodo knjige 20 $ dražje. Zato pohitite z vpisom oz, naročilom pri poverjeniku Prešernove družbe ali pa v upravi Pražakova ul, 1, p.p. 41/I. Vabimo vse, ki bi bili pripravljeni širiti dobro in poceni knjigo, da se vključite v vrste naših poverjenikov. Naj ne bo delovne organizacije brez poverjenika Prešernove družbe. zavarovanci tiste občine, kjer je nas- ! tal primanjklaj po isti stopnji, da ga | plačajo po različnih stopnjah tisti, | ki so porabili več večjo in tisti, ki so porabili manj pa manjšo stopnjo — obračun se vodi po podjetjih, da primanjklaj plačajo zavarovanci tistih gospodarskih organizacij, kjer so stro ški porabe večji kot je določeno povprečje za gorenjske skupnosti. Na podlagi tolmačenja in diskusije na zboru zavarovancev v našem podjetju in nadaljnega posveta s predstavniki samoupravnih organov, sindikata in strokovnih služb so bili sprejeti naslednji zaključki: - Zbirgnje sredstev na predlagan način ni sprejemljiv, ker bi z izrednim prispevkom prišlo do nesorazmerij v podjetjih na območju občine zaradi različnih sprejetih stopenj na zborih zavarovancev. - Skrb za nemoteno delo zdravstveno službe naj se rešuje po enotnih meri lih v okviru republike odnosno zva ze, ker je uspešno delo zdravstvenega varstva osnova za nemoten razvoj družbe. - Finančna sredstva naj se zagarantira ;j ot s predpisano stopnjo, ki bo zar-gotovila potrebna sredstva za zdravstveno varstvo. 18 Boža Mali NOVEMBRA V podjetju je bilo skupno z obratom družbene prehrane zaposelnih 615 delavcev, od togas moških 334 žensk 281 V inštitutu pa je bilo zaposlenih 16 delavcev, od tegat moških 13 žensk 3 GIBANJE DELOVNE SILE*. V mesecu novembru se ni na novo zapos' lil nihče, prav tako pa noben ni odšel iz početja. ROJSTVA t Rodili so sev KRANJC REZKE deček KOŽELJ ŠTEFANIJI deklica Srečnim mamicam čestitamo! O POROKE t Poročili so ser BLAŽIČ VALENTIN - delavec v skladišču gotovih izdelkov BAJIČ MILJANA - delavka v smučarskem obratu RENKO BRANKO - obratovodja pomožnega obrata PAPLER TILKA - razpisovalec v gospodar, tehničnem biroju Čestitamo in želimo veliko sreče in za*-dovoljstva na novi življenski poti. ZAHVALA ! Ob nenadni smrti dragega očeta JOŽETA DERLINGA se iskreno zahvaljujem sindikatu in sodelavcem za podarjena venca in vsem tistim, ki so mi izrekli sožalje in ga spremili na njego- vi zadnji poti. žalujoči sin Zvone Derling in ostali sorod. Z A H'V A L A ! Vsem, ki so spremili mojo nepozabno mamo IVANKO LAVTAR na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujem. Posebno pa še tov. Vlasti in Vidi za poslovilne besede ob odprtem grobu ter sodelavcem metalne in sindikatu za gotovino namesto venca na grob. žalujoči sin Srečko Lavtar ter ostali sinovi in sorod.z družinam: KINO RADOVLJICA i - NA POMOČ - HELP zabavni film 13. 12, 1967 15. 12. 1967 16. 12. 1967 - angleški barvni ob 20 uri ob 20 uri ob 18 uri v SEJN - ameriški barvni CS film 14. 12, 1967 ob 20 uri 16. 12. 1967 ob 20 uri 17. 12. 1967 ob 16 in 20 uri GOSPODAR HAVAJEV — ameriški barvni CS film •;* ' 17» 12. 1967 ob 18 uri + ' ' ŽENSKE - sovjetski film 19. 12. 1967 ob 20 uri ČAKALNICA SMRTI — zapadno nemški' kriminalni CS film 20. 12. 1967 ob 18 in 20 uri ZADNJI MOHIKANEC — nemško—španski ,bar vni CS film “ fil« 12.'1967 ob 20 uri 24. 12« 1967 ob 18 uri 25. 12. 1967 ob 16 uri ZLOMLJENA KRILA — angleški vojni film J 22« 12» 1967 ob 20 uri 23. 12« 1967 ob 20 uri 24« 12« 1967 ob 15 in 20 uri i OBRAČUN V BANKOKU - francoski barvni pustolovski CS film 25. 12. 1967 26. 12. 1967 27. 12. 1967 ob 20 uri ob 18 uri ob 18 in 20 uri SKRIVNOSTNA GROBNICA — zapadno-nemški kriminalni film 23. 12. 1967 ob 1^ uri 25. 12. 1967 cb 18 uri SEDMI KONTINENT ni CS film 26. 12. 1967 29« 12. 1967 - jugoslovanski barv— ob 20 uri ob 20 uri OROŽNIK V NEW I0RKU - francoski barvni zabavni CS film 28. 12. 1967 30. 12. 1967 31. 12« 1967 ob 20 uri ob 18 tiri ob 14 in 18 uri ARABSKA - ameriški barvni pustolovski CS film 31. 12. 1967 ob 20 uri 1. 1. 1968 ob 18 uri 2.( 1. 1968 ob 18 uri KAJC0 UBIJEŠ SVOJO ŽENO - ameriški barvni CS film 30. 12. 1967 ob 20 uri 31. 12. 1967 ob 16 uri 1. 1« 1968 ob 16 uri CEZAR PROTI PIRATOM - italjanski zgodovinski barvni CS film 1. 1« 1968 ob 20 uri 2« 1« 1968 ob 16 in 20 uri O ATA, V ELANU ŽE SPET ČRNE SMUČKE DELAJO - KD SE TAKO ČRNO KADI IZ DIMNICI 20 i N A G R A D N A KRIŽANKA! 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 sRPs 12 13 mn 14 • 15 16 17 18 19 K 20 SŠ 21 22 Ul 23 24 25 26 27 28 29 *> gH 31 32 | — Janez Legat VODORAVNO*. 1, prireditelj - vodja* Ut črnogorski pesnik - pisec "Gorskega venca", 12. zvitki blaga, 13. top 14, igralec šaljivih vlog, 15. stara-Vesko rušilno orodje odn. orožje, 16. *eka na Aljaski, 17. gibanje po zraku 18» ime ameriškega politika Kenedija, 20« Francoska filmska igralka (Anner) 22. gradbeni material, 23. avtomobil— sla oznaka Sarajeva, 24. fotografski aH filmski aparat. 25. osnovna za- v« , ' -imba, 26. plemenita vrsta ovac ki daje eno najboljših voln, 27. užitni gozdni sadeži, 28. špansko letovišče na istoimenem otoku, 29. angleška me za tekočine, 30. tuje žensko ime, 31* slovenski folklorist (France), 32, hranjarjenje. NAVPIČNO* 1. zdravnik - specialist za rakova obolenja, 2. konj rjave barve, 3« francoski pisatelj - sodobnik,Jean 4» reka pozabljenja pri starih Grkih, 5. latinska nikalnica, 6. vzklik pri razganjanju perutnine, 7. naročnik, 8. ime rusko atletinje Press, 9. močna grška kolo nija na Peloponezu, 10. naše največje pristanišče, 14i sobjjL ca v določene namene, 16. biko borec, 18. del telesa (množ»), 20. uporaba kemikalij v medicini, 21. ena najpopularnejših pevk zabavne glasbe v Evropi, 22. eden državnih organov, 23j znan ruski dragocen kožuh, 24. hrošč, 25. grški zakonodajar-lec, 26. slovenski skladatelj (Vasilij) folklorist, 27. star voziček, 29. gozdiček, 31.*ax>-gleška okrajšava za gospod. 0°0 150 KR VODA JALCEV V letošnjem letu sta bili dve krvodajalski akciji Prva spomladi in sledenja v novembru. Odziv v našem podjetju je bil dokaj dober. Spomladi je da, lo kri 68, zdaj pa 72, skupno 150 čla nov kolektiva. Za to humano akcijo se vsem krvodaja^-lcem lopo zahvaljujemo, najbolj pa jim bcJlo hvaležni tisti bolniki, katerim bo vaša kri reševala najdragocenejše - njihova življenjal