k ,, . Amerik». Križarka "Tacóme", ki jo il« »drobit Huertovo blokado, jo na- d Holiday GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE lTr«*a«tkiU upievftttki p ■Urit MIT A Lawatale av. k Offlaaaf pehiksil—» oa? 80. UwaáaU ava. / Tslephsasi LewsSaU 4IM ¡^Lyear xvii. ca»c«g».m. p***. »s. (j>n. i». m«. stev—number is. Kisom»» III NE BUJE OCi" JE 0021. •uri gardisti obok strank so si r roko tar sa prisrčno obje-ida s« bora proti naprednemu elementu ▼ poslanski Aornioi. gSDAJ OBE KA HlÜÍk PRAVI-IH 8TAEI LIBJAKI BI RA-bi OSTALI PRI STARIM. Washington, D. 0. (Federated Press.) — Takoj, ko se mu je ponudila prva prilika, je voditelj demokratske manjšine v poslaniki zbornici, poslanec Oarrett, na-¡jlo priskočil reskoiji na pomoč, «gel starim republikanskim gar-dutom v roko ter jih objel drugega za dragim. Vatel je ter pobijal pristaše lastne strsnke. O-greval se je za obdršanje hišnih pravil, po katerih more poslanko zbornico kakor mora tlačiti > u samo en član. To se je pokazalo tudi dne 14. janusrja, ko ao bile predlagane itpremembe hišnih pravil na raz-prsvi. 8taro pravilo je določevalo, da more odsek za pravila apre-jeti posebno pravilo ter nemudo-ms zahtevati v poalanski zbornici razpravo o tem ali onem odze-ka predlagane legislacije. Amend-ment, po katerem bi naj bilo od •ekovema načelnika zabrenjeno devati razna porodila in predloge v žep, je bil potreben vsled-tega, ker je Campbell vtaknil marsikatero važno predlogo v žep ter tkko preprečil, da nI prišla petem v poslanski zbornici na glasovanje. Amendment, ki ga je pripero-ki Garrett in stsra republikanska garda, je zahteval, da morajo biti takšna posebna pravila, —tfana hiši v takMrvU ' ! 4~ ;!h fin!. XI razpravo nfo tista pravila takoj, nU pa v teku devetih dni potem, ln če bi še ne prišla pravila na vrsto, se'sme v»ak član, ki ga v to določi odsek, potegniti za pravila ter zahtevati, da pridejo pred zborni-se. \ Cooper iz Wisconsina in Moore pa Montague iz Virginije ao se upirsli besedam 'ki ga v to določi •dselc.' Odsekov načelnik bi bil ti eti, ki bi imel vsako odredbo ali 0)alje na 3. strani.) ▼ BOJ PROTI VOTXM NA8m» LJRNIŠKIM ZAKONOM 1 Chicago, lil. — (Fed. Preaa.) — Poziv na domače in tujerodne delavce po vsej Ameriki, naj organizirajo odbore, ki imajo voditi boj zoper nameravano zakonodajatvo glede regiatrira-nja inozemcev, odtiekavanja prstov in diakriminacij proti nazel jenikom, je bil izdan ts dni iz tukajšnjega glavnega atana Workers party. Stranka Izjavlja, da nameravani nazeljeniški zakoni pomenijo nov napad na delavsko gibanje v Ameriki. Kapitalisti bi radi imeli veliko armado' tujerodnih delavcev, ki bi ae ne upali organizirati in štrajkati, in e to armado potem upajo zdrobiti delavske unije, uvesti odprto delavnico in zni-Šati mezde. Vihar je ladjo odtrgal od njenega pritrdišča ter jo gnal po sraki ssdsm nr. VAPRAYXJSRA ftXODA MI VELIKA. HUIRO Rlftfe LADJO. PEKINŠKA EXPLOZIJA. Preiskava js končana, toda poro šila nI Koronerzka porota, ki teka na zadnje trnplo, je proti-delavska. Vsi nepoznani mrliči bodo pokopani v enem grobu. Laboriti rešujejo stavkovno krizo. Takoj je bila poslana Xiga kri^ | Voditelji Delavske stranke na Angleškem bi radi preprečili stavko železničarjev, ki morda prične v nedeljo. Stavka ja po mnanju voditeljev politična poteza, ki isvira is nasprotstva dveh organizacij. Debata v par« lamentu bo danes zaključena in padec Baldwinove vlade Je napovedan sa prihodnji torek. šerka. Zračna ladja "Shensndogk^j prestala preizkušnjo v besnem viharju. ■■■■ , Stara garda republikancev in| demokratov ae brati. Odmevi pekinake eksplozije, Hezgoda aaerlikc križarke. Bojni ladja, poal/na v Vera Oris, je nasedla na kleči. Veto je bila poslana druga. Delavsko unije v Mehiki v novi akciji proti ftiistom. Washington, D. C», 17. jan. — Kri žarka "Tacoma", katera je bila posluna pred Vera Cruz, da »lomi vstafiko blokado mehiških fristaniič, jv takoj ob svojem prl-mdu nasedla na kleči tik pred verakruško luko. KapiUn bojna y brž brezžično obvestil mornariški department o nezgodi ln ,ak»j nato-je bife poslana kri-" RichmondM v mehiško vodovje. Kakor je posneti iz kapi-tanovega poročila, ja ladja na-*Jla ra.li tega, ker ni bUo svaril-na nevarnem mestu. Vls-Mje, ki potegnejo krilarko • «al. no tudi odhitelo tje iz «alveatona. M^xir-o City, 17. jan. — Uvrša-odbor Mehiška deUvake M delavak ^»je je že stopil v zvezo z ' "mi organizacijami v dru Pekin, BI. (Federated Preaa. Poroča Tom Tippett.) — Dršavui in zvezni preizkovalci, ki eo zi o gledali razvaline porušene škrob ne tovarne, katero je dbičtla raz-strelba prahu dne 3. januarja, in zaslišali nekaj prič, so odšli, nc 4s bi bili objavili rezultat preiskave. Medtem se pa nadaljuje tekanje trupel v razvalinah tovarne, v kateri je 40 delavcev izgu bilo življenje. Ekzploaija je prišla, ko je kom panlja uničila delavsko unijo le ta 1920. in odpravila unijsko pravilo, da morata dva delavca noč in dan ponaetati gorljiv prah it elovnih prostorov. V oddelkih, Ja vnal t*ak. ui hilrr tiIF" trdnih pahljač, ki sesajo prek vase in kakršne bi moralo biti Družba — Rockefellerjeva podružnica —- je naznanila, da bo skrbela za družine ubitih in zgorelih delavcev. Časof>iaiee tekoj zapeli slavo "plemeniti" obljubi družbe. Tovarna je naiiireČ obratovala pod odškodninskim zakonom države Illinois in družba mora plaČaiti odškodnino. Toda delavci so danes brez organizacije in brez zastopnikov, da bi jih za-ztopali pred induztrijskim odbo-ronif ko ae bo sklepalo o vsotah odškodnine. Nekatere družine ao že najele odvetnike, da jih zaato-pa jo, ampak odvetniki bodo požrli lep delež odškodnine. Koronerzka (mrliškoogledna) porota še ni zborovala. Porota čaka, d* bo najdeno zadnje truplo v razvalinah, predno poda avoj Izrek. Od te porote ni.doetl pričakovati. Med šeatlml porotniki so trije predetavniki protidelav-skege Časopisja v Pekinu in Poo-riji; pekinški list je knklukskla-novski, peorijaki pa notorlčno pro-tiunijzki. Ostali porotniki so neki bankir in dva stara farmarja. Mezde v smrtni pasti ao bile 47 do 65 centov ne uro. Vsled te nizke mezde ao mnogi delavci delali po dva delavnika zaporedoma (16 ur), samo ds so več zaalužili. John Moeker, čigar truplo ao pri-privlekli is razvalin, je ravno do-končeval 16-urni delavnik, ko ga 'je doletela snyt. Vsi mrtvi dclOv-si, katerih ni mogoče spoznati, bodo pokopani sknpej v enem grobu. Kompenije je neznanila, da na tem grobu postavi spomenik. Ksko ji bodo irtve hvaležne! • Davetnajat ranjencev v bolnišnicah še ni is nevarnosti. Lakekurst, M. J. Silen vihar je odtrgal Shenandoah, ki je naj večja zračna ladja na avetu in ponos mornarice Združenih držav, od njenega pritrdišča dne 17. ja-s nuarja pouoči. Ladja je aedota dolgih ur kljubovala elementarnim silam v zraku ter potem ob treh in 20 minut zjutraj areČno dospela v svojo lopo ali hangar. Prestati je moralo to vozilo najhujši boj proti elementarnimi ilam, kakršnim Še ni morda u-spešno kljubovala nobtna drugo zračna ladja. 6koda ni velika. Ladja soma je doapela v svojo lopo * v-"dobrem stanju. Le nekaj lukenj jo dobila v vnanji vreči, kjer je bila odtrgana pri noSu od svojega pritrdi-«r-nl. " Tiste luknje so povzročile, ds se je ladja počaenejo »puščala na tla, kakor pa bi ae bila, če bi jih ne bilo. Ladja je dvakrat krotila nad vzletiščem, preden ae je poizkusila izpustiti na tla. Moštvo in oficirje ao šteli v celem 22 moš. Ta posadka je bUa na krovu, ko je kakih 400 p»»-morščakov vleklo ladjo k vratom njene lope. . Meseo Sa je ravno prikazal Izza oblaka, ko ao pomorščaki kakor mravlje jeli vleči velikansko Inosemstvo Angleški laboriti zkušajo odvr niti stsvko železničarjev. Padec Baldvrinove vlade napo vedan za prihodnji torek. V Parizu govore, da je Morgan London,; 17. jan. Delavake stranke so ■ Voditelji Inspeli vse žile, da Še ta teden rešijo krizo stavke na želoznieah, ki ogroža prihajajočo delavsko vlado. Stavka jc napovedana sa m»Imi lo polnoči. Arthur Honflsrson jv KDO JE POSLAL DANESA V PARIZ? ' - —---— —--------- -- — u |iu|iiuui> 4iimiui *»»• i» poslal DaMresa "reševat" Evropo. dtnCi konferiral a odborniki še-Finančna kriza v Franciji ^ Idcanldaroko orgsnlzsclje, katera nadaljuje. , hoče saštrsjkati, in upati je, da Potrez še vedno maje Japonsko; I , odvrne, obiskal jo tudi Indijo in Kolom- R||k(|f po^jo, jg grozeča x 4 , . . .. Utavka večjldel politična poteza Splošna atavka pristaniščnih |oU>ltnUk t vodlt,ljH Uromleya, 'kije nasprotnikJ.il. Thomasa, delavčev na Norveškem. Kongres sovjetov otvorjen Moakvl. I POTRES ZMAJAL TRI DEŽELE. tajnika druge in večje unije še leznlčarjev, katera je proti etav-kl. Železničarji v Angliji so uamreč organizirani v dveh unijah, ki ai nlzta nič kaj imklonje-nl, to pa radi voditeljev, kl ao kavsajo in grisejo med seboj. Thomaa jo menda izbran za mini-Indija ia Eolombija prizadeti;!atra v laboriUkem kabinetu, če pori sunki na Japonskem. Ita- pa pride do štrajka. bo Tbomu Vtto mrtvih ns bo plrosogalo 40.|sov portofelj v nevarnosti in delavska vlada salde v teftkoče, kerj 0MrMki TokSo,»17 jan. — Nov allovltlbo moralo posredovati med Šolez-potreanl sunek ja včeraj zmajal ničarjI in želesnlšklml drušbami Sandaj, važno trlno maato v za- ter skrbeti, ds pridejo šlvlls v ao, da ss finančni kralj Morgan skriva sa sksmo "rs-Sevanja" Evrope. Dawes sah-teva mednarodno posojilo m Nemčijo. W deklah v svrbo, da se fašistom pomoč is inozemstva. A v8rg.t, tajnik Vseameriške zveze, je brzojavil tajni-■Vu s,rokovne internacionale v ^♦'Hamu, naj obvesti unije 0 položaju v Mehiki in rir11 m'hiSkega delavstvo, rinan^nl minister Pani poroča, f '«kjaika kampanja proti vsU-"sne vlado vaak dan 20(M>00 n*9y ht roški M ÍÍU W miljonov pokrijejo iz po-pezov, ki ao ga TOLOVAJA $16,000, p—----- SIROMAKI. Mew York, V. T. - Dra ban-dita sU neUvila Hermana Briek-mana, ki je imel ne svojem avto-tnobilu 015,000 e sabo. Ko sta mu bandita velela, naj izroči dener, jime je rezložU, da je denar namenjen revnim v podporo. Roparje sta ea spogledale. Oh, vraga, midva ne merava - |navi, mM mmw "v», ' —' " "'*>oréki bsnkirü lani, tods takšnega denarja." je dejal eden. on roma črtati bo treba! Nate sta se posvetovela š» }iar f^»«vke v letošnjem pro- minut, in ed^n m- ohrn^ «lo itrfk , mana ter re*e: "Tu imate še ne-M nobenih vetuib po- kaj najinega " Bil >e papirnat livfc ftendaja. H k odgŠc ni znana, mests. I W m Profesor T. Nakamura ja včeraj V nižji zbornici ss nadaljuje napovedal novs sunke na japon-Uobata o krsljevl adreal. Dobata skih otokih; On pravi, da sunkiW aakljpčl v petek. Včeraj je —---- --------------as bodo ponavljali do apemladl. bilo dogovorjeno, da aa giasovs- hotela iztrgati Is njihnih rok ter najn0vejšem poročilu ne bo poineni, da bo Beldwinova vlads ——" - --------»«-a*« |t#vflO mrtvih, kl so izgubili Podala ostsvko v torek. Parla- se pognati na drugo pustolovšči no v zrak. Orjaško vozilo je vihar odtrgal od njegovega pritrdišča ob sedmih zvečer tiati dan. tem je izgubila ladja celo "kapo" z nosu. Vihar je zagnal vozilo več kakor šestdeset milj proč proti No-warku, N. J. Izprva ae ni mogla koaatl z bez-nečo vihro, ali kasneje se ji je posrečilo obvladati avoj položaj. . To, da ae ni pripetilo kaj hujšega, je priplaati kapitanu Antonu Heinenu, ki jc znamenit graditelj nemških zepelink in ki je bil na ladji, ko jo ja vihra odtr-gala od njenega pritrdišča. Ko za je ledja še blišala tlom, ja Heinen zaklieel a kontrolnega voslčkai "Vi ste pričekovsli, da se bo kaj zgodilo, kajl" Ko vprašan, kako je bilo v zračnem neurjn, je odgovorili "Vse je šlo dobro. Edine atvar, ki nam je delele preglavico, je bila tista nearečna luknja v nosu/' Ladja ae js počeei vračala domov. Včasih je plula po 4 milje na uro. < Dolgo čaaa ni bilo o ladji ne duha, ne sluha. Vsi brzojavni aparati'zo bili v neredu, in nobedeu izmed njih ni deloval, ftele potem, ko ja ladja plula nad Newar-kom, je začelo njeno žlčja zopet delovati. Vozilo se ni dvignilo posebno visoko v zrak. Plulo je komaj 400 čevljev nad zemljo. Ko jo je odtrgal vihar, je bila brez vsske kontrole. To jc trajalo dobro uro. Potem ps se je posrečilo pilotu, ki ni bil nihče drugI kekor kapitan Anton Heinen, spraviti orjaško vozilo pod svojo kota rolo. Krožeč na«l Weatfiel dom, Newarkom, Jersey Cltyjem, Bsyonnotn in ststenialsndakim delom newyorik'ge mesta kake tri ure je Ilein^n naposled obrnil protl'Lakefeurstu. Rovu« 2AÓRLI IZITOVA PLAČEVATI. hlfnj I U,;»*,'. deeetak. Springfield, m. — IzpUševe-nje illlnolšktga vojaškega bonu-se ze veterane iz svetovne vojne se je iznove pričelo v torek, ko ja bil dener iz prodaje državnih hondo v v iznesku po 01VOOO.OOO iznovs na razpolago, fop 1,000 Uvljenje v pondeljek. presegalo ment as nsto odgodl sa tri tedne štirideset; ranjenih je veliko > namenom, da bo Imel MaeDo-več. Neka šena je v hipni blazno- neld dovolj časa za organiziranje sti vsled strahu -zadavila avojefnove vlado in urcdit*y vladnih dete in ubila še sebe. Večje što- «sdsv, predno predloži program vilo telefonlstk je bilo danes po- nove visele parlamentu. . tcgnjenlh izpod razvalin v Toki- Včerajšnja debata se is sokato ju težko ranjenih. Mnoga nova več j »del o zunanji po Itlki; odno poalopja, ki so bila sezidana po ««jih Anglije e FrenriK nemških zadnjem potresu v aeptembru, reparacijah itd. Mlss Hussn 80 se pooUloe, je pre-plul Hm» metrov daljava v vieoAi- Kzeelslor Mprlng». Mo. — (Fed nI 10 metrov. V zraku je bU oaem Pr^-a.) — fkrif je del ar^Urat. 29 Pariz, 17. jan. — Frank ae je danea dvignil za nekaj pik, ko je vlada naznanila, ds predloži sborniei nov devčnl program, ki ima povečati dohodke in znlžaii deficit, Nov davčni načrt, na podlagi katerega ae davki povišajo za 20 odstotkov, je dsnes na dnevnem redu v zbornici. Ako r bornea zavrže načrt, mora vlada podati ostavko in Francija fio v krizj, kakršne še nim««la od 10. julija 1010., ko so se Nemci bližsli Psriz«. Naj dela Poipeare kar hoče In naj zbornies odobri vse njegove nkrrpe, starege zaupanja v finančno stabilnost Frsnelje ni ve/*. Ljudstvo je poslale nemirno ln investorjl so pričeli kupovati dolarje ter pošiljati svoj kapital na tuje. Finančni zavodi so sierr naznanili, da bodo nadaljevali vaa plečila v papirnatih frankih, toda — ravno to ao delali Nemci, dokler nl bila marka aUolutuo brez mdnoetl. 23 SLEPARSKIH ZDRAVNIKOV ARETIRANIH Pariz, 17. jun. — Ohnrlea O, Dawes, ameriški bankir in predsednik preiskovalne komisije, liua na svojem programu mednarodno posojilo za Nemčijo. To mora biti prvi korak k postavljen ju Nemčije ua noge po njogu* vem mnenju. Predsedulk nemške državne banke Muhaoht, kl je bil pozvan v Paris, jo odgovoril, da prldo prihodnji teden. Dawes namerava Izprašati Hchnchta, kaj je delal na svojih obiskih v Londonu, Amsterdamu lu Zurlohu, in če so angleški, holandskl in švl-finančniki obljubili kakšno pomoč Nemčiji, Mohacht bo tndl moral povedati, kakšne ga« ranclja ima Nemčija sa poaojilo. Tu pride prvi konflikt m Kranoo-zi ln Belgijci, ki vxtrsjajo. da Nsmčijs nima nobenih ga ram»! j.* ker je Še vse zsstsvljeno sa vojno odškodnino. Drugi komisarji do sdsj še niso ugoverioli Dswoso-v*m*-*r«grem«, dn je t«*S naj-prvo stabilizirstl nemško vsluto in bslsnclrstl nemški budget. Ampak zdsj, ko jc Dawes rsz-krll, da so more nemški denar itabllUlratl edinolo z mednarodnim posojilom, pride najbrž reva. ker Franoosi slutijo, da namera» va Dawes predlagati, da aa zniža vsota odškodnine, V Pgrisu špekulirsjo, kdo jo izbral Dawesa za to misijo v Kvropl. V splošnem se domneva, da j« mogočna finančna sila v Wall Street u (omenja se J, Pler-pont Morgan) predlagala Dawesa v Washington»» In predsednik Coolidgo, državni tajnik ltughes in zakladnlčar Mellon so pristali. Znano je, ISAS aa late. ■tot SS*SS Ml P^l M JAVKA GOVORNICA. Glasovi «snov S. N. P. J. la šitataljev TSOtVZTA" **THE lILlflSflMSmT" ■ OtgatTA«! ^HrtHfffiBsTTffitS Can lil I » ^r'yw; CfcifÄfo t4 bO, »ml forefrn eoontriasMOe far jeer. ' ' -uikSb 'j a. pfiamfhw- mrnmmmmrnimmmmmmmm^mmammammiSmS^mmmitmmimmmimitmmmHKmmmmmmm v iMi»«^». pe. (Dm. JIM) fmHto i« KDO PODPIRA SEDANJO MEHIŠKO REVOLUCIJO. Sedanjo mehiško revolucijo so povzročili izkoriščevalci mehiškega ljudstva in rimska cerkev, ki je izgubila pod Obregonovim režimom in po novi ustavi predpravice, kakeršnih ni bila deležna nobena druga cerkev v Mehiki. Bogati hacienderi in drugI izkoriščevalci mehiškega ljudstva so upali z rimsko eerkvijo vred, da zmagajo pri zadnjih volitvah. Njih upi so splavali po vodi in tako so zagrabili za orožje, da z orožjem izsilijo, kar niso mogli doseči z volilnim listkom. Rimska cerkev je bila še vedno na strani onih v vsaki deželi, ki tlačijo ljudstvo. In temu principu je ostala zvesta tUdI v Mehiki. Adolfo ds la Huerta, vodja revolucionarjev in orodje Izkoriščevalcev mehiškega ljudstva in podpornik rimske cerkve, je dal ustreliti po vseteh, ki so prišle iz Mehike, delavskega voditelja Fslipe Carrilla v Puertu in druge delavske voditelje. Taka dejanja povedo jasno kot beli dan, kdo so voditelji sedanje revolucije v Mehiki. Ako bi postal še kakšen dvom, da so voditelji sedanje revolucije golo orodje tlačitsljev mehiškega ljudstva, tedaj ga odstranijo taka dejanja. Mehika je sevsda vslika in Adolfo de la Huerta lahko nekaj časa še igra skrivavnice, Izogibajo! se bitki na odprtem polju. Dolgo časa ne pojde, končno bo le obkoljen, kajti poljski delavci hite kot prostovoljci v armado, da ae porazijo zagovornike starsga mehiškega rsžima, pod katerim so bili poljski dslavd navadni sužnji Ameriško strokovno organizirano delavstvo simpa-tizira z Obregonovo vlado, ker je delavcem priznala pta-vico do organizacije, svobode govora in tiska. Finančni tajnik Narodnega društva strojnikov, C. C. Davidson, je naslovil pismo na Adolfo de la Huerta, v katerem mu je na jaaen način povedal, da ameriško delavstvo obsoja njegova dejanja in simpatizira z Obregonom. Za de la Huerta velja pregovor: "Vrč hodi toliko časa po vodo, da se razbije." VSE SO MOBILIZIRALI. Da, vse so mobilizirali v interesu velebsnčnih in vele-podjetniških interesov. Vsak vslik dnevnik je pozdravil Mellonov načrt za znižanje direktnega davka, ki ima koristiti Is izrsdno dobro rejsni denarni mošnji. Od vseh krajev so agencije veleblzniških interesov pošiljale pozdravne brzojavke Msllonovsmu načrtu za znižanje direktnega davka. Ochvseh strani js velika denarna mošnja po svojih podpornikih pritiskala na kongres, češ, da tako pametne davčne reforme še ni bilo izdelane, kot je Mel Ionov davčni načrt V vseh glasovih so zapeli peeem o blagostanju, ki se razlije prek dsžels, ako bo sprejet Mel tonov načrt Nekaj tednov ni bilo drugega čitati kot Mellonov pa črt in zopet Mellonov načrt za znižanje davka. Tako znajo velebančni in velepodjcniški interesi delati reklamo za načrt, o katerem so prepričani, da jim prinese izredne koristi. Veliki kapitalisti so tudi dozdaj prav malo plačali davka od svojega premoženja, ako se primerja plačani davek i njih dohpdki. Narodno društvo semljiščnih borz poroča, da davčni uradniki niso mogli doseči štiri in pet-deset miljard dolarjev bogastva Pet in trideset miljard dolarjev od te ogromne vsote je bilo izključeno od oeebne lastnine, ker je bilo bogastva naloženo v obveanicah, od katerih ss ne plača direktni davek. Znani Bili Rockefeller je na pr. naložil šestdeset odstotkov svojega ogromnega premoženja v takih obveznicah. Veliko davka se pa prikrije z manipulacijami v knjigah in raznimi legalnimi potezami. V takih razmerah prihaja čas, da ss odkloni vsaka davčna predloga, ki ima namen še bolj olajšati davke bogatinom. Kongres ima moč, da zabrani vsako nsdaljno olajšavo davkov bogatinom. Ali bo kongres to izvršil? Girard, Kani. — Ninea sposoben ta pisanje, vendar se bom lo ttl Prosim torej nekoliko prostora, ds se oglasim na dopisa, ki sta bila priobčena t Prosveti in se ti êeta moje osebe. Pisee is Auburns mi očita, zakaj se ne operem. Nič se ne bom prel, hočem pa opisati, kako smo bili takrst začeli delati. Veem je le dobro znano, da smo pred dve-mi lati štrajkeU v Kaneaau proti ind lojalnemu sodišču. Stavkal sem s njimi do konea februarja. Tedsj pe se nas je zbralo nekaj skupsj in smo začeli delati ns starem rudiiča. Nič drugega nam in bilo trsbs zalotili kakor roke, da bi bilo potem isto enkpst nais last. Kadar bi bili začeli delati na premogu, bi imeli 50e od tone, toliko časa, da bi plačali od posesti $1000. Prosili smo, da bi nas sprejeli nsssj v orgsnizseijo, da bi dobili čarter, a naia prošnje ni bila uslišana. To js bilo pred prvim s pri lom 1932. In tsko smo delali dalje, ker nas niso hoteli sprejeti nsssj v unijo. A predvsem naj o-menim, da niamo delali na premogu, peč pa smo naredili vsak po 90 mrtvih šihtov. Prsmogs torej nismo kopali. Ko so pretekli trije meseei, tedsj pa smo začeli nekoliko delati na premogu. Bilo je to meaeea junija. Pa v tem sem m videl, da je savladsla med sosedi reditega velika nevoščljivost in zato tem delo opnstU. Psr dni pozneje sem pa dobil priliko, da sem prodal tiete delnice in sem tako dobil nsssj plečilo za mrtvo delo. Bil sem mesec dni doma brez dela. Ugibanje je bilo na vee kraje, ds tisti, ki so delali, ne bodo veš sprejeti v unijo ter da ne bodo dobili nikjer dela. Zato pa sem zopet kupil delnice od nekega rojaka in sačsl dslatl 7. julija 1922. Dslsl sem do začetka avgusta, to je bilo vse, kar asm delsl na premogu, potem pa nisem več dslsl v rova, dokler nj bila stsvka končana. Zdaj je snano, sodi naj kdo kakor bošs. ' Unskege Ista so v Kantasa zaprli več rovov. Bil eem bres dela, pa sem ee preeeltt v Illinois,, misleč, da tam dobim delp. Res sem dobil dslo v Auburnu, in siéer psr tednov po mojem prihodu „ t je. Dne 25. novembra pa je prišel is Sprlagfislda John Clssrls, ki je pravil drugim rudarjem o mojem ^stevkokszenju". Dobil jih je, da so mu verjeli, pri Čemur mu je še poatagel govoriti proti meni nekdo is Breesy Hills v Ksnsasu, kateri pa je bil ob čeeu tudi pri prevljen ,da bi bil prišel k nsm v kompanijo, ko emo obratovali zapuščsnl rudnik. Če emo bili torej mi teki stav-tokszi, zakaj js on ssm hodU k n«m povpraševat, ako ga vzame uio zraven t Prsvl, da od mene nI so sahtevali nič drugegs, kskor ds objsvim v Prosveti, če sem stavkokasil. Resnica je, da sem bil nspsden v umivelniei, ds se» Ntsvkokszil, in potem nisem več imel miru. V hišo, kjer eem sta novsl, so prišli, ksr dvakrat ns dsn, s grožnjo, ds morsm ksr be-Isti kot ssjee in bom obešen, če me vidijo Se enkrst v rovu. Očita rije js psdslo nsme, da sem jim jss odjedsl kruh. Nisem gs odjedal nikomur, s vseli so gs meni la moji d ruti nI tisti, ki so me na U nsčin napadali, ds sem morsl iti. In nsredili so mi vae tO, čeprav ui sem nikomur storil nič Istega. Ako bi me napadali pametni lju dje. ne bil bi ee jih bal, ker pe metea človek al de kaj dopoveda-U ako je trezne glave. Pa če bi bil jaz še tak stavkokez, nimajo pravice me na Uk način nepedati Zakaj pa je tu organizacija i svojimi lokeli? Ona naj razsodi Kari Divjak piše. sskaj jas nleem javil onega sodnikom, ki tpl je pretil s linčanjem. Saj niaem imel čaaa. Pa tudi. da aem ai as jel zagovornika v Virdenu, mi ošl ta. Nikekega zagovornika si nissm nsjemel. ker mislim, da gs tako dobim v vsakem pametnem človeka, ki ve. ds je tako početje ae prsvično. Povrh vsega pa šs pisee pristav Ijs. da bodo zopet šli tisti opers torji v Kanses in najeli rudnihe, ksdar bo as počila štavks. AU prepričan, da bodo tako storili, ko to namiguje! Johau Pogačniku očita, de je piaal neresnico. Kako more kaj takega trdltif Mojemu soaedu Joka Ciserlu pa js takoj verjel, da govori reealoo, čeprav je govorU proti meni, deai mu ai- sem nikdar napravil nobene ško-de. faks pademo v neerečo trpini iz Kanaaaa, ki v resnici niamo ni-čeesr zakrivili, amo bili vedno dobri za organizacijo in pošteni delavci. Vsled nassdnjaških voditeljev morsmo toliko trpeti. Kako dolgo šef — John Pavlin*. Wbeeling, W. Va. — V zadnjem našem oglasu dne 22. decembra 1923 ssm> radi Ton? Ujčič* oblju bili, če se ae oglaai pri aaa v roku tedna dni, da bomo dali v javnost vee podrobnosti. Ker Tony Ujčič tega ni storil, amo prisiljeni is-polniti našo obljubo v svarilo rojakom. ' „ se bilo Gornja slika kaše Toneta Uj- čiče, ki je doma, kakor je ssm prsvil is Vslikega Brda na Kranj* skem, in je stsr okoli 26 let. On selo red govori, slsstl o vojaških stvareh'Is starega kraja," in sna poleg slovsnakega nemško in ita-lijeneko ter tudi preoej dobro ru-eko, ker na Ruskem je bil baje precej dolgo ujetaik. Tony Ujčič ee isdsjs, da je ss-stopnik naše tvrdks 4'International Ha les Co." ter v nekaterih slučajih,, da je ssm družabnik {kompanist). Prvo in drugo nI res. Zsdnja znan s naselbine, kjer I* je nahajal 20. decembre, je Yjk rone, Pe. Tony Ujčič mi je osebno pravil, de vpisuje Člene v Slovensko narodno podporno jednoto, ker je tekma ter hoče dobiti v nagrado Mvtomobil. Ako je koga vpisal v jednoto, mi ni znano. Dalje baje tudi pobira naročnino za Prosve-to. Nek rojsk mi js znsn, kateri mu je plečal $5 za letno naročnino še v avgustu, pa do danes Še nI prejel Proevete. Rojakom avetujemo, da so previdni, da ae ne bodo keeali, ko bo prepozno. Proeimo tudi tiste, ki jim je ksj znano, da dhjo v javnost in se s tem sbudi pozornost rojskov, ds oposorijo tudi drugs Slovenec, Hrvsts in 8rbe, ki ne čitsjo Prosvete. Zs Internstionsl Sslet Co. — Joka Bahorloh. je šel acitl petja, ®u j« o le čes petdeset let. i* ns svojo strsn ljudi (največ ženske), in nobene soboto ni bilo miru. Uganjali so budalosti do polnoči. Nekaterim ee je vee to še pričelo studiti, sleeti, ker je zavedenega norea stala vea neum-nost do 800 goldinarjev. V kapelico je bil kupil evetnieo, kateri je dal obleči gole ode v svileno obleko. Mož je imel ženo, o kateri bi pa človek kmalu sodil, da je ušla is brloge. Cepe in šakljevins, ki jo je še imela na sebi, vse se jé spajalo s uma rano golo kolo, ki ae je malo ločila od etrgenih cap, izpod katerih je gledala. Boea je hodila okrog. Zekoneka sta imela tudi kup otrok, šeat ali eedem jik je bUo, bosih in skoraj nagih. Bili so to skromni ljudjs v po-tepuških cspsh, a mož je veeeno oblekel svetnico v kspelici v dragoceno obleko in ji obul noge, da ni stala bosa v kape ličnem tronu. Moš je bil pobožen. Vse to so zakrivili črni givranl Pa imeli eo emolo. Naveličal eem ee poslušat vse ta ncumnoatl in šel aem v bližiuo Idrije, kjer eem si kupil psr skrov svsta. Isčistil ssm psrobks ravno noseksnegs gozda, ko js bila zemlja čiata, pa ssm Iffcopal zemljo za temelje hiše. Neredil sem nsčrte in vse drugo, ksr spada zraven, da sem več kot polovico hiše sam elai. Vseeno'me je stala dvanajst sto. "Tu," sem rekel moji ženi, "bova pa v miru živela." Ali so-pet sem se motil. Pod streho eem vzel klečeplazna, ki eta hodila vsako jutro k malt Jaz nisem hodil nikoli, a prigovarjati nista pričela meni, temveč šuntala sta mojo* ženo, ki pa mi je vse povedala. Pa nagnal sem ju t opravičbo, da klečeplezeem le ne bom tegnil etrehe. Sel ssm v Ameriko, pustivši tam vse v redu in dobVem etsnju. Dolšsn sem bil dvanajst sto pa ssm plačal v štirih letih. £ena je šla pogledat, pa je videla, kako je tam..Sossdjs ss zmerom tožijo in eelo tepejo med seboj, čeprsv Is vedno rsdi molijo. So psč nezavedni. In tako sva sklsnila prodati, ker te ns splsša naganjstl se na tzati svst, zlasti toUko časa ne, dokler narod tam ne pride do spo-snsnjs ,da se bo oprijsl nauka: Ljubi svojega bližnjega 1 Vseluf kor pe tem le vedno elabo ksše, dokler bodo črni katarji imeli nad ljmUtvom vpliv. Tam pač nI drugače kakor poveod drugod. — •nlgaj. Meteoriti. Rojaku Joe Ilesicku. \ViH Wis., in drugim jrejskou, pišejo, kje se dobi knji-» Universal Kinship", katero £ zadnjič priporočil, odgovarjZ Ta knjigs se dobi pri ttpr^ štvu ' Proletsrcs \ 3639 W % s'! Chieago, 111., in sUne $1.25* gj no tam se dobi tudi knjii0 ««n! Evolution of Men", ki iau ,¿5 in stsne SO centov. '¿c\o knjigs, ki pojasnujo rstvojjk veks. » Mezd« za poljedelske delavce. (Jugoslovanski oddelek F. L. I, S.) Glasom poročlls poljedelskega depsrtments Zdrušenih dHav so farmarji lete 1923 morali plače-vati višje mesds zs moške poljedelske delavce, kot v predminulih dveh Istih. PovproBns mesečna plača poleg hrane in stanovsnja (board) js Ista 1928 znašala $33.-18, L 1922 js snsšala $29.17 in Is-ta 1914 je bila $21.05. Povprečna mesečna plača bres "bords" js Ista 1928 znašala $46.91,1.1922 je snsšala $41.79 in Ista 1914 je bila $29.88. Dnins za lanjiee so leta 1928 inelsle povprečno $2.4^ poleg hrane in etanovenje: leta 1922 je dnina znašala $2.20, leta 1914 ps ls $1.55. Za dninarje isven časa šetve ee js leta 1923 plsčevslo povprečno $1.98 in "bosrd" — nasproti $1.65 leta 1922 in $1.18 lete 1914. V zsdnjih letih eo ss povprečno najvišje mesde sa poljedelske delavec plsčevslo leta 1920. Na to je začela eplošng deflseijs (sni-Isnje) cen in poljedelske mezde eo postopossa padale do jeeeni 1922. Od tedej pa ee ssčele zopet rasti. Jordan vlile, V. T. — Letos še nisem imel peress v rokah, zstO akusim zopet, če bo šlo. To pot pa bi red pogledal v stsro domovino, nsssj v tiste čsse, ko so mi še restls hlače. Okoli trideeet let bo, ko je pri naa začel Izhajati čsanik s imenom "Delsvec", ksteri se je bil dobro rezpredel med delevstvom In ss jim prikupil tako ,da so gs nekateri trpini imenoveli "Pravico". Saj je tudi bil tak, kot je danee Prosvete tu. AH imel je krvoločnih nasprotnikov, ki eo hujakall gospodarje ns delevce, če bi ee ksk atanovnik upal brati ksj ta-kegs. Imel sem gospodarja, ksteri pa je prsv rsd poslušal, ds sem mu prečitsl list. Ksdsr js prišel čss-nlk, je tudi on prišel k meni Pa ksr aa celem ae js ssČel togotiti ns rdeče krsvste in sploh vse, kar je izgledslo, ds pokatuje' vzbujanje trpinov. "Cakaj." sem si mislil, (bil sem vedno poreden, ko tem bil šs mlsd), "ti bom še jss nsmszsl kravato." Drugi dan sem šel v mesto kupit par kil prSv rdeče barve, in še tisti dsn sem pobarval vas stanovanje okoli oken in vaa vrsta, da je isglsdslo kot škr-lst Od tistihmsl gs nf bilo vel k meni. Stari molak is bliiiae ja potre-boval mnogo časti In hodil je oko-U črnih frekerjev. Kmslu je začel noreti. Prijel je ekledsU kamenje Moskva, 17. jaa. - Konferen-pri eesti. Ko ga gredo* od dela ea komunistične atraske je bile VPuf*T ^ * mi *™jeaa v Kremlu. Istočasno je .'iiii ^ ?* * *kU1 ** P**" eborovati koagrea sevjetev. terl bolji, da bosM bolj molili katerema sledi koagrea federstlv Kmsla ja opravU delo, b si srce ■ nlk sovjetskih republik. Sov joti kupujejo smsriški New Orlesns. La,— (Federated Press.) — Ruska aovjetaka misija je tukaj kupila 10JUOO svelnjsv bombaža ta rusks tekstilne tovarne. Tisoč svežnjev je že priprevlje-nik ta odpoMljatev. Vet ameriški bombaž ta Rutijo pojde is Nsw Orle ansa. Ruska miaijs js sdaj v Texasu. 1924. Rev. Johu A. Ryan, direktd socialnega departments Narod* ga katoliškega blaginjnkega IYi U v Washingtons D. C., s« j, ^ rekel za nacionslizirtnje preJ govnikov. ^ Ellis Searles, urednik "I'nitJ Mine Workers' Journal", J rudarske unije, ki je tudi kata čsn, se je izrekel proti nacion ziranju, češ, ds "vaaka ideja oionslizirsnja prihaja iz Moiku" Tu imate dva etebra "e(jm zveličavne", ki eta ai tako nan zen kakor aeverni in juini t«tq Po Seerleaovi logiki je rev. Ry, boljše vik. Ali ne morejo rudarji dobiti boljšega urednika za svoj glssilo T . ^hJ • e e Francoski frankec krepko mu širs za msrko tjs, kamor ~ kor prsvl dr. pster Nihče — n odnaša evoje. Nemci naj eno«tai no počakajo s odškodnino tolik čass, da bo frank dohitel mark eo. Potem 2e lahko plačajo .. 71 e e • Slavne "ljubljanske srajce" več, kakor poroča "Avtooomist^ Meato "srsjce" je sdaj «'ksii lja" po jugoslovansko I — Da bo zamera — Škode itsk ni — s« se sprejme kompromis: belokr sko nsrečje Ima besedo "robata za srajeo. Ta se nsj tprejme. Ji ko primerna beseda ea sedaaj e e e Anglija je živ muzej. Kadtr i otvarja parlament, eedita kralj i kraljica na tronu in okoli nji je plaana množica plemifrv škrlatu in s kronicsml na glanš prava maškerads. Angleški psrlament — parlamentov — ss rsd lišpa. Ck vek mora biti Anglež, tedsj j| razume Angleže, - • 00 Mi bi redi snali, koliko krtu ske ljubezni do bližnjega je patrih, ki so prišU psst si trefei he na etroške drugih v Ameriki ko jih v starem kreju ni niti več msrsl. Vsa njihova "krita ska ljubezen" ae meri po dola jih. To je razvidno iz Ktiimirj vega "come-on" letaka. KŠ plača največ "jecka", je najbol ši vernik, ki tleti še gorak rfl beaa; kdor plača malo, j«■ vreden vernik, ki sodi v vice; k< ne plača nič, je "pleva". Ti dragi moji, je ljubezen l Oa nightl Mehiški fašiati, ki bi radi dili iz Mehiko drugo ItsUjo Španijo, so zagazili v močvirje, so sačeli moriti delevske vodite Pred desetimi leti še ni «telo Ib ljenje delavce v Mehiki nič, nes ps že neksj šteje. Zato b« fsšisti grdo plsčsli. • e. e Dnevna vest» "Prohibicijs stara ŠU4 leta". Katera, kakšna, kje trt • • • Demokracija ae porodi v ne terih deželeh ic revolucije. | Japonskem te mordt porodi is | tress. e e e Nadškof Mundelein je proti rodni kontroli — sunsj kloitn in fsrovžev. * »T NORMO VA PR1V0WA PRBDLOOA Washington, D. O. (Fede Preaa.) — Senatoi Norrw u brsshe jo ponovno uvedel »' predlogo, ki jo jc ponudil k zadnjem kongreeu. Norris te * sti zakonski osnovi ogreva u da bi naj biU uatanotljf/» ** na prš vozna drušba, ki bi naj la last smeriškegs asrods. Uf bs bi nsj grsdils in kuporals letnice, Udje, motorne voaJe^ prevsšaaje ljudi in bltgt n korak k ljudskemu lastaištre lih železnic bi bilo, kakor i Norris. to, da bi kupovsU ^ in rradila proge od AtUnt^ Pacifika ia pa od Velikih 1* pa do Zaliva. Vlada bi »°rsn meti tudi čolne, osiroms UdjSJ jezerih, aa Mlssfasippi in ds jik. Norris upa. da pr»4e vs takonska oaaova pred * odsek sa meddržavno trge« pnr fgftK, y- Januaeja. PROSVETA "lalavakt 'i^1- (Calentad IT») sen« mmcE iz jueosuwuE. Paskijevičcv prooee vznemirja vedno bolj zagrebško publiko, zlaati v zadnjem ¿asu. ko je Pa skijevio prisns), da je sam ubil Kanajeta in Jeličiča in da je na-vel Thierryja kot sokrivca samo zato, da se maščuje nad njim, ker SLIKE IZ NASELBIN. i „v \f S. — Mezdna konic rmUrjev in lastnikov rovov (ocs ruusrje IlsDiha. Za- vel rnierrjja Kot sosnvca samo ' blls ton,«-», b«*tm** Mto da ^ miMuje Md njimf Uer L^kl ruda-ke uuj J ^^ I ^ ntg0vtrjal h doiinUt ^ f* F' */.n^rgtorji glede nove I ločilnem tre not k u pa puitil na fer vŒu je 12,000 j cedilu. Ves P-es rstova v v«- Lorain, Ohio. — Redna aeja 44Gospodinjskega kluba" S. N.] D. se vrli v nedeljo dne 20. jsnu-arja ob pol dveh popoldne. Želeti je, da hi bile vse ilsnice navzoče ali vsaj po drugih priglsšene, o-ue, katere niao bile že dalj časa ofodbe nUrjev uo večji meri pokvarjenost Paski jevioa in njegovi odgovori so llivka krojačev v New Yorku. ! tt^0 ¿rzn\, ko da bi se is sodišče S w York, N. Y. — Krojaški norčeval. Pri razpravi je prišlo i v, i uposleni pri ensjstih tvrd- do več znsčilnih incidentov. Tako h m i' zahtevali tc dni, de pri-1 Je priča in obenem osumljence r delodajalce na uvaševanje Kana jet grozil nekemu branilcu ¿¡,11*. Lastniki delavnic bi radij in sodnik ni kaznoval Kanajete. [koristiti sedanje veliko brez-1 Proces je manj senzacijonaleu ko uje v oblačilni industriji iu zato | pa tragičen. Jjo pogodbo z unijo, kjerkoli lorejo. Med stavkarji in delode ilei se vrSe pogajanja. iensaoijonalna obravnava v Subotici. loletna Jelissva Petočka jo skušala s sekiro ubiti ieuo su Lszdelje »cd hoUlskimi dsUvel I ^^iškega župana dr. Petroviča rnaeijc UmK.h4i u, M da jo je k temu činu nagovoril »Cbieago, 111. - Mcd. in ji dal za umor 6000 diiarjev. Uiki v revstavracijah n hote- U y Žena je pred sodiščem v Cbiesgu je "^^^• izjaviU, da živi z možem v naj-Ulje. Organizacija Amslga. n taki iivilni delavci J^daCU > ^ >plo{; ne poxnt. rt za odpravo brezposelnosti: I delavci in delavke v restavra- je krelju rodil aln. Ljudstvo je vedelo, da je služkinja Msrija navdahnjena od same svetoeti, sam kralj je novico Uvedel In je aapo-dil služkinjo proč» enega vojakov pa žujo, češ, da jo je ou oakrunil. Pa ljudatvo je le izvedelo in nosilo je na hrib veliko grmado ter jo zažgalo v snemanje, ds se je rodil uovi judovski kralj. Čitsl sem muogo kujig iu raz-miiljevel, pa aem prišel do ssklju Slmaska Narodna UilaatvtiMM t, «prtla IS04. Podpori» Jediota lakar». IV. JeelJ« '007 « driaal llll.aU. Ua Sl jeh^. . i • t uiUNjcvai, p« snu pi mi uu a«aiju- Z novim etoui nsj sc obnovi in £.kr dg je Ml vmJ pribli|uo tako. pomnoži 44 Gospodinjski klub".« Zsto naj vsaka pripelje kaj čls- nic. Za skupni dom je treba več. ^^ ^^ ^ ^ dobrih gospodinj, »ksj hiša brezi ^ ^^ gospodinje j« prazen dom Dela ^ { ^ jc vedno dosti za vse, katera ga L ^ je uk le hoče Treba je "^i ^mvc „d£u in no in prijeti za delo. Ker je tetolgje ¿J ^ ^ ^^ & ^ prea opno leto, fo trab«; da pre- np ku|)l ntVeVu stopimo tudi me članice klabajn J obieke iu ne napravi veli-dobro prestopimo, ker je vee vel-pega treba ukrepati. • Dopisniku Mat. Dcbevcu povem, da smo letos, ker smo bolj revne, naročile starega parkeljna, Id je že sdelsn. Pa smo se ga vsi bsli prve leto, ker ga prej še nikoli nismo videli v uašem domu.. če dočakamo, pridite drugo lete, S^bEM sio^am bomo pa še mladega prosili milo- f 8hod v StovaMksm sti, če bo hotel priti k nam. Lota *?•»>fo^nt šelez- GLAVNI STANi SSS7-SS SO. LAWNDALC AVE., CHICAGO, ILLINOIS. Izvrševala i odbor t UPPRAVNI 00SEJQi Pradtadalk VImmI Caiakar. p«dpradaad«lk Andraw Vtdrtak. R. P. ]> J. «Ik Matih«. T-rh. uj.lh WUUkaaa eddélka ili, hotelihv pckarljah in slad- .'¡¿•iriiali naj se organizirajo napravi ke gostije, se motijo. "Civilua" poroka je valed tega vaeeno cerkvena. V tem se le razlikuje, sil js poroka siromašnega delavce ali bogatejšega. — V Girardu bomo imeli dne 'Jb. jauuarja velik ahod. ki ga pri '¿iÏÏTùïiï ill* Vaarîak, «rxUik itU.lU Jal* Zav^rla». il«tj BU»il. FUia Gadtsa. POIOTNI ODSEK. Jak« Uadarwaad. «eadtadalh, 40T W. Hay »t.. êprlmgiMé, ItU Marti» 2.laa.lkar. *.m 979, B.rbarta«, OMa. FraJ A. Vldar, ftaa aTl. Rljr. MlaSn Jaka TaršalJ, Baa St. HandsrasavUU, Pa.. Jah« Gariak. #14 W. Hsy »«.. Springfial4, |l|. . . BOLNIŠKI ODSEK t OSREDNJE OKROUEi tla« Navak, prad«a4iUk, ISS7-SS ta. Uwadala Av« cyc«i VZHODNO OKROSJEi Jaaab A« ZAPADNO OKROŽJE, Is IjnbljanMM parate. .Franc Podhcvšck Iz Reven nad Kamnikom je eicer šele 19 let star, toda ami uniji," nakar Tia^ izsili jo I znanec ^dnlje. Imel je raz-T delavnik brez znižanja « poletno Frančižko K u .t.viratiT Drole, ki pa je nenavadno dobro aH »itavkaja. ^^ ^ je otfoklf kl gi iliški političarji sa naeionali- je, dasl semo 13 let stere, same ziranjs rudnikov. Kdojile. Otrok živi in je zdret. Wa»iiington, D. C. — " Kerodrti | PodbevŠck ee isgoverje, da nI vs- del, da je Drolčeva mladoletna pa čeprav je bila tedaj, ko je imel s njo rasmerje etera Šele 11 let. Podbcvlek je bil saredi tega že spomladi eheojen, toda segrcblki stol sedmoricc je rszveljavil obsodbo. Vršila «e je sedsj vnovič rezprava in porotnik^ so Podbev-škovo krivdo zenlksll, nsksr je ta letom več in boljše. Hvals V soboto' dne 12. januerja jo nice 14, katera vosi med Youngs townom in Wsrrenom. Ko stopiš z direktorij S. N. Doma imel vese- vlaka na tem postsjellš«u, tskoj lico v korist doma. Navzočih je bilo lepo število slovenskih delev ugledaš Slovenski dom. Na shodu bo govoril sodrug ituliski blsginjski svet" (Netio U Catholic Wclferc Council) iobravs nscionaliziranje antra ^tnili premogovnikov. Tako je iz tvil rev. .John A. Ryan, predsed omenjenega sveta. Ks rudarski konferenci bo M 'cev in zabavali smo se precej do- *'auk Zsjec, urednik Prolctsr. bro. posebno ženske, ker so Haul I «f- MdMih direktoVija naložili keten žen f^ »»^ in isčrpsnem progrsmu sksm. ki so plceelc skupaj. Rev- ae prične veselica. Vstopnina jc za notsko one, kl se niso možem ts- možke 50c, ženske pa eo vstopni-hvellle sa ples, ali moškemu, ki je pmte. ' iMplMtl, d. bodo po obMmlh WI,iko » nek»t»ri daltli, drugI .o \ j . ... .*1„ I p, nora I drugI d.n M d,lo. Ako Z 5 bilo v «bZ ¿v.dir, bl jih bilo morno,. « ¿«j.kl ln d.l.vol! K...... .u,o mo veliko delo, kskor je pac > , . w .,lil(lWB1 oihm ttjs&sgssi •s,*,«« Sn rr bo. «..I mor. vedno u. fr.ul ¿¡¡¿g pomoč. Tukajšnji Slovenci smo sl J J' • ini„i. u «a/. usdeli nalogo, da bomo pričeli - ift,^ or«n sCTio politično šolo j ker pe politična h-4"1 rok,h- ,,roo orgnitlnncljo šola ne more uspevetl brez politi- ^i* M1 - „ ^^u..« - 1 ^ ...AT«« Združimo neic sile ns poiltlfl ene organlzscije, smo ST tudi ne- , , ^.'v; . .lalt n.lnon . iiitahnvlti t»nI UHIhi »«« P0,JU> fog»cjn>o nazej na »o deli nalogo, > ustanoviti polltifini klnb In ga priključiti J. S. Z. V jo naših dedov, kl so ee vojeve .kupUloH .<• i« pogovtrjano, d. » ¡¡^^JSSLTJZ &Û Lki,tk,m u",nov,j,!" »-te - V «ii MMlblnt .0.0 l».U baMŒiîï^ .uvko kiobu^, suvk. j- i ^rp^ri^r1::^ .» ^„.Lv -lvi ln org.uiiirttl .ocl.li.tH>. j. r.d. odpodkov .11 «Jr«kOV.|Jriaabt|1 *á mor(,m() moremo orgenlz našo neh>go. Ks pitellsem jc močsn, aH deleve amo močnejll, eko ee sdrtižlmo Rcssči so bili unljskl, delali pa so "^.^ a skupsj t ncunljsklml. Družb. rmTi ii uTdiVi imTo dobile nsročllo za vcUko mero,1 ,atí in uólü u ,0 retačl pa so se zbrali skupsj in so saetevkall. Klobučsrna je obrsto-, .. ^...u .« t^.i i,« vsla vseeno, skorsvuo so bili vsi ^ v strokovni organizaciji .katere» JrMridno MVidnl ,n 16 bomo en oddelek je stavkel/drugi de lal, vse pod enim vodstvom. Stavka je ne ta način se vede trejele. stavkarji pa eo ae alednjič morali vrniti nsssj delot z nepopolnim uspehom. Kjer je eebičnost, psč ni moči, le v združenju ja moč. Treba se je torej tdrnžlti. — Minuli so prazniki in zopet je ene vesoljne ure več. Sin božji se je rodil, sdsj se ps redi pri red detomor, so raniksll, drugo^e je niku JoUfu ubo4nein teMrj6# fci kriViVM^ri€vM« j katerega nI potrdili. Moharjeve je bile nato ^ ^ U| in pM. obsojene na mesec dni | VBeti Je morel greh, kakor Jegnje, oigsnisirali sa odločilni boj. Organisirsjmo se v sociallstlčn armadi, širimo naš tisk In učimo se v socialističnih organizedjeh Moč delavskega razreda je v zdru ž''Uj in solidarnosti. Jaoob Katar. •aa asa, Mas«, Rsa, Fa. 14411 Paposr Avs^ CWasUad, a ^sa l^Ora^Kas^sOasmay^ Mi'kVZa^ S4St t. WlJahaals» »t., Marea?, Uteh. Nadsorni odbori W. Mth •« Frasa aaita, praSaaOBUi, asa» w. as» Cklaaga. UU f»»¡A SaanjMMU Pra«aar Aeen Osvalssd, OWUIIam «litar, 0404 Sl. Clal« ftU Združitveni odbor: Feadasdalhi Praah Alai. I1S4 »a. Crawlsrd A va., CMasga» IU. ' " iW. ~ Jsšha Ova«, SMO W. Mih It* ÇMsms. Ut Ja«. S kak, 0404 Orlaa C«., CIsvalaaA Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIKI Or. P. J, Kara, «tU »>. Claie Av, CIsvslaaAO. POZOR 1—Karataaašaaaa s gl. sdhsralkl. M dlslajs « glavasss aisés, ril ftaWlai ^Lbai- a^sfcfta asrfaém III. EAOBVK R0LN1IKC PODPORI IB NA1L0VI. Balallba ta)» •Utvïf. N^P.~J., SSir-Sé la. Lawadsls avsh Chlaaga. IU. DENARNE POIIUATVB IN STVARI, M aejUatejl* Isvijeealeasa aSbara la jaSasls rabia as aaalsvai Tajalitaa S, H. P, J« NIT4I la, Leva, data Avs^ Cbiaaaa. IU* JÊiM VSB ZADEVE V ZVEZI f BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa »olUJeJ« aa asals v i BlagaJalltvs S. N. P. J., tSIT-SS Sa. Lawadala Ate« Chleags, IU. Vas »rliašbe alada aoalsvaaja v s», larrlavslasm adbae« ae asj palltjaja Fraak Zallas, frodesdallm aadaeraaga s4hars, ligar aaelav je a«oee|. Val priai vi aa gl. sdaah aa saj psilljajs aa aaetevi Jaha Uadse. wood, 40T W. Hay Su S^rla,Ital4, III. ta Val ¿«pial la 4m(l aplat, «aaaaalla, sglsal, aaraia aa la aplak esa te» v araat a glaallam ladasla, aaj aa »siUJa as aaalsvi "Proavota", tSST-M , Lawadala Ata., Ckleaga, IU. sapora. Pretičevi pristaši aameravejo obnoviti svoje delo. Teke je bilo sklenjeno ne njihovi konferenci, ki eo jo ImeU pred kratkim v Beo-gradu. Isdsjstl bodo tndi svoj če-sopis "Radiksl". Pe vsi se J je neprevile v Sloveniji IS, aa Hrvatskem pe 35 miljo nov dinarjev ikode. Ipialil f Msnlsalji Iz južne Macedonijc poročajo, da vleda po dolinsh čisto pomladsnsho vreme. Ob Ohridskem jezeru je -vse v cvetju in tedi v bližini Bitolje vlada pomlad. 8amo na viaokik gorah se blesti sneg. _ | II ▼ BaMska prt InHlik je rele v klev in Jože, prisiljen! red umrla dne 3 decembre vdova Te- nik g» moral potrpežljivo rediti jI ieziia Rret.at. "jene Hmajdek aina in skrbeti za dru^.H». IMfšMl, Pt. nest. wwn 4. kUL, lil in«, nr (.aks^IS ih»1ju i Takrat eo braojavljali s veliki» šteje več prebivalcev kot >ew kl je spodsj pilo vodo, volk ps zgoraj, od katerega je proti jsg-njetu tekle kslna voda. Rassrdll se js, de mu jagnjc kali vodo In ga raztrgal. Jagnjc jc »oralo za aodnlkovs pregrehe P^^ti greh VhJj ^ iy-in »oralo po nedolžnem pretrpeti.j r_ Jezus, sin božji, torej sin same gs mogočnegs boge OčeU, stvarnika nebes in zemlje, modrega ns-bs, js bil rojen. ITbogs in nepo d varjena dekle, v najlepše» de kliškem cveta > rodila sine, ubo gege rs v not s ko, kskor jc blls se-■s. uhogs mladenka. Akoravno js Ml akrunitclj kralj judovski, je ona kot jedovsks proletsrks »o iz hiše Kline na Go:to -m pri Straši ognjem, da se nezesnjsll, kdsj sej York. Zmhžr)6vmi]8 razuma. Bpital X. H. Oaldwell. PoslovenU J. A. Blskovioh. 5, Morala prvih meet, Z dežele pregifenl delavci so se učili čevljarstva, kovsštva, oro žsrstvs, krojsštva ali kakega dru gega številnih rokodelstev, kl so sledila pri tedsnjem hitrem ras-llrjcvanju rokodelskega razreda Ustanavljali eo društva in uni je vseh« obrti, šs rejll pe N> pri stopali k onim, katere eo že ebt stojalc okoli tri tisoč let. lillo je več razporov med drultvi In pre oej jih je bilo popolnoma unlfie nib v dobi Julija Cezarja do Cromwellove revolucije na An glltkem. V mestih najdemo nov razvija joči se zakonik, temelječ us ma* terljsluem iuteresu svobodnih lju dl. Ljudjs so bili razdeljeni v tr razrede, in sie^r: gospodarje, po tovsluc delavce in vajence. Vsak je bil za stopnjo nižji od drugegs in vsak je bil absolutno gotov, tis se povzpne od véjenos do potovsl negs delsves, in nazadnje v go spodsrski razred. Orodje, kl ga je rokodelec rabil, je bilo njegovo Iti rabljeni edino v interesu njega samega. Vaak Je rsbll svoje orodje, in vse k mo* jc izdelsl do kotira par čevljev, obrambno obleko sil ksr koli brez tnje pomoči. Monopola čez Isstuino orodjs nI bilo, In edina mejs, ki js delila tc tri razrede, Jo bile stopnja zmožnoatl. Vaško rokodelatvO imelo svoje društvo, katero je do ločevalo delsvne ure, leatvleo pis* 1st pogoje zs vsjencc. DruštVs so pszila v interesu vseli onih, kale rl so bili v tej stroki, blls so de inokrstična v svoji kontroli Ih etičnih zakonih. Ljudstvo je gl* dalo »is to, ds so a« vs| produkti oddsli In ae je dajal us at ran de. Oeneralna prietaniitea etavka aa ner za preskrbovanje starih in nszmožulh članov, Vzdrževali so še več drugih dobrod'litlh zavodov, imeli ao brstake etik« z drugimi društvi po ni'Stlh ln dal u-preve so ini'11 v Ustnem meatu. Tajna društva današnjih dni t nijb bratskimi moralnimi sskonl so asmo obnovitev stsrib društev, is katerih mo zriutis. Izvrševalo! uradniki vt»ak društva ao se brali skupaj v m ne» sseta in ustvsrjsli zakoitr se vprsšarija, ketera so bil« v splol nem iuteresu verb društev. To ao bili predniki današnjega mesinga »vita Prrdaedovalni urednV. tega cent ral naga avHa je postal župan ali okrajni glavar mcata. Zadeve, katere ao zehteval* ta kojinjo akeijo zakonodajalcev, je župan rešil s tem. ds skllesl mestni evH, ali pa delal iz laatae Ini'ijative v odmorih imd sajami. Za varnoat pred ropa rak itn i baroni laven meats ro tialaaovill milico. ker kader so ti bsronl potre, bova IJ densr, so vrduo potkiislli J posts* Iti »esto pooralkel ter se jim naposled toliko oddaljil, ds niao več drveli ss menoj, "Mslo dalj« zs msno je zstulil neki motoriat. In uetsvil sem ae. Necnenec »e vpreša, če e«m srečal volkove. Povedal mi je, de *o tudi nJega preganjali." VaredHe ss In širite «vaje gin-ilia "Prosveto". afc ^ frii DRLO DOBI DEKLBTA 10 lat stere, re učiti se šlvstl »o. dobra plačs. 'Iglssltc ss ll IIKYMAN COMPANY, IS d. Wabash Ate., CliUsgo, HI (Adv.) ZA KUHANJE PIVA DOMA imeme v zalogi slad. h»aU, slačkor ta vas drags sstrsMUss. P«aku»Ha Is se prapritajta, da Ja daaia prt aes. kuhani va4n* le nafhotjll Is «sira. najšl. Dol>iU J« tsSI sblrk« ssdsa, •laldank Is raaaih loaaav, itd. . Ml aa» diMUvlms naroCUo ps pošli. taCno v ras krsJa. OMarijam, aUd*Uarje«t la v pr«-dajktn« laternlae daia« primara« pa-pud prt v*lj*k naroČilih. Plštta p« (nfarmsal)c asi FRANK OGLAR, 4441 Sspsetar Aaa««a, Claaata«d. O. VV. » SI VI HA CO CI I)AI( R A P IDS, IOAA 18. XANUAHJA, PROSVETA VESTI IZ PRIMORJJ (Drama v eaem dajanju.) (Konec.) Hči molči, vidi ao jI, kako ae bori aama i ae- M> Oče. Ne. Noeoj mi ai treba odgovarjati. Jutri bel mirnejša. Premleli do jutri Potem mi po-teš .. Hči mračno. Kaj naj bi premišljala« Od vaa pa morem, oče. Ne smem. Zaradi vaa oetanem. In (t ubitim flaaom) uklonim ae ji. Njej, vaši šeni. Naj itori t mano, kar koče. Naj me ima sa deklo. 2a karkoli. Pokorna ji bom. Vas ps ns postim. Oše nujno. In tvojs umetnost, Helena t AU nàj ti omro vaa pe*ml v duši t Zapreti ae hočeš semkaj î V ta le bedni dom, ki nima nikoli eoln-est Ali veš, kaj bo atorila U tçbet Ona tsm-Isf Hči. Vsm. Prsdobro verni'oče. (Odločno.) Ati Vis ns pustim tukaj. Nel Nikar me ne pre-fovsHlJts. Niti an dan vq* ne pustim. Pri tsj šenaki de. Dokler boste lir), ne. Oče ispustl njeno roko ia ae šivo vspno ; po-Mm ss tamlsllf napoeled počaai. Dokler bom lit, na. Tako si rekla. Ds. Umcjem. Ker me lju-Ml. Ps ns morsš od mene. Bdino mene ljubiš. }n jsa — (Krčevito jo prime sa roko.) jaa tndi tjubim aamo tebe. Vse bi dsl sate — vae. (Kakor bi gs sdajei prešinila miael.) Celo — Dobro js tsko. To js . .. (živo kima predae, potem ispustl hčerino roko in ai potegne a roko preko čeli.) Prostosti — aamo proatoeti ti je treba. Hči. Kaj govorite, očel OČs kskor sam sase. Vae drugo pride aamo po sebi. (8s saameje.) Hči oeupla. Ne umejem — Oše kakor bi ae sdramiL Oh, da. — AU aem koj dejali Nič, Helena. O proatoeti se mi je ss-sdslo neksj. O škrjantku, ki je Ivrgolel nad ni-ainor • Tako kakor ti. V kletki ne hi mogel. Vi-diš, take dosdev^e imam rad ... s BU kakor prej. Tako zmedeno govorite. Praska vaa, nikar takih besed. (R« kakor v Skrbeh skloai čessnj.) OČS jo gladi po licih. Norica! Kaj bi ae ba-lit Kakor bi atar človek ne mogel imeti lepih sanjekth podob. Takih, ki se icprrminjsjo v ree-nleo ... (Bo sopet saameje.) ** "Ril strahoma. Ta ameb. Oče, ta Čudni smeh. To ni smeh. To ni smeh. ' Oše. Kaj pa naj bo f — (Ncino.) Olej, vae skgptj js aamo glupott. Ce se mlad človek boji ItUsnJa. mislim. 4, U kuhinje ee saSnjs ropot s posodo. • • Oče. Ksko raagraja! Zgolj ia togote. Ker nt more med noju. Nejrajše bi strU ie tebe. Ka-tper t iate čepinje. Pa te ne bo. Helenioa ! ÙHIi ae mu teeno pri rije Oče, grosa m« jot Oče navideano miren. Pri menit Nikar naj te ne bo. Oelo meno nI Oelo ob taki ieaaki ne .. . Oelo »daj na ... O, tedaj pač, ko sem čutil, da oslepim — tedaj — (Naglo preatane.) Ne, to ni n« aate. >Mk 4 Hči plašao. Kaj t ^ Oče po premolku ; kakor flgi bila obšla novi miael i nervotao. Helena? HČI. Oče! Oie. Helena, povej — ali si le kdsj mislila na keneef Hit Ns koneeV Ns kakšen konec t Oše. Na emrt. miaUaa. Hči ga vagroleas nehote iapaetl. Ole. Ne na mejo. Na svojo smrt. Helena. (Nujno) AU sile kdaj misUla aaajef Hči Heam srečen «lovek ae misli aa smrt. Oče. Toda -a- neerečai jo čeeik tudi sam prikliče. Helena. Hči s široko raaprllml očmi. Ds bi v koa šala aamo sebe t ' OČe. Tako «em kotel roši. ci Hči kakor Masna. Ne, nel „ DOLGOČASNEGA ZIMSKEGA MAČKA brmplainl Metk M -O, IVAN PAJK, S4 Mala» St., Canaaseaeh, P«. Ob i» edini SlovtM« V »•» am«vtki. ki tim Mr**— • t«w s vuur tonu Za vse bančne posle, kskor tudi sa vas druge potrebe v sveti s takimi posli j« najbolj« ds ss obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo VaU nalogi lujnO nejie in nsjboljs iivrisnt. Veli prihranki se Algami ia Vam neslja 4% abra.il, Ska Jik aeleMta pri nas aa . "SPECIAL INTEREST ACCOUNT." Olede danamth polil j ate v, potovanja v domovino, lepna oseb ia domoyine, Ustavljanja "sffidavitov", pooblastil l t i F» sinil Vaa nel savod ceno, brso ln solidno. FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt Street, New York, N. T GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE, j Cough Balzam, ki prinaia saialjaoo In hitro pe IroajU fa pri roki v hih sa aii Csna SS ki SO sseèov. Vpraiajte po lekarnah. EMIL KISSf BANKIR, Ia4 An, Naar Ver* CUr Urtaaaaijaaa lete ISSS. Prvjama denar na hranila« VLOGE In plsčaje letno obresti 4% MoJa banka stejt pod nad-sorrtvom 4rtavn«ca odseka In vama aa kraaM vda vlaga. D^rMaljaai mjakm h kraja, (afftfaatea). rt.Ukl | PeAUjaai denar a «aari kraj. MIL KISS. BANKIR. «It Snd Aw, Ne« Tarfc Cltj ^ Vsakem. Id ml pallj« «mj S