OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EHUAlillfir NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII,
cleveland, ohio, thursday (četrtek), MARCH 4, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 44
-joseph stav an je
Po enoletni bolezni je umrl 'Včeraj zjutraj v Lakeside bolnišnici Joseph Stavanje st.i star let, stanujoč na 16111 Tra-^3^1ger Ave. Doma je bil od Postojne blizu Trsta, odkoder je prišel v Ameriko pred 47 leti. je član društva sv. Vida št. K.S.K.J. Delal je 40 let pri American Steel & Wire Co., zad-^3ih 12 let pa je bil upokojen, ■^ena Jennie je umrla lansko leto, hči Mrs. JeTinie Medvešek pa leta 1951.
Tukaj zapušča štiri otroke: Mrs. Mary Carpenter, Mrs. Alice arrett V Cincinnati, 0., Mrs. osephine Gliebe in Joseph ml., ®vet vnukov in sestro Mrs., Jo-^phine Obraza v Marquette, kakor tudi več drugih sorodnikov. Pogreb se vrši v so-<^to zjutraj ob 9.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.30 uri ®r nato na pokopališče Calvary.
^ANCY glazar
. dvo-tedenski mučni bolezni umrla v Babies' & Children's bolnišnici Nancy Glazar, eno leto stara hčerka Frank in Sophie Glazar iz 1145 E. 1Q9 St. Dgkli. S o ime materi je bilo Vrtovšnik. ila je članica mladinskega od-elka društva Martha Washing-on št. 38 S.D.Z. Rojena je bila v v O. Poleg žalujočih star-zapušča bratca Frank ml., .are starše Mr. in Mrs. Frank 'Jennie Glazar ter Mr. in Mrs. • ari in Frances Vrtovšnik. Po-se vrši v petek popoldne ® 1-30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 t- na pokopališče Calvary.
j'rances (godina)
SKOČAJ
Kakor smo včeraj poročali,
^ v torek popoldne nagloma
P^^eminila na svojemu domu, ko
^2 odnnetavala sneg Frances
J ^^aj, preje Godina, stara 58
f ' Sanovala je na 19827 Lake
ore Blvd. Doma je bila iz vasi
•"Pelje, odkoder je prišla v
(%riko pred 40 leti. Njen prvi
ož John Godina je umrl leta 1946
Tuk^j zapušča soproga Frank, ^ ^o'ke; Prances, Mrs. Antoi-te Carminginano, Johna v
Gei
Headlands in Sgt.
^^^nuke. Pogreb se vrši v sobo-Popoldne ob 2. uri iz pogreb-47б^ zavoda Mary A. Svetek p E. 152 St., na Highland ark pokopališče.
v domovini
s. Frances Globočnik iz
. *^rge v Corapolis, Pa., ter šti-
McCarthy~splošno zlo; McCarthyzem mora izginiti!
WASHINGTON, 3. marca—Notranje politično je poleg davčnih finančnih vprašanj zopet v ospredju McCarthyzem. Tudi Eisenhower se mu na današnji tiskovni konferenci ni mogel izogniti. Predsednik izvršilnega odbora republikanske stranke Leonard Hall ga je direktno in indirerktno obsodil. Nastalo je celo politično vprašanje, ali pride v republikanski stranki do pravega razkola in kdo bo vodil jesenske volitve, ali Eisenhower ali senator McCarthy.
V ameriškem tisku se polnijo'
Mn 426 E
Mo tam
160 St. je prejela iz vasi fara Smlednik, vest, da je
80 let
Umrla Marija Ovijaš, stara
in
Umrla je vsled starosti
bolehala. Sestra' umrle,
ana je s svojim možem Jože-oni Cilar pa obhajala v januar-in poroko in otroci, sosedje J. P^^jatelji so jima napravili ve-' o slavje za to priliko.
®*ovškova seja
Y P^tek zvečer ob osmih se važna seja dramskega zbo-Anton Verovšek v navadnih prostorih Slov. del. doma na Wa-®rloo Rd. Prosi se članstvo, da gotovo udeleži.
kolone o zleh straneh pojava McCarthyzma. Nekateri trdijo, da senator McCarthy računa s človeško slabostjo, da namreč ne mara bojev in se človek umakne pred tistim, ki je boja željan in ki odkrito želi, da se ga ljudje bojijo. To je senator McCarthy, ki hoče na tak način priti na vodstvo republikanske stranke.
Drugi zaupajo v Eisenhower-ja. Posrečilo se mu je, da je na primer zaustavil drugega reak-cionarca, ohijskega senatorja Brickerja, ki je hotel, da se ameriškemu predsedniku njegove pravice omejijo. Gotovo je Bela hiša intervenirala in se vtikala v senatno razpravljanje, daje prišlo končno do glasovanja, ki je bilo za senatorja Brickerja in njegovo okolico neugodno. Zakaj bi Eisenhower ne nastopil enako dosledno proti senatorju McCarthyu?
Drugi dolžijo člane pododbora McCarthya, da so zanemarili in zanemarjajo svoje dolžnosti, da-jih na seje sploh ni, če pa so, da prepuščajo vse posle McCarthyu samemu. Ta pododbor šteje pet članov in McCarthy ima v njem en glas, kakor vsak drugi senator član tega pododbora. Zakaj se ti senatorji ne zganejo?
Končno, zakaj se ne zgane senat kot celota? Senatni pododbor McCarthya je samo podrejen organ senata. Senat kot celota ga mora nadzorovati, ima pa celo oblast in možnost, da ga s senatorjem McCarthyem vred razpusti.
Nekaj je !?nilesa . . .
Znan je spor med senatorjem McCarthyem in tajnikom za kopno vojsko Stevensom. Ozadja ne bomo ponavljali. Končni sporazum med obema je bil ta, da do tajnik Stevens prišel pred pododbor McCarthya ali že prejšnji ponedeljek, ali ta četrtek. Seja naj bi bila tajna. Prvotno je bilo rečeno, ko je bil za to sejo postavljen že drug datum, da bo pravljanja prenašal celo televizijskim potom. Sedaj je bilo zopet objavljeno, da se ne ve kdaj bo prišel Stevens pred ta pododbor. McCarthy sam se sklicuje na to, da so nekateri člani pododbora odsotni iz Amerike, zahtevajo pa za sebe, da bodo prisotni, ko bo pričal tajnik Stevens. Po vsej verjetnosti pa gre za to, da se za kulisami vršijo nadaljnja pogajanja med Belo hišo, stranko in kongresom, kako bi vsaj na zunaj ohranili enotnost republikanske stranke.
McCarthy ne da miru
Državni tajnik John Foster Dulles ima v svojem uradu pod-tajnika v osebi McLeoda, ki načel ju je oddelku za narodno varnost. Do sedaj je imel McLeod opravka tudi s personalnimi zadevami vsega oddelka državnega tajništva. John Foster Dulles mu je te zadnje posle odvzel,
nosti. McLeod je prijatelj McCarthya. McCarthy se je utaknil tudi v območje državnega tajništva, ko gre za čisto upravne posle in sedaj sprašuje tajnika Dullesa, zakaj da je McLeoda ponižal.
-K
Eisenhower— ^arthy
WASHING jN, 3. marca — Predsednik Eisenhower je podal načelno izjavo, da je Amerika proti komunizmu, da pa obstoje ne-ameriške metode, ker bistvo Amerikanca je v tem, da je pravičen in dostojen. S temi besedami je obsodil postopanje McCarthya.
McCarthy je s posebno izjavo od sovje strani zopet obsodil Ei-senhowerja.
Predsednik republi k a n s k e stranke Hali je za danes napovedal svoj govor o New Yorku, kjer bo enako nastopil zoper McCarthya.
Znani desničarski list Chicago Tribune se je prvič v svojem pisanju postavil enako zoper McCarthya.
Poročilo iz Ottawe, Kanada javlja, da so nekateri hoteli tudi v Kanadi začeli s podobno politično akcijo kot jo vodi McCarthy tu v Ameriki, pa je predsednik vlade dejal, da Kanada nima nobene potrebe po McCarthyiz-mu.
Posledice snega
Avtomobili so morali obstati po cestah, lastniki so jih zakleni-in odšli ter čakali boljšega vremena, ali pa pomoči. Cleveland-ski zlikovci so se hitro znašli v položaju. V več primerih so v snegu zakopane avtomobile od-kopali, potem pa jih odpeljali. Nekatere je policija našla in vrnila lastnikom.
Vsakdo je bil radoveden, kaj je in kaj bo z vremenom. Cleve-landska telefonska družba pravi, da je bilo samo prvega dne velikih Sneženih žametov 157,-818 telefonskih poklicev z vprašanjem po vremenu. Mnogi so se zanimali tudi o vremenu izven Clevelanda in Ohio. Takih povpraševanja je bil 60,773.
ZDRAVILA ZA ZDRAVO DRUŽINO
V Cle-velandu se razpravlja o delu ill programu socialno dobrodelnih ustanov. Med drugimi točkami dnevnega reda je tudi vprašanje, kako napraviti zakon—srečni zakon. Eden od predava? teljev se je zavzel za idejo, da se naj zakonca ne odrečeta različnim, mnenjem, ki pa naj potom debate končno izginejo in se spremenijo v ustvarjalno soglasje. Nekaj pa je odpraviti:
Popolnoma nepotrebno zbadanje in preveliko naukov, kako poboljšati eden drugega; posebno ženske naj opustijo to pridigar-stvo. Sicer pa naj noben zakonec ne popusti, ko gre za osnovne principe.
Tisti pa, ki gledajo zakonsko življenje popolnoma s praktičnega stališča, Dziro-ma kot je, so postavili trditev, da ni nolK^nega recepta za odpravo zakonskih sporov in tudi nobenega splošnega pravila, ki bi napravilo vse zakone sr<;čne.
BORBA ZA DAVKE V ODLOdLNEH STADIJU; TROŠARINE NAJ SE OBČUTNO ZNIŽAJO
PO ITALIJANSKO
REGGIO, Calabria, Italija, 3. marca—Giovanna Belgio, stara 21 let, se nahaja v preiskovalnem zaporu, ker da je hotela umoriti svojega zaročenca Vin-cenzo Oloi, starega 23 let. Gio-vana pa misli na poroko tudi v zaporu ni opustila. Na poroki je vztrajala, dokler se zaročenec ni uklonil. Danes se je v zaporu ž njim poročila.
POGAJATI SE Z MAU MAUOM! ■
LONDON, 3. marca—Britanska vlada je objavila značilen sklep, da je vedno pripravljena pogajati se s teroristi organiza
McLeodu pa odredil, da naj se cije Mau Mau v koloniii Kenya v briga samo za posle javne var- Afriki.
VOJAKI V ŽENSKI OBLEKI
HANOI, Indokina, 3. marca— Francosko vojaško poveljstvo poroča, da so komunisti zavzeli mesto Nam Dinh, ki je kakih 42 milj oddaljeno od Hanoia in ima sto tisoč prebivalstva. Komunistični vojaki so bili preoblečeni deloma v kmete, deloma v ženske. Redni francoski vojski se je posrečilo, da je s tankovskimi napadi, pa tudi v poulični borbi komuniste iz mesta pregnala.
ADENAUER ZA ZBLIŽANJE
PARIZ, 3. marca—Kancler zapadno nemške vlade Konrad Adenauer je povabil francoskega zunanjega ministra Bidaulta na skupni sestanek in to že prihodnji teden, da se porazgovori-ta o usodi Posarja. Posarje zahtevajo Francozi za sebe, a Nemci ga ne dajo. Posarje je za Francoze in za Nemce važno, ker bi sporazum o Posarju odprl francoska vrata v skupno zapadno evropsko vojsko.
OČESNE BOLEZNI
Med boleznimi, ki so med nami sicer malo znane, vsaj javno ne, so tudi očesne bolezni, posebno pri ljudeh starih nad 40 let. Dva procenta teh ljudi ima ali začetek, ali pa pravo roženi-co. Roženica lahko privede v popolno slepoto. Ko pa navajamo odstotek, se moremo naslanjati le na ugotovitve, torej na zdravniško preiskane ljudi. Veliko pa je takih, za katerih bolezen zdravniki sploh ne vedo.
STROŠKI OBOROŽEVANJA
LONDON, 3. marca—Britanska spodnja zbornica je odobrila novi državni proračun, v katerem je postavka $4,200,000,-000 samo za stroške oboroževanja. Laboristi so glasovali zoper to postavko. Churchill se je zavzel za to, da naj Velika Brita nija zgradi močno letalstvo, armado pa naj opremi tudi z atomsko energijo.
V AVTOMOBILIZMU JE BOLJE
DETROIT, 3. marca—Avtomobilska industrija je poklicala na delo okrog 20 tisoč delavcev, ki so se več tednov nahajali na neprostovoljnih počitnicah.
RAZNE VESTI IZ SVETA
V Bostonu je danes v zgodnjih jutranjih urah nastal v enem hotelu ogenj, čudežni slučaj je bil ta—ogenj je objel četrto nadstropje. V hotelu je bilo 500 gostov, ki so pobegli iz hotela, pa ni bil nihče niti najmanjše ranjen.
Iz Puerto Rico javljajo, da je osnovana široko razpredena zarota zoper predsednika Eisenhower ja, tajnika Dullesa in direktorja F.B.I. Hooverja. Te, da je treba pobiti.
Vseh petero poslancev, ki so bili obstreljeni v spodnji zbornici, se še vedno zdravi. Stanje poslanca Bentleya je kritično, slej ko prej.
Zapadna Nemčija pripravlja spremembo ustave v tem smislu, da se bo lahko oborožila. Trdi se, da bo prišlo do oborožitve vkljub morebitnim francoskim protestom.
SPOR MED HUMPHREYEM VEČINO V KONGRESU ;
IN
še vedno v snegu
Ves ameriški severo-vzhod je zajel močan snežni vih^r z mrazom. Vihar se to pot pomika iz Amerike v Kanado in bo jutri najhujše prestano.
V Clevelandu se je včeraj popoldne in zvečer zgrnil nad me-sotm snežni vihar, ki je silno oteškočil promet.
Danes je položaj naslednji: Vse šole so zopet zaprte. Tekom dneva bo zapadlo vsega skupaj še pet inčev snega. Vožnja,je ne-varn^. Mestni busi vozijo, ne morejo pa odgovarjati za točen vozni red. Nekatere tovarne, kot naprimer Fisher Body v Eucli-du, so odpovedale dnevno delo.
Glavne ceste so v Ohiju večinoma odprte, so pa nekatere, katere je bilo treba zapreti za promet. Današnja večerna temperatura se bo sukala okrog 13 stopinj.
WASHINGTON, 3. marca—Finančno proračunski odbor spodnje zbornice, kateremu načeljuje znani poslanec Reed, republikanec iz New Yorka, je sprejel Eisenhower-jev predlog, da se dohodnina kot jo plačujejo podjetniške družbe in ki bi naj ugasnila 1. aprila, plačuje v sedanji višini še eno leto dalje. Federalna blagajna ima iz tega davčnega vira nad dve milijardi dolarjev pritoka na leto.
Ta sklep je bil na eni strani poraz za poslanca Daniela Reeda in zmaga za predsednika Eisenhower ja. Reed sam je v doseda-
ČE NE ZLEPA— PA ZGRDA
HESPELER, Ont., 3. marca-Kanadsko tekstilno podjetje Woolen & Worsted je imelo za ppslenih 613 delavcev. Podjetje je predlagalo naj delavska unija pripravi svoje članstvo na to, da prostovoljno pristane na znižanje mezd. Pretekli teden se je vršil sestanek unije, na katerem je delavstvo odklonilo ponudbe podjetja. Posledica? Družba je odslovila 150 delavcev.
Delavska unija je imela sedaj ponovni sestanek, na katerem je članstvo pristalo in to v ogromni večini za 13 odstotno znižanje mezd, ker so pač časi taki.
Slike po seji
V petek zvečer se vrši redna seja St. Clair Rifle and Hunting kluba v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. Po seji se bo kazalo slike iz stare domovine in vršila se bo domač^ zabava. Prijazno se vabi vse člane, da se udeležijo. '
nji politični praksi pokazal, da bi rad vsaj on ostal pri republikanski obljubi, da se bodo davki znižali.
Gospodarske družbe plačujejo od svojega dohodka dohodninski davek, ki je odmerjen po lestvici 52 odstotkov. Med republikanci samimi so šla pogajanja, da bi se ta odstotek, če naj davek po 1. aprilu še ostane, znižal na 50 oziroma 47 odstotkov. Proračunski odbor je osvojil predlog Eisenhowerja in ta dohodek se bo plačeval v nezmanjšani višini še eno leto; sklep mora odobriti, se razume, še kongres.
Zoper veljavo tega davka so nastopili opozicionalci, vendar ne dovolj močno, da bi jih kdo slišal.
Toda proračunski odbor Reeda ima na dnevnem redu znižanje trošarin. (Beseda trošarina pomeni davek, ki ga plačujemo pri nakupu potrošnih stvari, kakor na primer, pijača, sladkor, tobak, žganje. Ko eno ali drugo kupimo, pri tem že plačamo davek.)
Te trošarine naj bi se po predlogu poslanca Reeda znižale pavšalno za deset odstotkov. Kon-sument; bi kupoval ceneje, ostanek denarja bi porabil za druge stvari, kar bi po mnenju Reeda oživilo ameriški notranji trg. Predlog Reeda je njegov odbor že skoraj soglasno sprejel!
Finančni tajnik, kakor tudi predsednik Eisenhower sta zoper to pavšalno znižanje trošarin. Humphrey trdi, da federalna blagajna ne prenese tega znižanja in če do njega pride, so spodkopana tla tisti finančni po? litiki, ki hoče federalni proračun vsaj v doglednem času spraviti v ravnotežje. Humphrey celo grozi, da se bo Eisenhower v tem vprašanju obrnil direktno na ameriško ljudstvo.
In osebna dohodnina?
Osebna dohodnina (income tax) bo imela tudi pri bodočih volitvah zelo važno vlogo. Demokrati so postavili zahtevo, da naj bo 800 in ne 600 dolarjev letnega osebnega dohodka davka prostega. Torej povišek za 200 dolarjev. Radikalni elementi gredo še dalje in zahtevajo celo $1,000, ki naj bodo davka prosti. Bela hiša bi bila pripravljena, da pristane na 700 dolarjev letno davka prostih. Humphrey je za obstoječe stanje, ker da bi mu z vsakimi zvišanimi sto dolarji davka prostih odpadlo na leto dve in pol milijardi dohodninskega davka.
Kako je vprašanje politično aktualno, kaže naslednje dejstvo: Tudi republikanci so se zganili in je 21 njihovih poslancev vložilo v spodnji zbornici predlog po demokratskem vzgle-
21 republikancev z demokrati, kar po predlogu morajo iti, potem je jasno, da je potrebna večina v spodnji zbornici več kot zasigurana. Pri tem naj povdari-mo, da je predsednik Eisenhower računal pri izvedbi svojega gospodarskega programa, ne samo na republikance, marveč tudi na demokrate.
Težave tajnika Bensona
Tajnik za kmetijstvo Ezra Benson je za to, da se ogromne živilske zaloge prodajo tudi državam "za železno zaveso." Omejitev bi bila samo ta, naj bi ta kupčija ne pomagala k nadaljevanju ali celo poostritvi mrzle vojne. Gre pa za cene. Tajnik za trgovino Weeks stoji na stališču, da se živila, ki jih ima federalna vlada v svojih skladiščih na zalogi, sicer lahko prodajo Rusom in njihovim satelitom, vendar ne po liižji ceni, kakor je na ameriškem trgu.
Benson zahteva, da se s 1. aprilom zniža federalna podpora proizvajalcem mlečnih proizvodov od 90 odstotkov na 75 odstotkov. (Podpora 90 odstotkov je sedanja formula, ki se imenuje pariteta, to je enaki izkupiček z enakimi stroški, kot jih imajo farmerji pri produkciji svojih pridelkov.)
Proti Bensonu nastopajo tisti, ki so za to, da se ta podpora znižuje letno le po pet odstotkov. Če bi se ta podpora znižala, bi se znižale tudi cene produktom samim. Pri 85 odstotkih federalne podpore bi se cena maslu znižala za dva in pol centa pri funtu. Farmer bi se Ao-ral približati realnim cenam na trgu. Federalna vlada ima na zalogi skoraj milijardo funtov raznih mlečnih izdelkov, od teh 280 milijonov funtov masla.
Kaj pa z volilno pravico?
Eisenhowerja je volila ameriška mladina. Z njo računa tudi pri letošnjih jesenskih volitvah. Eisenhower je predlagal, da naj imata Amerikanec in Amerikan-ka, ki izpolnita 18. leto, tudi volilno pravico. Bivši predsednik Truman je mnenja, da volilec z 18. letom nima pravega pojma, kaj so javne zadeve. Boljše je 21. leto, še boljše bi bilo 24. leto.
V Ameriki so napravili poskus s tem, da ugotovijo, v kateri starosti se državljani zanimajo za javne zadeve, z drugimi besedami, kdaj so politično več ali manj zreli. Na stavljena politična vprašanja, kakor na primer, koliko poslancev bomo volili letošnje leto, koliko senatorjev pošlje vsaka država v Washington, kateri so domači senatorji, kaj pomeni beseda "bili of rights," kako se delijo oblasti, kaj pomeni senator Bricker, je mladina med 18. in 20. leti od-du, da se zviša letni dohodek, ki'govorila pravilneje, kot pa štabi bil prost davka. Če gre teh rejši volilci.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. B231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNICI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_______________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____________
For Three Months—(Za tri mesece)_________
—$10.00 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_______________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_.$12.00 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ZLORABA IN KUPČIJA Z ZDRAVJEM
Razni odbori v kongresu so se zganili in začeli s preiskavo, kako poslujejo ameriške zavarovalnice, ki zavarujejo svoje klijente za slučaj bolezni! Gre torej za nekaj, kar ni redno, ker bi sicer ne rabilo preiskave. Gre pa tudi za nekaj, kar je splošno važno, ker sicer bi se ne zganil tako senat, kakor spodnja zbornica, ko v ozračju mili j o-narske vlade v Washingtonu sicer za take preiskave rii bilo do sedaj prijateljskega razpoloženja.
Zavarovanje je v Ameriki moda. Ameriške zavarovalne družbe so tako mogočne, da jim ni para na svetu. Poleg velikih bank so ravno te družbe živec ameriškega denarnega življenja. Moda zavarovanja je v Ameriki naravna ker ni državnega, splošno javnega zavarovanja kot drugod po svetu, recimo v Evropi, tudi Amerikanec rad nastavi svoje uho vabam, da se zavaruje. Povsem naravno čuti, da zavaruje svoj osebni avtomobil, da zavđruje svojo hišo, da se zavaruje za slučaj doživetja goto^ dofce ali pa smrti. Življenje v Ameriki ni ustaljeno, marveč je kakor morje z večjimi in manjšimi valovi, kam te ta val zanese, nihče ne ve.
Strogo kapitalistični duh, ki pre ve j a ameriške zavarovalne družbe, žene te družbe za dobičkom. Ali so sredstva moralna ali ne, o tem se ne vpraša. Nekaj pa moramo pripomniti, česar se tisti, ki podpišejo zavarovalne police, redoma ne zavedajo, da s pravne strani vzeto zavarovanje ni tako enostavna stvar. Povdarjamo—s pravne strani vzeto. Med Slovenci je znan izrek, da vsak paragraf, paragrafi pa končno sestavljajo zakon, ima dva konca, kakorkoli ga pa obrneš, vedno stoji na glavi. Vsi zavarovalni zakoni na svetu urejajo samo eno tvarino, imajo pa toliko vmesnih določb, da se celo navadni splošni pravniki ne morejo bahati, da bi bili doma na zavarovalnem polju, ko gre za tolmačenje teh določil. Kaj šele preprosti človek— nepravnik!	tf џ % g #
To ozadje poznajo in so poznale ameriške zavarovalne družbe, ki vedo in so vedele, da je Amerikanec v svojem zdravljenju za slučaj bolezni prepuščen samemu sebi. Amerika je dežela bučne reklame. Vzemimo v roke ameriški list—časopis, preštejmo strani, pa bomo videli na priv pogled, da je temu res tako. Le malo strani spričo velikanskega obsega dnevne izdaje tega časopisja je napolnjenih s pravimi poročili, večina tiskanih strani pa mora služiti zgolj reklami. Z reklamo se vzdržujeta radio in televizija. Če bi bilo vse res, kar reklama ponuja, potem bi živeli resnično v pravem raju na zemlji. Toda praktično življenje?
Pokazalo ga je življenje samo. Kakih 23 milijonov Amerikancev je zavarovanih na podlagi privatne pogodbe za slučaj bolezni. Več kakor 90 procentov teh zavarovalnih pogodb so ameriške zavarovalne družbe, ko je nastopil slučaj bolezni, in je zavarovanec zahteval kar mu gre, tolmačile tako, da so:
Ali polico kratkomalo razveljavile, ali pa so sicer izplačale kar je zahteval prvi nastop slučaja bolezni, odklonile pa sprejem nadaljnjega vplačevanja premij. A drugimi besedami—polico razveljavile, to pa za bodočnost.
Kongresni odbori, ki se s tem velikim socialnim vprašanjem morajo pečati, morajo tudi priznavati, da gre za ogromne zlorabe, ki živo režejo v meso ameriškega zdravja. Gre za socialno tragiko, ko gre tudi za izrabo neveščega ljudstva, ki si v takih slučajih ne more pomagati, razen, Če najame strokovnjaka advokata, ki pa zopet samo— stane.
Tako kongresni odbori, kakor vodstvo ameriških delavskih unij raziskujejo, koliko je sploh zavarovalnih družb, ki so vzele svoj posel za pošten. Če pa trdimo, da ке je v 90 odstotkih zavarovalnega slučaja, to je bolezni, že izkazalo, da zavarovalne družbe razveljavljajo police, potem lahko že sedaj računamo s tistim odstotkom, ki se bo izkazal po vseh preiskavah kot zdrav in pošten. Vrstice so bile napisane v namenu, da o tem stanju obvestimo prijatelje okrog "Enakopravnosti," dalje pa, da tudi mi od naše strani pokažemo s prstom na potrebo splošnega javnega zavarovanja zoper bolezen.	L.Č,
UREDNIKOVA POSTA
Poslovilni večer za poslanika Popoviča
CLEVELAND, O.—Iz urada Jugoslovanskega poslaništva je prišel glas; da je potekla službena doba poslanika dr. Vladimira Popoviča in, da se v drugi polovici meseca marca vrne v domovino. V svoji tri-letni službeni dobi, kot poslanik Jugoslovanske vlade v Washingtonu, si je dr. Popovič pridobil zaupanje in spoštovanje pri mnogih ameriških uradnikih na visokih službenih položajih in je tudi splošno znano, da je velik prijatelj Slovencev. Dokaz za to leži v tem, da, ko je zopet bilo na površju tržaško vprašanje, je z svojim razumnim in odločnim nastopom dosti pripomogel, da se povelje za izročitev Trsta ni izvršilo. Poslanika in njegovo ženo bodo spremljali tudi svetnik dr. Žiga Vodušek in žena, ter tajnik ambasade Zdenko Svete.
No, in temu našemu prijatelju priredimo poslovilni večer, da se pred svojim odhodom pobližje seznani in prijateljsko pogovori z predstavniki in številnimi delavci naših kulturnih, društvenih in civičnih organizacij in tako odnese kar najlepšo sliko dela, katerega vršijo zavedni ameriški Slovenci. Za slovo in srečno potovanje mu bodo zapeli od pevskega zbora "Zarja," Jennie Fatur, Josephine Turkman in Tony Perušek; na piano spremlja Edwin Poljšak, za collin-woodsko naselbino Florence Unetich: kvartet mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Mr. Gregurinčića in pa kvartet hrvatskega pevskega zbora.
Večer bo prirejen v nedeljo, 7. marca in vstopnina je dolar in pol, za kar dobite kokošjo večerjo. Pričetek ob 6. uri zvečer. Za vstopnice ali pa rezerviranje prostora na tem večeru pokličite: Joseph Durna, 15605 Waterloo Rd., KE.1-5800: John Pollocka, 261 E. 225 St., Euclid, RE. 1-1799; Mrs. Cecelijo Subel, 1107 E. 68 St., EN. 1-4053; John Tavčarja, V SND, EN. 1-5115 in pa Frank Gesna, 20501 Nicholas Ave., IV. 1-8559.
Prav vljudno ste vabljeni, da se takoj zglasite in na svidenje v nedeljo, 7. marca v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
Za odbor—Josephine Tratnik.
Domača zabava čitalnice
CLEVELAND, Ohio — Slovenska narodna čitalnica na St. Clairju priredi domačo zabavo v soboto večer, 6. marca v Slovenskem narodnem domu. Zabava se bo vršila v takozvani sokolski dvorani v novem poslopju, (soba št. 1).
Program se prične točno ob 8. uri zvečer in vsebuje dva pristna in zelo zanimiva ameriška filma, trajajoča vsak pol ure. Zatem se pa razvije domača zabava in prijateljski razgovori.
Prvi film se imenuje "Yellowstone National Park." To je film v barvah. Pokaže nam razne naravne vodomete, vdomačene medvede in razne druge zanimivosti. En vodomet brizgne vodo visoko v zrak vsako uro enkrat in sicer natančno ob uri.
Drugi film se imenuje "Mississippi River." To je navaden film črno na belem. V tem filmu je zapopaden razvoj in potek življenja ob tej največji ameriški reki skozi dobo zadnjih 150 let.
Čitalnica vljudno vabi člane, kulturno usmerjene prijatelje in rojake k vdeležitvi tega zanimivega večera. Vstopnina jc prosta.
Joseph šircel, taj.
Naša kultura
CLEVELAND, Ohio — Zopet bomo oživeli tukaj v našem Col-linwoodu. Že večkrat se je pisalo kako je vse mrtvo, ampak z malo podrezanjem se je življenje razgibalo. Je tako kakor z zemljo, če se jo pognoji in malo prekopa ter vsadi seme, zraste kar človek hoče. Tako je z našo kulturo, v katero smo djali že mnogo let, ampak je treba zmerom paziti, da polje ne preraste plevel, ki bi uničil vse, kar je dobrega. Da, paziti moramo zmerom, da nam ne bo zamrla kultura. Če bomo stari odnehali, moramo preje poskrbeti, da upeljemo mladino, ki bo vodila naše delo naprej. Res je težko, toda z malo potrpljenja bo šlo.
Naš dramski zbor Anton Ve-rovšek je spal dolgi dve leti, zdaj se bo prebudil in obljubilo se je že, da v kratkem podajo lepo igro, ki nam bo dala par ur lepega užitka. Težkoče so. Pravijo, da ni igralcev. Vem kako mučno je ko igrovodja ponudi osebi, ki je zmožna za vlogo, pa jo ista odkloni^ Igrovodja ima velike težkoče. Na njem je ležeče kako se bo javnost zadovoljilo. Če ima dobre igralce, ki se zanimajo in prihajajo redno na vaje, da se svojih vlog dobro naučijo, potem je uspeh gotov. Zato pa je tudi težko dobiti režišerje, kajti tudi oni izgubijo veselje, ko jim sposobni igralci odklanjajo sprejeti njim pristojne vloge.
Zato apeliram na naše kulturne člane, da ko vam igrovodja ponudi vlogo, da jo nikar ne odklonite, sprejmite jo in napravili boste društvu, igrovodji in javnosti uslugo, ker s svojim nastopom boste dali par ur lepega du-ševnega'razvedrila.
Torej naprej, Verovškovci, za-vzemite se resno in podajte nam v kratkem kako dobro igro.
Tako se tudi naš pevski zbor Jadran pripravlja, da nam poda lep in bogat koncert v nedeljo, 21. marca v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Tudi ta zbor ima težkoče, akoravno obstoja že čez 30 let. Stari pevci bi radi šli v pokoj in prepustili zbor mladini, toda kakor izgleda, je treba še zmerom imeti poleg stare korenine, da vzpodbujajo mlajše. Naša mladina je taka, da jo je treba vedno malo drezati. Včasih pridejo na vaje, drugič zopet ne, s čemur škodijo pevcem in samim sebi. Ker ako pevci ne hodijo redno na vaje, je treba zmerom ponavljati, kar vzame dosti časa in je zamudno, poleg tega pa tudi stane denar. Pevovodjo je treba plačati, ravno tako dvorano za vaje, in Če se mora ponavljati eno pesem teden za tednom radi nerednega prihajanja na vaj, lahko vidite, da so nepotrebni stroški. Ako se pevci redno udeležujejo vaj, se pesmi kmalu naučijo. S tem dajo samim sebi kot pevovodji veselje in pogum.
Pevski zbor Jadran ima take težkoče, katere pa mislim, da imajo tudi drugod, kajti naša mladina se ne zanima dovolj, da bi se naučila slovenščine. Oni, ki se pridružijo pevskim ali dramskim društvom, lažje obvladujejo jezik in kar dobro se ti zdi, ko te mladenič pozdravi v slovenščini. Tudi pri pevskemu zboru Jadran je bilo več takih mladih fantov in deklet, o katerih, ki bi jih sedaj slišali kako dobro govorijo slovensko, bi rekli: Ja, kje so je pa ta naučil tako lepo slovensko govorico.
Zato apeliram in vabim vse, da pridete na Jadranov koncert v nedeljo, 21. marca. Povedali so mi, da bodo podali zanimiv program, na katerem bo nad 20 pesmi. Nastopili bodo solisti, Ženski zbor, trio, Mešan zbor, Moški kvartet in Moški zbor. Peli bodo tudi pesem "Spomladanska simfonija," ki je sama na se-
bi vredna, da jo pridete poslušati. Ne bi mogli pevci bolj pogoditi primerno pesem kot to, ker bo baš na ta dan prvi dan spomladi, ko se vse oživi—tako bo tudi spomlad za naš pevski zbor Jadran.
Želim, da bi napolnili dvorano do zadnjega kotička in dali našim pevcem pogum in veselje še za naprej. Torej, rezervirajte si nedeljo, 21. marca, da ne boste zamudili koncerta pevskega zbora Jadran v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Anna Vadnal.
Iz Collinwooda
CLEVELAND, Ohio—Težko nas je prizadela vest pred par dnevi, da je preminula pionirka-ustanoviteljica društva Collin-wood Hive št. 283 The Maccabees, ga. Josephine Stare.
Z enakim udarcem seka rane neizprosna usoda vsaki zavedni društveni sosestri, kaj šele dragim svojcem, ko se morajo za vedno posloviti od ljubljene osebe?!
Besede odkritosrčnega sožalja izrekam tem potom vsem nje nim, ki so jo cenili in spoštovali v življenju; istotako žalujoči rodbini blagopokojne Mrs. Anna J arm, katero je ugrabila neizprosna smrt naslednji dan, ko je bilo izročeno materi zemlji truplo pokojne ge. Stare.
Človek kar ne more verjeti, da je vse to resnica; obe sti si bili najbolji prijateljici v življenju, obe načelovali tekom let društvenim pravilom in nazorom "Makabejk" z vso vestnostjo predsednice . . . živo mi je v spominu večer, ko sem pripela šopek kot novoizvoljeni predsednici, ko je Mrs. Jar m prevzela odgovorno društveno mesto. Danes s tugo v srcu izročam te vrstice kot v iskrene simpatije do njenih dragih, kot tudi od nas, njenih društvenih sosester, katere z bridkostjo pogrešamo njen prerani odhod od vseh.
"Draga naša sestra Jarm, spomin na Te ostal bo zvest in želje Tvoje vedno v društven blagor hraniti hočemo v zavest, da z ideali src čutečih,
rodi iskrenost se, ljubav . . .
Poklanjam v imenu Tvojih "Makabejk" Ti danes isto — v nem izdih pozdrav. Snivaj mirno, sladke sanje do svidenja nad zvezdami! Za vestno skrb, ljubezen društvu, naj rajska sreča sije Ti!"
Joscpliine Praust.
(Dodatno—Prosim vse cenjene sestre društva Collinwood Hive št. 283 TM, da se gotovo udeležite prihodnje seje, 8. marca, ki bo zelo važna.)
DNEVNIK OBISKA ROJSTNE DOMOVINE
Piše KAROLINA TELICH,
Išče brata
Dominik Lusin iz 6424 Spil ker Ave. je prejel i% stare domovine pismo, v katerem ga prosi jo, da bi poizvedel kje se nahaja Joseph Arko, doma iz vasi Vra-neve njive, med Zampstecam in .Lipovšice, občina Sodražica, p.d. pri Petričku. Star je okrog 50 let, samski, in zadnjikrat se je oglasil pred štirimi leti. Zanj poizveduje njegova sestra.
Če sam to čita ali pa če kdo ve kje se nahaja, je prošen, da sporoči naslov v uradu tega lista ali Mr. Lušinu.
answer.the call
(Nadaljevanje)
Ko sem vstopila na prag rojstne hiše, so me obšli mladostni spomini na vsa leta, katera sem preživela v rojstni hiši. Vkljub vsemu veselemu razpoloženju, mi je bilo težko pri srcu, ko nisem zagledala na pragu rojstne hiše miljene podobe moje matere. Trenutno sem se zamislila ob spominu, da ljubljena stariša že dolgo dobo počivata vjepi domači zemlji. Trdno sem prepričana, da tudi oni so že pred leti gojili nade, da se bomo še kdaj videli, toda ni jima bilo usojeno.
Kmalu po prihodu smo šli k obedu; nato je sledil prijeten razgovor in obujanje spominov. Vsled slabega vremena, ker je večinoma deževalo, smo se zadržali vse popoldne v domači hiši. V družbi z domačimi, smo se zadržali v razgovoru do poznih večernih ur.
Prvo noč po dolgi odsotnosti, sem prebila dobro; od dolge poti sem bila potrebna počitka. Zjutraj sem se vesela in radostna zbudila. V dopoldanskih urah sem obiskala sestro Cili na njenem domu v Ribnici. Bili smo vsi veseli in dobro razpoloženi. Popoldne sem se v družbi z domačimi podala na razgled po Ribnici. Med drugim smo obiskali znamenito ribniško cerkev, katera je bila med vojno precej poškodovana, zgorela je streha in strehi obeh zvonikov. Sedaj je skoraj že vse popravljeno, le malo se še poznajo na nji sliedovi zadnje vojne. Obiskala sem tudi ribniški grad, kateri pa je bil še razvalina. Med vojno je bil miniran. Kar je ostalo stranskih prostorov, sedaj popravljajo, ker bodo namestili muzej iz znamenitosti ribniške doline.
V	primernem prostoru bodo napravili tudi biffe, ker bo ves prostor grajskega vrta spremenjen v mestni park. Ribnica je med vojno veliko trpela, še danes se poznajo na hišah sledovi vojne vihre; tudi na obrazih ljudi se poznajo posledice preživelih vojnih grozot, kakor tudi trdo življenje povojnega časa.
Drugi dan bivanja v starem kraju je mineval v prijetnem razpoloženju. Zrak mi je zelo ugajal, le vreme je bilo slabo, po malem je skoraj vedno deževalo. Imela sem precej obiskov od starih prijateljic; obujale smo mladostne spomine. Popoldne smo se z domačimi podali na obiske, po naročilu tukajšnjih rojakov. Šli smo v Gorico vas^ Nemško vas in Dolenjo vas. Vsi so se razveselili našega obiska. Izročila sem darila in pozdrave od njihovih svojcev v Ameriki.
V	Dolenji vasi smo obiskali Šegovega, in veselega lončarja Krenčkovega Franceta, ravno v času, ko bi rekla, da kot umetnik IZ kosa zemlje (gline) dela razno lončeno posodo. Napravila sem par foto posnetkov. Prijazni lončar nam je razkazal tudi "vraga," to je vehko zidano peč, v kateri pečejo—ožiglejo lončeno posodo.
Nato smo se podali v vaško gostilno k dobri kapljici. Na poti proti domu nas jc malo močilo, pa to nič ne de, saj smo prej sami močili znotraj.
V	sredo popoldne, 3. junija smo poleg drugih obiskov obiskali tudi pokopališče, kjer počivajo dragi moji stariši. Ko bi bila živa vsaj še moja draga mama, kako bi me bila vesela, a sedaj počiva v hladni zemlji. Napravila sem par posnetkov na grobovih mojih starišev.
Pri vsakem obhodu, ko so me spremljali brat, sestra in njen mož, so se ljudje ustavljali ter nas. občudovali, ko so videli prijazno družbico. B''oto aparat sem nosila stalno s seboj, napravi jala posnetke, kadar se je nudila ugodna prilika.
Napočilo je krasno sončno jutro 4. junija; ob 9. uri smo sli v cerkev, bil je praznik Sv. Res-njega Telesa. Velika ribniška cerkev je bila polna ljudi. Med mašo so mi vrele solze po licu ob spominu na preteklost.
Popoldne istega dne smo napravili dva obiska pri prijateljicah, kjer smo se zadržali pozno v noč. V veseli družbi, ob zvokih harmonike, smo zaplesali tudi nekaj valčkov. Dobro razpoloženi in veselih obrazov, smo se podali domov k počitku.
Drugi dan, 5. junija, se je vreme zopet poslabšalo, po malem je deževalo. Dopoldne sem pisala pisma možu, družini hčerke ter znancem v Ameriko. Popoldne smo napravili izlet po Ribnici in bližnji okolici. V gostilnah smo se .^krepili z dobro vinsko kapljico, na primer z štajerskim vinom in istrsko črnino. Pivo je tudi boljše kot pri nas v Ameri-kik
Dne 6. junija sem imela več obiskov od ljudi, ki imajo svojce v Ameriki. Zanimali so se, kako se kaj imajo njihovi domači, kako živijo itd. V prijetnem razgovoru je kar hitro minil dan.
V. nedeljo, 7. junija, je bilo krasno junijsko vreme, sonce je sijalo. Ob 9. uri smo se podali v cerkev, ki je bila zopet nabito polna. Med mašo sem napravila več foto posnetkov med glavnimi deli. Po maši me je pred cerkvijo obdala gruča radovednih ljudi. Pripovedovali so, da je napravilo zelo lep vtis, ko sem slikala spomin, ki ga ne bodo kmalu pozabili. Med potjo proti domu, nam je zopet nagajalo deževno vreme.
''Pd kosilu smo se z avtom odpeljali v Dolenjo vas na gasilsko veselico. Pred tem smo šli na železniško postajo k sprejemu prijateljice Mrs. Mary Obreza. Na veselici smo se imeli zelo dobro. Bili smo trije Amerikanci, med-ve s Mary in Mr. Perušek, doma iz Nadleska pri Ložu. Na veselici je bilo veliko ljudi, z zanimanjem so nas vpraševali o njihovih svojcih v Ameriki in izročali pozdrave. Zabava je bila dobra, le vreme je bilo zvečer malo hladno. Zato smo se z našo družbo podali v vaško gostilno. Tam je igral harmonikar, kar je običaj-10 ob takih prilikah. Pozno v noč smo se vračali proti domu.
Dne 9. junija sva se podali s sestro z avtobusom v Gornji Kot pri Dvoru, blizu Žužemberka, na rojstni dom mojega svaka Andrew Mirtich. Devetdeset let stari materi sem izročila prisrčne pozdrave in poljube od njenega sina in moje sestre Alice. Obenem sem nji in ostalim izročila namenjena darila. Priletna mati me je prisrčno sprejela, s solzami v očeh, s prošnjo, naj zročim njih sinu in sinahi pozdrave in zahvalo za poslana darila. Obenem me je lepo prosila, naj obema sporočim njeno željo, da bi oba čimprej rada videla v rojstni hiši. Enako vesela bi bila sestra in njeni otroci, kakor tudi moji sestri, brat in ostali.
V dnevih od 10. do 12. junija sem dobivala obiske od ljudi, ki imajo svojce ali znance v Ameriki. Povpraševali so po njih, kako se imajo, kako živijo, obenem so mi izročali pozdrave in zahvale za dosedaj poslana darila in skrb za njihove domače. Pri teh obiskih sem doživela marsikatero veselo uro. Mnogim sem tudi vrnila obisk na njihovem domu. Reči moram, da sem bila pri teh obiskih vesela in zadovoljna. Življenje mi je potekalo v veselem razpoloženju.
(Dalje prihodnjič)
enakopravnost
stran 3
Osebje in priprave za tisicanje "Enal(opravnosti"
Piše FRANK E. LUNKA
(Nadaljevanje)
Leonard Jakikh
Pred tremi leti je pričel dela-v tiskarni "Enakopravnost"
ttiladi Leonard Jaklich, ki si je zaželel postati tiskar. Sprejet je bil kot vajenec, kar je še danes,
|^3jti unij ski, predpisi zahteva-da se mora vajenec učiti tiskarske stroke štiri leta, predno je sprejet v unijo kot izučen čr-kostavec.
Leonard je bil rojen v mestu Girard, Ohio. Ko je bil še maj-"en deček, se je bila družina preselila v Yukon, Pennsylva-Tam je pohajal ljudsko šo-° do 18. leta. Potem seje vpisal prostovoljno v armado Strica Sama, in je bil poslan na Japonsko, kjer se je nahajal 18 •Mesecev. Ko je častno doslužil ®vojo vojaško dobo, je prišel domov v Yukon, Pa. O Leonar-pripoveduje njegov oče Matt Jaklich tako le:
"Leonard je bil v mladosti ^edno bolj tih in miren ter poslušen. Prvih osem let v šoli, je vedno med prvimi učenci. V y^.sji šoli je bil v srednjih, torej J® bilo njegovo učenje povoljno. ^osebno seje zanimal za agronomijo in naravoslovje. Ko je bil star 16 let, je med počitnicami delal v neki tovarni. Ko je . 1 častno odpuščen iz armade, J® zbpet nekaj časa delal v to-^arni in po delu v tovarni po ^agal doma, ko smo tedaj po-Pravljali našo hišo. Še sedaj 'lam mnogo pomaga. Kadar pri-domov, nam pripoveduje o Njegovem delu v tiskarni in se •ohvalno izraža o vsem, o sode-avcih in njegovo odgovornostjo, ki je v zvezi.
"Doma smo vsi ponosni na [ijega. Vsi želimo, da bi vztrajal se spopolnjeval v tipkarski »troki. Da bi vsaj delno olajše-Val odgovornost, ki mu je odlo-■-ena po navodilu našega vzgled-"ega sorodnika Mr. Anton Štri-ofa, kateremu naj bi vsaj delno ® edil. Tudi pri nas smo ponosni ^a našega sorodnika Mr. Anton tritofa. Njegovo strokovno Znanje tudi mi upoštevamo." Ko je prišel Leonard v Cleve-je dobil delo v Lake City oundry. Tam je delal nekoliko ^esecev, pa mu delo ni ugajalo. . mu je ponudil delo va-J®4ca v tiskarni "Enakoprav-iiost" Toni Štritof. Tedaj je sta-^oval pri štritofovih. Mrs. Štri-sestra Leonardove mate-torej njegova teta.
^^rvi dve leti je Leonard opravljal kot vajenec razna de-Л ^ tiskarni. Že v začetku je azal zanimanje za tiskarsko roko. Privadil se je delu, ka-^*■0 mu je bilo odločeno. Za-pomnil sije vsa navodila in podobnosti, ki so bile v zvezi z J^govim delom. Poleg svojega Ja, je z zanimivostjo opazo-' kako dela.
pripravljen mu pomagati in pojasniti, kako naj Leonard posveti pozornfost, da bo pravilno nastavil določeno delo.
Leonard je sicer sin slovenskih staršev, toda slovenščine ne razume. Kljub neznanju slovenščine, se je toliko privadil, da nastavi gradivo, kakor mu je predloženo. Posebnost je, da se je Leonard dokaj hitro priučil delen j a besed, kar se je pri mnogih črkostavcih, ki so bili zmožni slovenščine, zanemarjalo. V kratki dobi se je Leonard nepričakovano mnogo naučil. Z vsakim dnem postaja spretnejši in se spopolnjuje.
Kadar je kakšna nerednost pri stroju, mu vselej vzrok natančno raztolmači Toni. Če je bila Leonardova neprevidnost, mu Toni zopet pojasni, kako naj v bodoče pazi. Tako pojasnilo si Leonard zapomni in se enake napake izogne.
Torej, kakor je razvidno, je tudi Leonard eden izmed tistih, ki bo omogočal vzdrževati in nadaljevati delo tiskane slovenske besede pri podjetju "Enakopravnosti." Tudi Leonardu gre vse priznanje!
Joseph Christopher
O Josephu ni veliko za poročati. Bil je rojen v državi Pennsylvania, je italijan-o-poljskega pokolenja. Prej je bil kot raznašalec lista "Enakopravnosti" v St. Clairski okolici. Tiskarska stroka ga zanima. V nekaj mesecih se je dokaj priučil. Je poslušen in vpošteva vsa navodila. Ker je še mlad, je možno, da se bo morda tudi on priučil slovenščine, vsaj za silo.
To je torej opis osebja, ki izvršuje odgovorno delo dan za dnem v sestavi gradiva za list "Enakopravnost," kakor tudi razna tiskovna naročila.
(Dalje prihodnjič)
se izvršujejo razna
"Vsled
nujnosti in obilici dela.
Je bil poslovodja Toni Štri odločil in pričel učiti Leon-st ^ sestavo črk na linotajp Leonard že v z zanimanjem opazo јц ' SG stavi črke na stro-' pa mu je bilo vendar treba Posvetiti več pozornosti. Kadar je Toni le malo časa, mu pojasnjeval pogojne važnosti, str^° ^ zvezi pri sestavi črk na v posebno še, .kar se tiče ^	delov pri stroju. Tudi
^^^^av Debevec je bil vselej
Lastnik sam prodaja
donašajočc posestvo, štor ci stanovanji in trgovski pro-2u ^"ovanje 5 sob prazno. Bli-" sole sv. Vida.
"^daljne podatke ppkličite med 5. in 6. uro zvečer. __ KE 1-7419
PAR LAGERKVIST
Pri resničnosti v gosteii
(Odlomki iz romana) (Nadaljevanje)
. . . Vsa ta dobrota in vsa ta ljubezen doma—tega ni mogel prenašati! Nikdar nobene mrzle sape, ki bi jih prepihala. Sedel si kakor zaprt, zavarovan, negovan, v nekaki spokojnosti, ki jih je vse povezovala—ni pa osvobajala, nikomur pomagala. V teh ljudeh je bil žar, ki ni nikdar zagorel z odprtim plamenom, samo grel je, drugega nič. Nič se ni izgubilo, nobenega ognja ni bilo videti . . . Zato pač ti je bilo tako tesno, tako težko pri srcu; ker ni smelo nič vzplamteti, nič zgoreti! Vse so imeli samo zato, da so greli. Povrhu pa še bogaboječnost staršev, težkokrvna in starinska, prastar pokoj, ki so ga hoteli do dna okusiti—z vzdihovanjem, s samim vzdihovanjem. Težil je, težko je težil . . . kakor da bi te hotel zadaviti . . . Ne, moral se je prebiti! Da, novi nauk, ki ga je požiral, ki je odpihnil boga in vsako upanje, ki je odkrito in surovo razgalil življenje v vsej njegovi goloti—ta je bolje pomagal, ta je dobro del. Povrhu pa je bil resnica. Nobene vere— vse samo takšno, kakršno je. Saj njemu ni treba, da se meni za to—on, ki bo moral samo umreti. Toda prebiti se je moral vsekakor. Ven, kjer je ostrejše in mrzlejše, da bo lahko zadihal vsaj za ta kratki čas, ki mu še ostaja.
Da, kako dobro je, da ve, da je tam vse prazno. Tako se človek praznoti privadi, da ti ni več tako strašna in nisi več tako preplašen in ti ni treba živeti v neprestanem strahu
Nikdar ne, nikdar se ne bo temu privadil! Toda nauk je požiral, hlastno, kar užival je. Bil je kakor nalašč za njega ustvarjen. Pomagal mu je, ob njem je postajal bolj trd. Iz njega je čr-
bo, za svoj občutek zapuščenosti in strahu, ki je kljub domačemu zavetju prežal iz teme, ki je vse to obkrožala . . . Saj je bil to že čisto pravilno čutil. Sedaj pa je čutil še pravilneje, močneje.
Miru in sreče ni dobil, toda biti je moralo tako. Vse je padalo, vse je bilo brez dna—padal je tudi on. Nič ni bilo določnega, nič ni bilo dokončnega—kmalu si lahko verjel, kar si hotel. Samo praznina okrog tebe je bila večno nespremenjena. Samo strah je glodal in glodal ob luknji, ki si jo nosil v sebi ... v prsih, č^til si, in luknja je postajala večja in večja.
*
Kar je doživljal v svoji notranjosti, se je mešalo z marsikaterimi doživljaji drugačne vrste. Na primer pozimi, ko so se drsali, včasih po cele dneve, preko jezer, ki jih je bilo vse povsod. Kjer se je končalo eno, se je začelo drugo. Na konicah drsalk so se vzpenjali preko kopnin med njimi in zavozili na drugega. Če so imeli v šoli prosto zaradi čiščenja, so lahko krenili zgodaj, v jutranjem mrazu in ko je led pel . . . Do železničarske hišice v Landsortu si lahko prišel brez težav, brzel si okrog kopnine, ki se je zajedala v jezero, prestrašil kokoši^ da so od strahu prevzete odfrfotale proti hiši. Kakor na mnogih mestih, si tu nalotd na odprt vodotok, ker se jc ti reka izlivala v jezero—nekaj, n ■ kar si moral paziti; včasii^ ];' ■ v opozorilo zasadili metle, včasih ne. Bili so v tem jezeru veliki in majhni otoki in moral si jih obiti. In na severovzhodni obali so bila kopališča, ki so bila videti sedaj pozimi tako čudna. Prav težko si spoznal grm, pri katerem si poleti vedno odlagal obleko.
Pozno zvečer so znosili bičev-ja na kup in zažgali ogenj, z ve-
livov naravnost proti ognju in odvrgli svoje breme kar med zaletom. Žerjavica se je razplamtela, plameni so se dvignili visoko v nebo, sapa je odnašala goreča vlakna. Led se je tajal, pokal je zaradi vročine in zaradi tega, ker je preveč ljudi postajalo tod okrog. Odprla se je razpoka. Zabobnelo je daleč v tišino.
Razgreti in sestradani so prišli domov. Sušili so drsalke na peči. Zanohtalo se jim je in jedli so pogreta jedila; kosilo in večerja sta že zdavnaj minila.
Bilo je lepo življenje. Ni bilo, da bi se človek pritoževal. Popolnoma drugačno, kakor njegovo. Toda, ali ga ni bil prav tako deležen?
*
... Kadar se je Anders proti večeru ločil od svojega nedeljskega prijatelja, mehanika, je večkrat tako mimogrede zavil k svojemu kamnu. Takrat je bil utrujen in sprehod ga tudi sicer ni veselil. Toda šel je prav zaradi tega. Med potjo si je skušal priklicati v spomin, kako je bilo, ko so prej šli tod mimo—saj je še vedno natanko tako. Mrak se še ni spustil na zemljo, bilo je skoraj prav tako svetlo. Premišljal je tudi o mnogih drugih stvareh, kaj je tako dan za dnem doživljal in česa se je zelo veselil;
tega ni bilo malo. Tega, kar mu je bilo drago in kar je bilo prav del njega samega. Toda, ali se je veselil vsega prav tako, kakor večina njih? Morda ga ni tako globoko prevzemalo — od časa do časa pač—vse, kar je bilo okrog njega, in veselje, ki mu ni poznal izvora . . . ? Pač, da, tako je bilo.
To, kako je živel, to, kako je hodil po tem svetu in gledal, to, no, kakor na primer nocoj, tu na železniškem nasipu — ali ni bil pravzaprav resnično srečen ? Prav tako srečen, kakor drugi? Da, bil je. Popolnoma tako, kakor drugi.
Tisto, kar ga je na skrivnem mučilo, je bUo namišljeno. In to ni pomenilo prav nič.
Na primer to: da mora tu ven. To ni njegova stvar, to ni nekaj, kar bi bilo on sam. Vsaj sedaj ne. Ko je bil otrok ga je gnala neka notranja potreba, globoko veren je tu ležal na kolenih, kakor zamaknjen. Pozneje je to delal zato, da bi šel skozi vse stopnje. Nazadnje pa je postalo samo še prazna navada.
Sedaj morda ni bilo niti to več. Imelo ni sploh nobene vsebine več. Samo hotel je priti sem.. . .
Sedaj je bil tu. Stopil je na isto mesto kot zmeraj, v travi je bila videti njegova sled. Ni padel
na kolena, že mnoga leta tega ni več delal. Toda sklenil je roke tako trdno, kakor je le mogel, tako trdno, da mu je bilo, kakor da čuti to v vsem telesu, prav čutil je, da je sklenil roke. To ga je spravilo v nekako odmaknjenost. In potem je molil.
•Toda samo za to, da bi smel živeti. Nič drugega. Samo, kakor včasih, kakor vedno. Samo, da bi smel živeti—nič drugega. Potem naj bo, kakor hoče. Samo, da ne bi moiral umreti.
Pri tem ni mislil na nobenega boga. Ni imel vere. In ni niti pomislil na to, da bi mu to lahko kakorkoli pomagalo, mu dalo notranje moči, imelo kakršenkoli smisel.—To ni pomenilo nič.
Tudi to, za kar je molil, ni pomenilo nič. Toda nekaj naj bi bilo. In tako je bilo vedno isto, vedno enako.
Ne, to ni,pomenilo nič. Samo sililo ga je nekaj, in—kakor je sam spoznal—bila je tega kriva njegova prenapetost.
Bil je svoboden. Prebil se je.
Iz nemščine M. G.
VAS MUČI NADUHA?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno boU-zen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
pal razlago za svojo otroško do- likimi svežnji so privozili iz za-
ZAVAROVALNINA
na mšO - BIZNES - AVTO -
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo laliko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
S Б D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 1561h STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580	IVanhoe 1-6370
BUKOVNIK STUDIO
Mojstrsko fotografiranje SVATBENE - DRUŽINSKE - PORTRETI IN OTROŠKE SLIKE 762 EAST 185th STREET — IV 1-1797 Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure — v nedeljo od 10. do 3. ure
Izdelujemo slike tudi za potne liste in v identifikacijske svrhe
INCOME TAX POSLUGA j
Nudimo natančno in zaneslji-: vo poslugo pri urejevanju listin | za dohodninski davek. Govorimo j slovensko. Se priporočamo.
ANTHONY F. NOVAK
Cleveland Accounting Service 6218 St. Clair Ave., UT 1-5158
Odprlo od 9. zj. do 5. pop.
IŠČE SE STANOVANJE
ZAKONCA
z MAJHNIM OTROKOM IŠČETA STANOVANJE S 4 SOBAMI; ENA VELIKA ALI DVE SPALNICI. Kdor ima za oddati, naj pokliče IV 1-8790
HIŠE NAPRODAJ
^OHN YAGER
IV 1-5702
A^^ADBENI kontraktor
ali iri t zgraditi novo garažo str»5 Rod vašo hišo, vam po-z—v popolno zadovoljstvo.
Na ORIOLE AVE.
v fari sv. Viljema. Atraktivni Dutch Colonial tip s 6 sobami. Gorkota na plin. Garaža za 2 avta, dovoz in lep jard. Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185th Street RE 1-5030
EUCLID POULTRY
349 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Petkoviek. lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
Se lahko takoj vselite
Za eno družino, 9 sob; sc lahko rabi za 2 družini; 6 sob zgoraj, 3 spodaj in kopalnica. Forncz na plin, klot pod vso hišo. Garaža 14x20.- V dobrem stanju. Cena $10,500.
1246 E. 58 ST., EN 1,-U82
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
..	-Л , rt	Mi dajemo in izmenjavamo
TRGOVINA ODPRTA V PONEDELJEK—12.30 do 9. %v.	Eagie znamke
THE MAY C0:s BASEMENT
Omejena Dekliške in z aodrasla dekleta
zaloga!
Saddle OxSords
•	črni in	• Vrhnji del iz beli jelenovega usnja
•	Rjavi in	• Podplati iz beli rdečega gumija
Dekliške mere 12 do 2 Za odrasla dekleta Mere 4-6 Srednje široki
želeli boste imeli več parov teh čevljev za nošo tekom spomladanske in poletne sezone, za športno, vsakdanjo in splošno nošo.
The May Co. s Basement oddelek s čevlji

</^Razprodajal 4.95. 5 95 - 6 95. Odslej do SPOMLADI FELTS
Na stotine stilov Importirani velour I zbera okraskov Mere 22 in 23
•	Vodilne barve in črna >
•	Mehko, fino sukno
•	Samo ena razprodaj na cena Pridite zgodaj za najboljšo izbero
1.69
Tho May Co.'s Basement oddelek s klobuki

Redno 3.98 do 5.98 gosto tkane
RuSSled Organdy
ZAVESE

par
Te organdy zavese fine kakovosti, z nabranimi robovi, imajo picot kraje, so. 82" široko nu : '.par, in so nchlbne kakovosti. Dolge, 54. 63, 72. 81. DO in ,108". V plavi, /.c-> leni, zlati, roza barvi. Ne v vseh .; vcllkosstii-^ toda jz-s- • . ■ /r . •:	' vrstna izbora za
zgodnje kupovalkc.
The May Co.'s Basement oddelek s posteljnino
Redno 2.79, če so perfektne
"Cannon" priznane

1
Mere ■ 81x108"
Druga izbcra teh priznanih koleri inastih rjuh.
Lkslra dolge za veliko postelje.
Dajo večletno rabo. Se lahko operejo in ostanejo snežno bele.
Prevlake za blazine	49c
The M»y Co.'s BasemoiU oddelek ,z zave&ami
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
inilHIIIIIII|l|4|«lllll|ll|l|IIWIWIHI4IIIWIII«IIIIWIIItllll4llll|IIWHIHlll|»|ll|l|IIW|llwii||l|||i№iiiMiiiimtgi-
(1м1а1||1в1||1ш1||1ш1||1У1|11а1||1а||||а||||ш1||1в||||а|||1в|||1а1||1в1|||а1||1||||1||||1а|||||1и1а1|||а||||а||||а||||к|||||||' SK
m AVGUST ŠENOA:
W
m
Di
ogenes
Zgodovinska povest iz 18. stoletja
(Nadaljevanje)
Pol ure po tem, ko so se tako razgovarjali vrli meščan je, so zakokodakale vse branjevke na Markovem trgu, trgovci so planili iz svojih prodajalen, debelo gledali in spraševali, čigava hiša gori. Pa ni gorela hiša, pač pa je privihral mestni senator, žlahtni gospod Sale, s kastelanom in dvema stražnikoma, razkačen kot ris, in začel s svojo 'družino' trgati na vrat na nos z zida "Pre-ponižno instancijo vrabcev Hrvaške kraljevine." Dvigal je pesti v zrak in pretil branjevkam, ki so pokale od smeha ob tem nepojmljivem besu gospoda senatorja.
Zaman je divjal spoštovani senator, baman so panduri trgali ta nesrečni corpus delicti z naglico, neobičajno za tiste počasne čase. Strelovito so se razpršili "vrabičji glasovi" po vsem
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC HELP
WOMAN as Companion for Convalescent — Free room and board and reasonable pay.
Call STewart 3-2101 for interview
BUSINESS EQUIPMENT
Private Party has for Sale — TAVERN BAR — Front and back — all complete. National cash register. McCardy refrigerator, 6 feet long; meat block; meat slicer; Toledo scale; coal stove; grocery shelves.
SOuth Chicago 8-4492 Ask for Steve
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 2 little boys, need 4-5 room unfurnished apartment. N. or Albany Park. Moderate rental.
SAcramento 2-4872
RESPONSIBLE G. M. Representative, wife, child, need 2 bedroom 3-4 room unfurnished heated apartment. N.W. Moderate rental.
Dickens 2-4842
BUSINESS OPPORTUNITY
FOOD SHOP AND DELICATESSEN — Doing $1,300 weekly. Money maker. 5 room apartment available with gas heat and basement. Call Portsmouth 7-9445. Ask for Jack. Selling due to other interests.
WILL LEASE — GROCERY CONCESSION to right party. Good live business. See to appreciate.
Call SPring 7-6516 after 7 p. m.
TAVERN — Picnic Grove 5 acres. Living quarters 5 rooms. Rent $135 month. Ideal location. — Bruno's Grove, 7400 Archer Rd., Justice Park, 111. Phone Summit 2566, no answer'RAndolph 6-6125
REAL ESTATE
LOMBARD — Lastnik prodaja hišo s 5 velikimi sobami; vse moderno, Aluminum siding, "knotty" Pine zaprt porC. Garaža. Blizu šole, cerkve in transportacije. Dobite dobre pogoje.
Lombard 779 W
PRODAJA se posestvo v Beverly Shore, Ind., 50x125, v idealnem kraju. Nadaljni 2 loti v prijetnem kraju v Malar, Wis., in 14 sobna hiša, s tremi stanovanji. Pokličite lastnika.
HUnter 5-7091,, Brookfield, 111.'
mestu. Na sto krajih so bili nalepljeni, raztreseni po hišah; celo lepa Terezija je našla na svoji mizi ta usodni papir, nanj pa je neznana roka pripisala opazko, da je ta čudovita spomenica v latinski prestavi in opremljena s široko razlago poslana kraljici Mariji Tereziji.
Lepa Baćanka se je tresla od jeze; oči so ji bliskale kot risu, številni kodri vranječrnih las so poskakovali kot na Meduzini glavi. (Meduza, v grškem bajeslov-ju bitje, pred njenim pogledom vse okameni.) Našopirjeno je hodila po sobi sem ter tja in kjer je njena noga naletela na najmanjšo stvar, jo je neusmiljeno strla.
"Adam! Adam!" je s pridušenim glasom poklicala moža. Grof se je leno prizibal iz svojega kabineta in vprašal:
"Kaj je, ma chere?"
"Beri tale pamflet, beri!"
Grof je pogledal list in rekel mirno:
veš s tako brutalno mirnostjo, da me kar jeza davi."
"Zakaj se razburjaš? Mislim takole; če ni res, kar vrabci naštevajo, čemu se moja krepostna žena jezi? Če je pa res, kar tule piše, potem mora moja mila žena molčati. Ali ni to čisto jasno? Ti usmerjaš politiko, jaz sem ti to ministrsko listnico docela prepustil in ne vprašujem, po kateri poti greš k cilju."
"Oh, grande merci, cher com-te," (Prisrčna hvala, dragi grof.) je rekla lepotica in se ugriznila v rožnate ustnice. "Toda veš, da bo to pisanje prišlo cesarici pred oči, veš, da je to strela, naperjena v nas ob najbolj neprimernem času—ali veš vse to . . ."
"Moja lepa Terezija bo vse popravila s svojo bistroumnostjo."
Grofica je nekaj zabrundala skozi zobe in rekla:
"To je spet Klefeldovo maslo; ampak kdo je napisal ta pamflet? Ah," se je domislila in udarila po čelu, "napisal ga je vražji Krčelić. Fruzika, Fruzika! Naj zaprežejo mojo kočijo!"
"Kam greš?" jo je vprašal grof.
"K škofu Tausiju."
23
štirinajstega svečana 1753 je po zagrebških ulicah brila ostra burja, po mestu je ležal visok sneg. Pred bansko palačo so stale potne sani, ob njih pa dva ban-ska huzarja. Po sobah gospoda polkovnika Klefelda so hodili ljudje sem in tja. Polkovnik je v
"Bral sem, grofica!"
"Bral! Bral! In kaj? To po- svojem kabinetu pripravljal
stvari za pot. Bil je slabe volje. Baronica Margareta je prihajala in odhajala z zaskrbljenim obrazom, Amalija je pa stala ob oknu, pritiskala čelo na mrzlo šipo in opazovala, kako plešejo snežinke. Kanonik Krčehč je s sklonjeno glavo hodil po sobi, pri vratih je pa čakal častnik, polkovnikov ordonanc.
"Gospod poročnik," je rekel Klefeld, "pi'osim vas, skočite takoj h gospodu Jankoviću in ga prosite v mojem imenu, naj me za trenutek obišče."
"Razumem, gospod polkovnik!" je rekel častnik, pozdravil in šel.
"Mi ni všeč, da odhajate, baron. Zdaj je najbolj kritični čas," se je oglasil Krčelić.
"Oh, nikar ne govorite, reve-rendissime—moram, vojak sem. Udarilo je kakor strela z jasnega," je odgovoril polkovnik. "Toda položaj ni nevaren, mislim. Cesarica je dobila pamflet in spomenico, svetnik Koller je pošteno poprijel."
"Molčite o tem nesrečnem pamfletu," je rekel kanonik mrko, "dovolj bridkih ur mi je prizadejal."
"Prebolite jih, reverendissi-me, zaradi naše stranke. Verjemite, da je bil za naše nasprotnike smrtna rana. Dvorni krogi so ga sprejeli kot javno mnenje na Hrvaškem in si resno prizadevajo, da raženo to velikaško spletkarsko druščino in 'hrvaške bogove' strmoglavijo v Tartar. Če dobim oblast v roke, bom
Please save this price list
ESTABLISHED—USTANOVLJENI 1922 HEnderson 1-6152
HIHALJEVKH BROS. COMPANY
6424 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Prosimo shranite ta cenik
From our Magazine (Warehouse) DALMATIA IMPORT - EXPORT — BRANKO PETRICH, in the free port of Trieste, we are now sending the below listed packages, fully prepaid to the last Station or Post Office.
All packages are fully insured and guaranteed or money will be refunded.
Best Quality White Flour oog la — Best Corn Flour ---------------------—
New Singer Sewing Machine No. 239 $148.00 New Singer Sewing Machine No. 233 $155.00 Men's or Ladies' Bicycle $40.00 to $ 48.00
Štof od čiste vune sa priborom za muško odjelo 3 1/2 yards ............$32.00
$12.00 ...$11,50
Cooking stoves
on Wood or Coal _____________$59.00 to $115.00
Electric Ironer ----------------------------- $11.00 to $15.00
Elec. Vacuum Cleaners $89.00 - $99.00 - $109.00
Motor Scooter _______________________$295.00 to $315.00
Hoover Washing Machine . _ ....... $145.00 __
Electric Stoves, two burners $34.00, with three burners. $47.00 with Roasting Oven $125 00 Philips Radio for 220 Watts 4 Waves $45.00, with 5 Waves (Tubes) & Short Wave $55.00 & $75.00
(These Radios are made special for Yugoslav Electric Current)
If you like to make packages of your own selection, please try to make them into 20 lbs.. 40 lbs.. GO lbs.. 80 lbs. or 100 lbs. You can send any article that we have on the list.
We sell Steamship and Airplane Tickets for any part of the world.
We send Dollars to Yugoslavia and to all Europe: Special Par Avion. Service to Yugoslavia is Excellent. Usually from 7 to 10 days. To Germany, Italy, Austria and Trieste in 8 days.
Package No. D-1—$15.50
10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 5 lbs. Spaghetti 5 lbs.,Coffee 5 lbs. Lard 5 lbs. Laundry Soap
Package No. D-4—$16.00
10 lbs. Spaghetti 10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 5 lbs. Coffee 1 lit. Olive Oil _^^_gikg/Noodle_Sau^^
Package No. D-7—$16.50
20 lbs. Sugar 10 lbs. Rice
5	lbs. Coffee
1 lb. Milk Chocolate 1 lb. Ceylon Tea
1	lb. Cocoa
Package No. D-IO—$22.50
20 lbs. White Flour 10 lbs. Spaghetti 10 lbs. Sugar 10 lbs. Lard 10 lbs. Rice
6	lbs. Coffee
Package No. D-13—$18.50
22 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 6 lbs. Coffee
2	lbs. Chocolate 1 lb. Tea
Ч lb. Pepper
Package No. D-16—$8.90 Package No. D-17—$15.50
Package No. D-18—$15.5O
24 pkg. Noodle Soup 5 lbs. Milk Powder 1 lb. Chocolate 5 lbs. Sugar
3	lbs. Coffee
H lb. Tea_
Package No. D-21—$16.00
10 lit. Olive Oil
Package No. D-2—$18.75
10 lbs. Rice 10 lbs. Sugar 6 lbs. Sant. Coffee 5 lbs. Bakalar 2 lit. Olive Oil
Package No. D-5—$16.00
14 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 5 lbs. Coffee 5 lbs. Laundry Soap 5 lbs. Lard 5 pkg. Noodle Soup
Package No. D-8—$13.50
5 lbs. Spaghetti 5 lbs. Laundry Soap 5 lbs. Sugar 5 lbs. Rice 5 lbs. Lard ____5_lbs^_Coffee^^^^^^^^
Package No. D-11—$22.50
20 lbs. Flour 20 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 5 lbs. Lard 5 lbs. Laundry Soap 5 lbs. Coffee
VŽ lb. Ceylon Tea_
Package No. D-14—$14.75
10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 5 lbs. Coffee 4 lbs. Lard 4 lbs. Laundry Soap
4	pkg. Noodle Soup
Package No. D-19—$20.00
10 lbs.	Red Beans 10 lbs. Barley
10 lbs.	Sugar
10 lbs.	Rice ,
5	lbs.	Coffee 5 lbs.	Lard
5 lbs. Laundry Soap 5 pkg. Noodle Soup
Package No. D-20—$15.00
10 lbs. Beans 5 lbs. Barley 5 lbs. Coffee • 10 lbs. Rice 10 lbs. Sugar
Package No. Dt-3—$15.00
10 lbs. White Flour 10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 5 lbs. Coffee 1 lit. Olive Oil
Package
10	lbs.
10	lbs.
10	lbs.
4	lbs.
1	lit.
No. D-6—$14,50
Spaghetti Sugar Rice Coffee Olive Oil
Package No. D-9—$26.50
20	lbs.
10	lbs.
10	lbs.
10	lbs.
5	lbs.
4	lit.
Sugar
Spaghetti
Rice
Bakalar
Coffee
Olive Oil
Package No. D-12—$26.00
37 lbs. Can of Lard 10 lbs. Sugar 10 lbs. Rice 5 lbs. Coffee 5 lbs. Spaghetti 5 lbs. Laundry Soap __5pkgjNoodleSouo_
Package No. D-15—$10.00
10 lbs. Sugar 5 lbs. Rice 3 lbs. Coffee 2 lbs. Lard 2 lbs. Laundry Soap % lb. Pepper
INDIVIDUAL PACKAGES
SPECIALS
100 lbs. Modre Galice $30.00 50 lbs. Modre Galice . 18.00
100 lbs. Sumpora ________ 22.00
50 lbs. Sumpora _______ 12.00
Ako treba, plača primoac carinu na m odru galicu i sumpor
100 lbs. Barley ________________________23.00
40 lbs. Barley .............12.00
37 lbs. Can Aire Lard	12.90
20 lbs. Bakalar ....................15.00
30 lbs. Spaghetti ______________8.50
20 lbs. Rice ____________________________7.50
20 lbs. Sugar ........ .	6.75
5 lbs. Chicory(Franks)	3.85
sam kriv, če ne bodo vsi pristopili k nam."
"No, da ampak jaz?" je rekel kanonik, "škof me je zasovražil kot živega, vraga ter mi javno vrgel v obraz, da sem jaz sestavil pamflet. Čeprav sem se zaro-til in prisegel, da ga nisem, kar je tudi res, še sedaj misli, da sem jaz ta neznani avtor. Povejte mi, zaboga, kdo je sestavil to pismo?"
"Res ne vem."
"To ni mogoče. Baćanka dolži vas, da ste si izmislili pamflet."
"Jaz? Nikakor ne! Prišlo je nenadoma in bilo nam je dobrodošlo. Povejte mi, prosim vas, če vam pade v naročje lepo jabolko, ali boste vprašali, kdo je jablano zasadil ?"
"Sumite koga, baron?"
"O tem nisem utegnil razmišljati."
"Torej bom jaz ostal žrtev?" "Samo začasno. Ne bojte se, nagrada vas čaka. Priložnosti bo še preveč. Toda prosim vas, re-verendissime, umaknite se ta-čas v sobo moje žene; Janković noče javno pokazati, da pripada naši stranki. Za sedaj se še vojskuje skrivaj. Še to vas prosim: držite se svoje botre, stare Sera-maževke, navdušite jo, da bo ži-vahneje dopisovala z dvorom."
"Ne vem, kaj ji je," je odgovoril kanonik, "toda odkar je do-
bila svoje tožbe proti podbanu, je nekako trmoglava;"
"Ali se nagibi je k nasprotni stranki?"
"Nikakor, ona se sploh umika strankam in kadar napeljem pogovor na politično dejavnost, mi odgovarja: 'Pustite me na miru; drugič. Bom videla; eh, jaz sem stara!' in podobno."
Častnik je najavil Jankovića. Baronica, kanonik in Amalija so se jadrno umaknili v drugo sobo. Jankovič je vstopil:
"Kaj slišim, vi potujete, baron?"
"Potujem, na žalost."
"Kam, za božjo voljo?"
"V bansko krajino. Predsnoč-njim sem prejel banski odlok, da moram neutegoma iti v krajino; širijo se govorice o novem uporu. V kostajniški in glinski pol-kovniji, moram potovati od kraja do kraja in natanko vse preiskati, dokler ne izpeljem preiskave do kraja. Nato bom moral urnih nog na Dunaj, da izročim banu vse zapiske. Ne verjamem, da se bom vrnil prej kakor v dveh mesecih."
"Pa ste vi kaj slišali o tej novi zaroti?"
"Nič, vam povem. Kakor slišim, je vse mirno. Bog ve, če ni spet kaka denunciacija."
"Čudno!" Jankovič je zmajal z glavo.
"Zaradi tega sem vas poklical. Prosim vas, bedite, dokler me ne bo tukaj. Sledite slehernemu koraku naših nasprotnikov; kakor vse kaže, so grdo poraženi."
"Povem vam, da že obupujejo. Spomenica vrabičev jim je zapičila oster trn v srce."
"In ta trn ste ošpičili vi, a?"
"Jaz? Oprostite! Jaz Šem ga samo bral kakor drugi ljudje."
"No, pustiva to, ne bom vas' dalje spraševali; tudi ne utegnem. Ampak tudi Krčelič obupuje. Dolžijo ga, da je on spisal pamflet. S škofom sta si zdaj kot pes in mačka."
"Mi je žal, da mora Krčelič po nedolžnem prenašati Tausijevo maščevanje. Ta sum je pokopal vse njegove slavohlepne upe. Ampak ta vaš mandat, ta mandat!"
"Nerodno je, res. Od same jeze bom dal pobesiti nekaj upornikov več."
"Hvala Bogu, da nisem krajiš-nik."
"A propos! Kaj počne Beli-zar?"
"V nekaj mesecih bo povsem zdrav. Iz Primorja mi piše, da mu zrak zelo prija."
"Ta njegova živčnost mi jo res neprijetna."
(Dalje prihodnjič)
Naznanilo m zahvala
Globoko poirti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi in mučni bolezni zaspal v Gospodu naš ljubljeni soprog, dragi oče in stari oče, tast in brat
1878
1954
FRANK TURK
3. feKfrilsrfel™*	izmučene oči na dan
Rojen je bil leta 1878 na Vrhniki pri Ljubljani. V Ameriko je prišel leta 1901,
Pogreb se je vršil 8. februarja 1954 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi
darovana	Holmes Ave., kjer je za pokoj njegove duše bila
f	Po opravljenih obredih je njegovo truplo bilo
prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k zemeljskemu počitku.
„	" štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Fath-r Cimpermanu
za obisk na domu, za podelitev zadnjih tolažil sv. vere, za daroLno sv
zahTalTzT^c^itv^e^ob^kr^^''^^-^'	Matija Jager pa naj sprejme našo toplo
Bog pltčjji	našega dragega umrlega v pogrebnem zavodu. Obema
.	toplo phvalo naj sprejmejo vsi, ki so ob krsto pokojnega položili tako
ča^t.	cvetja m mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo
poko?duTe%X-negr'	"i se bodo brale za mir in
se zahvalimo vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi u ysem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom društev, ki jim je pokojnik pripadal in to: Slo-sobraia ^ S.D.Z. m podr. št. 3 Slov, moške zveze, za lepo slovo od svojega
P»gi«bcem, sinovom In i.lom pokojneg., ki .o
"■ ""'-"'-o
Hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoie sožalie kakor *,,л;
vsestSko'^Sno^strl^	P°3"b in za
zemlHl'"^' soprog in dragi naš oče, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški
K®?'	soprog, skrben oče in vzoren hišni gospodar. Veliko si
delal in skrbel za vse nas. Veliko si tudi trpel skozi leta v svoji težki in mučni bolezni, pa SI vse t^obe prenašal vdano in potrpežljivo. Sedaj si odš^ ^dra gemu Bogu da od Njega prejmeš za vse dobro, ki si ga na tem svetu storU zasluzeno plačilo Mi se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjaH v naših mislih in molitvah, dokler se vsi ne združimo-nad zvezdami! ^
Žalujoči ostali:
JOHANA, soproga
FRANK, JOSEPH, LOUIS, sinovi
JENNIE por. TROMMETTER, MARY por. TRASK,
ANGELA por. KOŠKI, hčere MARY, CAROLYN, MARY, snahe BENNY, JOE, JOHN, zetje 6 vnukov in vnukinj in 1 pravnuk JOSEPH (v Girardu), brat JENNIE por. SEIBERT. sestra
V starem kraju zapušča sestro FRANCKO in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 4. marca 1954.