NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA Fašizam je sluga kapitalizma 1 Svakom našem drugu je u glavnom poznato, što je kapitalizam, ali ćemo ipak, radi cjeline obujma ove teme, da napomenemo još nekoliko riječk Kapital je iznos novca (ili' vrijednosti, koja se dade lahko u novac pretvoriti po svojoj nominalnoj vrijednosti), koji svom vlasniku ne donosi samo toliku dobit, kolika je njemu potrebna za podmirenje njegovih potreba, nego dobit, koja pored toga — ako se pribija kapitalu — povećava taj kapital. (To napominjemo samo uzput, a ko želi o tom nešto više znati, preporuča mu se, da pročita »Kapital« od K. Marxa). Samo takav iznos novca može da se stavi, kao kapital, u službu eksploatacije radne snage, koju posjeduje, prodaje i daje radnik, bilo fizički, bilo intelektualni. Dok kapital nije u prometu, on ne predstavlja unosnu vrijednost, mrtvi je kapital, kao što je i vrijednost zlata u dubini zemlje — tek radna snaga, koja se preko kapitala izrabljuje, daje ovomu, kao i svakom prirodnom blagu, njegovu upotrebnu i unosnu vrijednost. Kad bi se radniku plaćala faktična vrijednost njegovog rada kapital ne bi mogao nositi dobitke, jer dobitak predstavlja samo onaj dio vrijednosti radne snage, koji se radniku upravo otme. (O tomu smo već pisali u našem broju 17. od 15. oktobra 1933). I kad se ta otimačina, po principima slobodne prodaje i kupnje radne snage, u društvenom poretku smatra ispravnom i kao takova ozakoni, onda je to kapitalizam. Dakle, kapitalizam je ozakonjivanje prava otimačine za one, koji posjeduju kapital, a uz to ozakonjivanje cijelog jednog društvenog sistema, koji na takovim principima bazira. Izvjesne pojave, u razvitku čovječijeg društva, su historijskim svojim tokom dovele kapitalizam do toga, da on danas vlada sa pet šestina kugle zemaljske. Tamo pak, gdje je kapitalizam dostigao svoj vrhunac, tamo gdje se toliko nagomilao u rukama jedne klase, da je ogromne mase izbacio ispod njihovih krovova i sa njihovih njiva, t. j. potpuno ih osiromašio, a sve blago sebi prigmuo — tamo su i mase izrabljivanih i gladnih proletera — beskućnika došle do svijesti, te se stavile u oštru borbu za povratak svojih prirodnih i čovječanskih prava. Tamo je aktivan socialistički pokret. Pa da bi u svojoj borbi protiv toga so-cialističkog pokreta ipak nekako, bar privremeno, odoljeli, stvaraju ti kapitalistički sistemi po raznim državama pokrete, koji se obaraju protiv socializma — stvaraju fašizam. Poznavanje sistema društvenog P-etka je za pojedinca i mase jedna odlika, uslovljena većim obrazovanjem i izvjesnom višom kulturnom sredinom. U koliko je izvjesnom krugu ljudi poznato, na kakovim principima stoji organizacija njegovog najužeg društvenog kruga, za tim šireg, te susjednih širih društvenih krugova, da se drugim riječima izrazimo, njegove klase, njegove države i susjednih država, u toliko je taj krug obrazovaniji i na višem stupnju kulture. Svaki socialist mora biti svjestan, kojem društvenom krugu pripada, mora poznavati sistem društvenog poretka, koji će stvoriti i sistem poretka, koji ga izrabljuje. So-cializam je kulturna tekovina jedne obrazovanije i svjesne društvene sredine. Na žalost, imade još jako mnogo ^aših drugova radnika, koji nijesu stekli potrebno obrazovanje, spadaju u jednu nižu kulturnu sredinu, za-glupljeni su kojekakovim vjerskim dogmama i nacionalističkim parolama, egoistički instinkt vlada još i previše njihovim osjećajima, pa se takovi mogu još uvlačiti — raznim parolama i pogodnostima — u bratoubilačke organizacije, koje kapitalizam stvara umjetnim načinom, da preko njih sebe osigura. Organizirati ljude na niskom kulturnom i intelektualnom stepenu, terorom i preko izravnih i zaintereso-vanih slugu kapitalizma, na bazi ko-jekakovih lažno-socialističkih, vjerskih i nacionalističkih programa, dati im eventualno i neke male materijalne pogodnosti, oboružati ih i vojnički izobraziti, obećati pljačku, praviti parade, na kojima će i oni učestvovati u smedjim, crnim, plavim, crvenim i žutim košuljama, dati im koje-kakovih ordena i huckati na njihovu braću, klasno svjesne proletere — to je fašizam. Fašizam je ujedno sistem imperia-lističkog kapitalizma, sa svim njegovim nemoralnim • odli- kama, tek što je diktatura u njemu samo još nekoliko puta potencirana i ne žaca se ni «o- j. \, ,:* Neizpolnjene so ostale upravičene predstavke kronskih upokojencev in staroupokojencev sploh ter je vprašanje izenačenja staroupokojencev zopet odgodeno za eno leto, . tist», m.- Neizpolnjene so ostale predstavke onih železničarjev, ki so bili nastavljeni v letih 1926—1929, na to degradirani nazaj v prvo stopnjo osnovne plače ter so sedaj računali, da se jim bo popravila krivica in da jim bode uprava priznala vsa službena leta za odmero penzije. Neizpolnjene so ostale zahteve delavstva, ki je zaposleno pri državnih prometnih napravah in ki je zahtevalo izvajanje osemurnika za vse delovne dni v mesecu, zahtevalo vsaj Bliža se 15. maji k0 stopi v veljavo novi vozni red in s katerim dnem stopijo v veljavo tudi novi turnusi za vlakosprem.no osobje. Ne smemo opustiti te prilike, da ne bi opozorili vla-kospremno osobje na njegovo dolžnost pri sestavi novih turnusov. Vsako leto se ponavljajo pritožbe proti preveč skrčenim turnusom, ki ne up-števajo nikakih zamud, ki ne upoštevajo priprave in posprave v iz-vendomicilnih postojah, ki ne upoštevajo izrednih razmer v zimskem času, v snežnih zametih, marveč krvoprolića, koja je pred mjesec dana učinio fašizam u Austriji. Ali, to je sve znak, da je kapitalizmu došao zadnji čas, a fašizam mu je zadnje sredstvo, kojim se nada spasiti, no ipak mu spasa nema. Svjesni proletarijat se organizira, da napravi veličanstven pogreb kapitalizmu, koji se, evo, već sam u sebi guši, pa da onda sruši i sve ostatke njegove, te nanovo izgradi svoj društveni sistem: SLOBODE, PRAVDE I JEDNAKOSTI. Ali ne slobode na onaj način, kako ju je shvatio kapitalizam, nego slobode, koja će biti blagodat svakom pojedincu. Slobode, koja će uvjetovati, da svaki član društva bude kulturno na visokom stepenu, kako tom slobodom ne bi ograničavao slobodu drugog i drugom bio na štetu, ili ga čak, radi svojih ličnih i porodičnih preimućstava, na račun te slobode, pljačkao i ugnjetavao. Ne i pravde, da jači potlačuje i izrabljuje ! slabijega, nego pravde, da svaki do-I bije nagradu od društva za svoje zasluge, a prema tomu, ko je i kakav je, da iskusi i posljedice za sve slučajeve, kad se ogriješi o interese društva, ili pojedinca. Ne jednakosti, da se svi jednako izrabljuju u robovanju kapitalizmu i njegovom idolu, zlatu, nego jednakosti, da svaki jednako, po svojoj snazi i sposobnosti radi u korist cijele društvene zajednice, te za to u njoj uživa sve blagodati, koje su mu, po njegovom kulturnom stand-artu potrebne. Pa za to: U borbi protiv fašizma, slijepog sluge kapitalističke klike, PROLETERI SVIJU ZEMALJA, UJEDINITE SE! najskromnejši eksistenčni minimum, zahtevalo pravično ureditev pokojnin. Še so ostali na dnevnem redu brezplačni dopusti in novo budžetno leto stoji ravno pri najslabše plačanih pomožnih delavcih v znamenju nove redukcije delavskih plač. V posameznih kurilnicah so bili pomožni delavci že klicani v pisarne, da podpišejo obvestila, da so jim prejemki reducirani za po več dinarjev dnevno. Že doslej ti delavci niso mogli pošteno živeti, saj njih prejemki niso zadoščali niti za najpotrebnejše življenjske potrebščine in najskrom-nejšo obleko. Kakšne razmere bodo zavladale sedaj v teh delavskih družinah, ako se napovedana redukcija plač v resnici izvede, si ne moremo predstavljati. Beda in pomanjkanje bodeta še večja in delavske družine bodo v kratkem popolnoma propadle. V zadnji številki »Železničarja« smo našteli, kaj vse dolguje državna uprava ravno tem najslabše plačanim delavcem in danes moremo ugotoviti, da se ni osiguralo v novem budžetu nikakih posebnih kreditov, da bi se končno delavstvu izplačalo dol-gujoče zneske. Mm*........* v predpisujejo na papirju gotov delovni čas, ki se v praksi nikdar ali pa le prav redko izvaja. Enako se ne upošteva za turnus šolanja, ki je službeno predpisano in se vrše v prostem času zaslišanja, včasih po cele ure in tako se čas za odpočitek skrči na minimum, posebno še v takih mesecih, ko se ustavi dopust za vse »nižje kategorije« uslužbencev, Vsled takega položaja mora osobje posvečati največjo pažnjo sestavljanju turnusov ter mora ukreniti vse, da se izvedejo zakonito zajamčeni predpisi o delovnem času. Vsled tega ne sme vlakospremno osobje držati križem rok, marveč morajo vla-kospremniki tudi v najmanjši domicilni postaji izvajati določbe naredbe o določitvi delovnega časa za nastavljeno osobje. Da bo osobje vedelo za svoje pravice, objavljamo najvažnejše izvlečke iz citirane naredbe: »Načelno se uvaja osemurni delovni čas za nastavljeno železniško osobje. Za podlago pri ugotovitvi trajanja dnevne službene dobe služi stvarno delo in se imajo na tej podlagi izdelati delovni razporedi za nastavljeno osobje. Delovne razporede sestavijo posamezna službena mesta sporazumno z osobjem tega službenega mesta in sicer na sledeči podlagi: Za vlakovno osobje: Normalni razpored dnevnega dela znaša 8 ur, računajoč čas vožnje po voznem redu, eno uro pripravljenosti pred odhodom in eno uro posprave po zaključku potovanja. (Po tolmačenju Generalne direkcije z dne 29. novembra 1926 se računajo te ure samo v domicilni postaji in ne v izvendomicilni postaji). Razpored naj bo tako sestavljen, da je celi mesec razdeljen približno tako-le: 30% delovnega časa, 20% časa določenega za odmor izven domicila, a 50% odmora doma. Najdaljši delovni čas v enem dnevu sme znašati po razporedu 14 ur. Pri potovanju v režiji velja kot ekvavalent faktičnemu delu 50% uporabljenega časa. Pri izdelovanju razporedov je gledati na to, da se razdele odmori in potovanja oziroma delo v soglasju z osobjem.« Tako se glase predpisi in od vla-kospremnega osobja je odvisno, če se bodo ti predpisi tudi resnično izvedli. Vlakospremno osobje ima pravico sodelovati pri sestavi turnusov ter se imajo turnusi sestaviti v soglasju z osobjem. Vlakospremniki! Poslužite se te pravice, ki Vam je zakonito zajamčena, sestavite turnuse odgovarjajoče osemurnemu delovniku, saj to je v vašem lastnem interesu in tudi velike važnosti za varnost prometa. Z zidavo sanatorija za železničarje na Golniku ne bo nič Razmere v železničarskem bolniškem fondu so dobro znane prav vsem železničarjem. Po večletnem komisarijatu v bolniškem fondu, pod katerim so se nakupovali najrazličnejši domovi in zdravilišča ter oprema za nje po Dalmaciji, Srbiji in Bosni, je prišla uprava bolniškega fonda v roke izvoljenih odborov ter se je izvedla zakonito zajamčena avtonomija bolniškega fonda, v.: i* jrži Leta 1931. se je našim sodrugom posrečilo spraviti na glavni skupščini do sprejema sklep, da se more iz rezervnega fonda porabiti 3 milijone dinarjev za zidavo sanatorija na Golniku, če se doseže sporazum med ljubljansko in zagrebško upravo ter centralnim upravnim odborom v Beogradu. Ta sklep je potrdil železniški minister z odlokom SH br. 53/31. L -tfi na h9 -'S?*” Tudi sedaj še ni prepozno! Res da so pravice železničarjev povsod Hedukcšje ostanejo Pred novimi turnusi reducirane na minimum, da se nahajajo železničarji na robu propada, vendar, ako bodo izpregledali, še lahko odvrnejo od sebe najhujše, zaustavijo val redukcij in si osigurajo boljšo bodočnost. Če hočejo to doseči, ne smejo več slediti zvezarskim frazam, marveč morajo obračunati z onimi, ki so vedno in povsod v prvi vrsti ščitili le interese delodajalca ter se morajo sedaj vsi izkoriščani zdru- j žiti in enotno zastopati svoje pravice. Po tej poti bodo tudi v bolniškem fondu dosegli ne samo enakopravnost z delodajalcem, marveč bodo dosegli v tej železničarski instituciji odločujoč vpliv in tedaj bo bolniška blagajna zopet postala last vseh železničarjev in bo našel v taki bolniški blagajni zaščito in pomoč sleherni železničar. Mahavijafna zadruga spregleduje „ped pritiskom“ V »Zadrugarju« od 20. marca je g. Deržič, ki je znan »delavec« na zadružnem polju, napisal daljši uvodni članek, v katerem se peča z novimi davčnimi zakoni, s katerimi so Na-bavljalne zadruge izenačene glede neposrednega davka s prosto trgovino. Odslej smejo prodajati svoje blago le članom in ne smejo imeti v zalogi luksuzne robe ter ne smejo prodajati alkoholnih pijač. Zavedni zadrugarji so že davno nastopali proti prodajanju alkoholnih pijač v zadrugi, ker je ravno dejstvo, da so se v zadrugi dobile razne alkoholne pijače od vina do konjaka in likerjev na kredit, večkrat povzročilo prepire v delavskih družinah zlasti po izvršenih večjih redukcijah plač. Ponosno se trka g. Deržič na prsa, da so bile Nabavljalne zadruge »regulator« vinskih cen, pri tem pa seveda pozabi na slabo stran velikega konsuma vina ter Nabavljalna zadruga s svojo regulacijo vinskih cen ni prinesla niti najmanjšega blagoslova v železničarske družine, marveč bi daleko več koristila, ako bi že pred leti odpravila vse alkoholne pijače iz svojih poslovalnic. Sedaj je moral priti davčni vijak, da prisili gospodo do ukrepa, ki je bil že davno nujno potreben in edino pravilen. Pozabil pa je g. Deržič povedati, zakaj ni Nabavljalna zadruga, ki vendar vživa velike ugodnosti pri prevozu, je prosta skoraj vseh davkov, lahko računa s 100% poravnavo vseh izstavljenih računov, ker se odtegne ubogemu delavcu njegova plača do zadnje pare, samo da se krije račun Nabavljalne zadruge, čeprav potem delavec ne more kupiti otroku niti zvezkov za šolo, regulator drugih cen na trgu: zakaj ni regulator cen moke, marveč moko celo dražje prodaja kot privatni trgovec, zakaj ni regulator cen riža, sladkorja in drugih špecerijskih artiklov? Zakaj tu ni konkurence, zakaj tu niso cene za 10% nižje, zakaj se tu izvajajo »oziri na-pram realnim trgovcem«, kakor to omenja g. Deržič? Pravi zadrugarji so leto za letom stavili na občnih zborih zadruge zah- i tevo, da naj prodaja zadruga blago | pri najnižjih cenah, te predloge so zlasti podčrtavali v dobi težkih redukcij, ko je bil železniški delavec pritisnjen popolnoma na tla, ko si pri prejemkih kvečjemu par sto dinarjev na mesec ni mogel kupiti niti zadosti kruha za svojo družino. Vsi predlogi so bili zaman, gospodje so imeli zaprta ušesa in prišli smo tako daleč, da je ubogi delavec moral kupovati dražjo moko v zadrugi, ker drugje ni imel nikakega kredita, vsak boljše situirani uslužbenec je pa kupoval cenejšo moko izven zadruge. To velja še za mariskateri drug artikel in če je davčni vijak tako »izobraževalno« vplival na pojmovanje gotovih gospodov, da sedaj uvidijo potrebo konkurence in določenja najnižjih cen v zadrugah, je davčni vijak naredil veliko delo. Pravilno je, da padejo enkrat vsi obziri. Dokler so zadruge ščitile (po izjavah g. Deržiča so stale na tem stališču) interese privatnega kapitalista, toliko časa niso izvajale zadružnega programa, toliko časa so delale proti interesom zadrugarjev. Pozdravljamo, da bodo krenile, če prav kasno, na pravo pot, in da se bodo borile za odpravo predpravic posameznikov, da bodo vodile brezobziren boj proti dobičkarskim načrtom orivatnega kapitalista in da bodo delale za interese celokupnosti. Da pa ne bodo ostale uvodne besede »Zadrugarja«, povzročene edinole po novih davčnih predpisih in ne po željah zadrugarjev in po zadružnih principih, samo na papirju pa je dolžnost vseh zadrugarjev, da nadzorujejo delo odbora, da res branijo velike zadružne ideje ter pripeljejo tako tudi Nabavljalno zadrugo uslužbencev državnih železnic v Ljubljani na pravo pot, na pot iskrenega, nesebičnega zadrugarstva. mn im»—«■■n u ni ,111,11 « Sodrug! Ali si že prispeval za pomoč avstrijskim beguncem? Če še nisi, stori takoj svojo dolžnost! Konferenca Strokovne komisije V nedeljo, dne 18. marca se ije vršila v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice kom-lerenca Strokovne komisije, kateri so prisostvovali delegati vseh v Strokovni komisiji včlanjenih delavskih organizacij. Konferenca se je bavila zlasti s težkim položajem delavstva, posebno s položajem delavstva v rudarski industriji ter z obstoječo socialno zakonodajo, ki se v največ slučajih ne izvaja ter so referenti nastopali za spopolnitev socialne zakonodaje, za znižanje delovnega časa in za izvajanje delovnega prava. Nagla-šali so da je potrebno osigurati delavski eksistenčni minimum z zakonitimi normami o minimalnih mezdah. S skupno akcijo strokovnih organizacij in inšpekcij dela je treba preprečiti vsako nadurno delo, ki je dandanes kljub brezposelnosti še vedno v navadi. V to svrho pa je treba povečati kredite za Inšpekcijo dela. Stanarina in obrestna mera se morata maksimirati na predvojno višino. Racionalizacijske ukrepe privatnih podjetij je treba postaviti pod javno kontrolo. Racionalizacijsikii dobički bi se morali porabiti predvsem za skrajšanje delovnega časa in znižanje cen. Gospodarstvo podjetij in donose proizvodnje je treba postaviti pod kontrolo javnih oblasti. Zavarovanje zoper brezposelnost je treba izgraditi s povečanjem dohodkov javnih borz dela, predvsem z 'dotacijami javnih korporacij in 'države. Brezposelnost bi se dala omejiti z velikopoteznimi javnimi deli, ki naj se financirajo s prisilnimi brezobrestnimi posojili tistih obratov, katerim bodo donesla javna dela koristi. S isedanjo gospodarsko politiko se proces (padanja cen ne pospešuje, zato bi bilo potrebno, da se izdajo strogi ukrepi glede valute in reorganizacije denarnih zavodov. Glede socialno političnih razmer je bila sprejeta soglasno sledeča resolucija: Konferenca svobodnih strokovnih organizacij URSSJ za dravsko banovino ugotavlja: 1. Obstoječa delavska zaščitna zakonodaja je nepopolna in se 2. ne izvaja, posebno glede delavskih zaupnikov, ki se jim ne nudi zakonite zaščite ter strokovnih organizacij, ki jih delodajalci ne priznavajo, kljub temu, da so priznane v obrtnem zakonu. Konferenca zahteva: | 1. da delovni čas z ozirom na obsto- j ječo brezposelnost v nobenem: slučaju ne I sme znašati več kot 8 ur in da se zniža na 40 ur v tednu; 2. da se čežurno delo prepove in le v izjemnih slučajih dovoli, da pa se mora brezpogojno plačevati s 50 odstotnim poviškom; 3. da se prepove pod pretnjo najstrožjih kazni zaposlitev žensk in mladoletnih pri nočnem delu; 4. da se inšpekcijam dela potom naknadnih kreditov omogoči redno poslovanje ter da se vzpostavi Inspekcija dela v Mariboru za bivšo mariborsko oblast; 5. da se revizija obrtnega zakona, ki jo zahtevajo delodajalci, ne izvrši, ker stremi za poslabšanjem sedanjih socialnih pridobitev obrtnega zakona; 6. da se v obrtnem zakonu ročnemu delavstvu zasigura redne dopuste po 1 letnem službovanju in odpravnino po 5 letnem službovanju; 7. da se poleg obrtnega sodišča v Ljubljani ustanovi tudi obrtno sodišče v Mariboru. Za razsojanje sporov po obrtnem zakonu pa naj se pritegne kot predsednike razsodišč poklicne sodnike. V, slučaju revizije zakona pa zahteva; 8. da se izvede zavarovanje za starost, onemoglost in smrt ter zavarovanje za slučaj brezposelnosti; 9. da se brezpogojno zaščiti delavske zaupnike z zakonom in potom strokovnih organizacij. Konferenca je posvetila posebno pažnjo tudi izjemnemu položaju, v katerem se nahaja železničarska organizacija, katero hoče prometni minister na vsak način razpustiti, da tako onemogoči borbo železničarjev za njihove pravice. Vsled tega je konferenca povdarila zahtevo po neomejenem izvajanju koalicijske svobode za vse delavstvo, tudi za ono, ki je zaposleno v državnih (podjetjih, ker ravno to delavstvo je danes še najbolj izkoriščano in mora vršiti naporno službo pri daleko nezadostnih prejemkih ter ne viživa niti onih pravic, ki so zagarantirane z zakonom o zaščiti delavcev. Za predsednika Strokovne komisije je bil izvoljen s. Leskovšek (kovinar), za tajnika s. Vnk. Želimo, da bi novi odbor Strokovne komisije s podvojenimi silami šel na delo, da čimipreje v celoti izvede program, ki ga je postavilo delavstvo na tej konferenci. Iz sekcije upokojencev Opozorilo upokojencem Vse upokojence opozarjamo, da morajo po predpisih predložiti do 10. aprila 1934 nove prijave za prejemanje draginjskih doklad. Pri tem pripominjamo, da je prijavo izpolniti točno po predpisih, ki so natisnjeni na drugi strani prijave. Dokumentov (poročni list, krstni list, itd.) ni treba prilagati, ako ste te dokumente že enkrat predložili. Enako ni treba prilagati sedaj šolskih potrdil. Edino novoupokojenci, ki doslej še niso predložili prijav, morajo prijavi priložiti vse dokumente (naj jih dajo overoviti na sodniji, kjer se vrši overov-Ijenje brez vsake takse). Prijave pa morate dati potrditi pristojni davčni upravi glede premoženjskega stanja žene oziroma otrok. | Upokojenci, ki ne morejo dobiti prijav v svojem lastnem kraju (prodajajo se namreč v vsakem večjem kraju v trafiki), jih lahko zahtevajo pri upravi »Ujedinjenega Železničarja« ter jih dobe dostavljene po pošti. ¥ prevdarek Pod tem naslovom je prinesel »Zadrugar« članek g. Č., ki ugotavlja, da dne 1. marca 1934 ni dobilo redne plače 180 železničarjev, ki čakajo na upokojitev iti 1 u• Člankar povdarja težek položaj prizadetih, ki že sedaj prosijo okoli posojila, iščejo kreditov za živež ter se bodo morali na vseh koncih in krajih omejiti, da bodo izhajali, dokler ne dobe pokojnine. Člankar išče nato pota, ki naj v CERKVENIK ANGELO: KDO JE KRIV? Vojna zgodba v štirih dramskih scenah. OSEBE: vojak, ženska, častnik, višji častnik, drugi vojak, vojaki. Godilo se je v svetovni vojni na rusko-nemški fronti. L SCENA. Vas tik za strelskimi jarki, kakšnih 20 kilometrov za prvo bojno črto. Dvoje, troje hiš, dve, tri barake, nekoliko tren-skih voz, naloženih z živili, orožjem, strelivom, gradbenim materijalom itd. Vsa pokrajina je pokrita s snežnim plaščem. Jasna, mrzla zimska noč. Slišati je prasketanje strojnic. Reflektorji osvetljujejo pokrajino. Semtertja udari v trenutek pokoja pok granate, kakor da se umirajoči tišini izvije težak vzdih. Zaslišijo se stopinje. VOJAK (ima na glavi čelado, na puški nasajen bajonet, ki se včasih zaleskeče v odsevu snežnih ploskev. Ob visoko natovorjenem vozu obstane. Nekaj premišljuje): Mrzlo je, strela gromska! (Gre ddlje. Iz barake se razlega italijansko petje.) VOJAK (pride z desne in obstane ob baraki): Italijanski ujetniki še vedno pojo! (Odide.) ŽENSKA (pride z desne in se ozira na vse strani. Zelo previdno se pomika proti živeznemu vozu. Nepričakovano razsvetli bleščeča svetloba reflektorja vso vas. Zenska se naglo vrže na tla. Svetloba izgine. Zenska se naglo dvigne ter steče proti vozu): Nikogar ni. (Slišati je stopinje vojakov, ki korakajo skozi vas. Rezko povelje: »Vorwärts, Bande! Ruhe! Maul halten!« Vojaki pojo. Pesem se sliši kakor da prihaja od nekod daleč: »Dne per due, Quattro per quattro alla stazione voglio andar! Mi ho stufato di fare il soldato, voglio godere la libertä.« Rezek ukor: »Maul halten!« Tiho. Slišati je samo še odmev korakov. Z leve prihaja vojak, ženska skoči za voz ter se potuhne.) VOJAK (obstane pred vozom): Zopet v klavnico! (Koraka dalje.) ŽENSKA: Zopet v klavnico, venomier v klavnico! (Skoči urno pred voz, razgrne plahto ter hiti metati na njo kruh, konzerve in drugo. Zaslišijo se stopinje.) Kako da se tako hitro vrača? (Smukne pod voz.) VOJAK (prihaja z desne. Pred vozom se opotakne ob kruh in konzerve ter telebne na tla): Strela gromska, ta je pa lepa! (Začudeno.) Kaj? Kruh? Konzerve? No, ta je pa res lepa! (Po kratkem premoru.) Ali je mogoče ? Vi, Ruška ? ŽENSKA (se dvigne): Gospod Spiess, prosim vas, ne tako glasno! VOJAK: Ruška, ali je mogoče? ŽENSKA: Nikdar več, gospod Spiess! Vse bom zmetala zopet na voz! VOJAK: Zdaj nesi domov! ŽENSKA: Ne, ne, gospod Spliess! VOJAK: Ne delaj neumiriosti! Nesi domov! ŽENSKA: In posledice? VOJAK: Kakšne posledice? ŽENSKA: Ali me boste naznanili? VOJAK: Najbrže ne! ŽENSKA: Najbrže ne? Kako naj to razumem? VOJAK: Ne sprašuj, Ruška! Nesi domov! ŽENSKA: Povejte mi: Ali me boste naznanili? VOJAK (nervozno): Vsak trenutek utegne priti zamenjava. Potem te ne bo mogel nihče več rešiti! (Slišati je stopinje. Zenska še vedno nepremično stoji. Vojak poveže culo ter jo ji oprti.) Tukaj so že! Izgini! Naglo, naglo! ŽENSKA: Za kakšno ceno? VOJAK (do skrajnosti nervozno): Ženska, saj si blazna! Poslednji trenutek je! Izgini! (Jo porine proti desni. Zenska apatično odhaja. Videti je, da ni več previdna. Topniški ogenj je vedno silnejšt, prasketanje pušk in strojnic se sliši vedno razločneje. Vojak izgine na levo.) VOJAK (v ozadju): Halt, wer da? ČASTNIK (V ozadju): Lagerinspektionsoffizier. VOJAK fv ozadju): Feldruf? ČASTNIK (v ozadju): Kaiser Wilhelm! — Losung ? VOJAK (v ozadju): Er lebe hoch! — Vorwärts! (Slišati je stopinje, ki se vedno bolj in ,bolj oddaljujejo. Iz italijanske barake se slišijo akordi harmonike. Zastor se počasi spušča.) Zastor. (Med prvo in drugo sceno se^ sliši petje, spremljano s harmoniko, vedno močnejše streljanje in vpitje.) H. SCENA. Spalnica, preprosto, a okusno urejena. Petrolejka je nizko privita. Godi se neposredno po prvi sceni. ŽENSKA (vstopi, odvije stenj petrolejke, vrže culo na posteljo ter nepremično zre v razgrnje- Članom „Podpornega društva železniških uslužbencev v Ljubljani“ bodoče osobju zasigurajo, da ne bo več prišlo v tako težek položaj in najde recept v pretekli svetovni vojni ter dokazuje, da je uslužbenec v svetovni vojni lahko preživel, ko je dobil mesečno nakaznico za SMj kg moke, 30—50 dkg masti, 1 kg sladkorja, ostalih dobrot pa sploh poznal ni. Nekako s ponosom ugotavlja, da smo preživeli svetovno vojno, čeprav ne v človeka vrednih odnošajih in razmerah, ker je vladalo železno geslo: hočeš, nočeš, moraš! In pred takim »moraš« stoje železničarji tudi danes in če hočejo, da se preskrbe za slučaj upokojitve, predlaga, da naj se samo eno leto vsak železničar omeji tako, kot se je v vojnih časih, odnosno kot se mora omejiti tisti, ki sedaj ne dobi nikake plače in v tem času si bo vsak železničar zbral primerno rezervo za tedaj, k*- t'.. Res lepi so nasveti gospodov, ki se zbirajo okoli vodstva »Zadrugarja« ter se vidi, da je njih politika diktirana povsem od zvezarjev. Vedno in povsod naj po njih mišljenju prenese vse uslužbenec, on sam naj se preskrbi iz za preživljanje nezadostnih sredstev za še slabše čase, samo, J* Naše stališče in stališče železničarjev pa je povsem drugačno: mi zahtevamo za uslužbenca, za delavca, za njegovo delo pošteno plačilo, ki naj osigura njegovi družini primerno eksistenco. Mi zahtevamo, da se ljudi po 30 in več službenih letih c • • da se v smislu določb zakona pravočasno ukrenejo koraki, da se uslužbencu takoj z dnem razrešitve odredi tudi pokojnina. Določbe zakona so jasne in teh določb ne sme kršiti delodajalec, v našem slučaju državne prometne ustanove. Zakon predpisuje kdaj prestane služba in železniška uprava mora voditi točno evidenco o svojih uslužbencih ter je njena dolžnost, da pravočasno izposluje potrebni pristanek finančnega ministrstva v smislu ! § 134. zakona, ki jasno odreja, da se i mora količina osebne pokojnine od- | meriti po službeni dolžnosti z isto re- | šitvijo, s katero se uslužbenec upo- i koja. Z novim letom je bilo zobozdrav-Ijenje za člane bolniškega fonda občutno podraženo, saj morajo doplačati za posamezna dela za se polovico, za člane svoje družine pa celo tri četrtine računa. Kljub tako velikim prispevkom, ki jih mora plačevati član fonda, pa nekdo sedi na prošnjah za zobozdravljenje in člani zaman čakajo po 6, 8 in tudi več mesecev, kdaj bodo njihove prošnje rešene. Posebno izven Ljubljane in Maribora bi lahko prišli člani takoj na V kolikor pa nastanejo pri upokojitvi kake ovire, ker ni dalo finančno ministrstvo svojega pristanka, je dolžnost državnih prometnih ustanov, da nakazujejo tem starim uslužbencem še nadalje aktivne prejemke, ne pa da jim enostavno prejemke ustavijo ter jih puste brez vsega. Nismo proti od strani »Zadrugarja« predlagani štednji, vendar če upoštevamo položaj železničarjev, ta štednja ne pride v poštev pri nad 90% železničarjev, ker s svojimi prejemki ne morejo kriti niti rednih izdatkov, ter bi mogel apel »Zadrugarja« veljati le ?■> ,(—t. j. za najboljše plačane uslužbence, ki pa itak ne bodo prišli v položaj, da bi se jim prejemki ustavili, k . I M' »c n» TftUOi f Ja Naj ne bo zaman naš apel odločujočim, da prenehajo s prakso ustavljanja prejemkov dosluženim uslužbencem, marveč naj pravočasno preskrbe vse zakonite pogoje za upokojitev uslužbenca ter mu odrede penzijo z istim odlokom, s katerim ga razrešijo službe. Naš apel pa je istočasno naslovljen tudi na vse železničarje, na katere apeliramo, da se združijo v borbeni železničarski organizaciji, da se potom nje bore za potreben eksistenčni minimum, za koalicijsko svobodo in tedaj bo prišel čas, ko si bodo železničarji zopet priborili tak položaj, ki jim bo omogočal štednjo, ne da bi vsled štednje trpela njih družina, za eventualne nepredvidene slučaje. Vsem upokojencem iz Ljubljane in okolice Sekcija upokojencev ima za vse člane redno uradne ure vsaki petek od 16.—19. ure v prostorih organizacije upokojencev in transportnega osobja v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta 22, I. nadstropje (glavni vhod). Vabimo upokojence, da redno prihajajo na pogovore o vseh svojih zadevah in težnjah. vrsto, ker je na deželi nastavljenih večje število zobozdravnikov, a uprava ne dostavi tem zobozdravnikom odobrenih prošenj. Ljubljanska uprava je imela za zobozdravljenje še velik neporabljen kredit ter je dolžnost upravnega odbora bolniškega fonda, da preišče, zakaj se prošnje niso nujno reševale in zakaj morajo n. pr. v Ptuju in okolici čakati železničarji, ki so septem-bra 1933 vložili prošnje, še danes na njih rešitev. Ker se zadnje čase vedno bolj množe vprašanja iz vrst onih članov Podpornega društva, ki so s tričlanskim akcijskim odborom svoječasno nastopili za sklicanje izrednega občnega zbora društva, kako so rešene posamezne pritožbe, sporoča akcijski odbor sledeče: Tričlanski akcijski odbor je tekom lanskega leta vložil pri nadzorstveni oblasti večje število pritožb radi nepravilnega postopanja društvenega odbora. Kljub predloženim dokazom in izvršenemu zaslišanju je dobil akcijski odbor doslej rešenje samo na eno vlogo, ki je manj važnega pomena, do danes pa še ni rešitve na pritožbo glede nepravilnega sklicanja izrednega občnega zbora, na pritožbo proti volilnim manipulacijam, na pritožbo proti izključitvi treh članov iz društva ter na pritožbo radi kršitve pravil. Vse te pritožbe so še sedaj v obravnavi in upamo, da bo pristojna nadzorstvena oblast i) imVo zaključila preiskavo in izdala svoje odloke, da se bodo zamogli prizadeti pritožiti v slučaju neugodnih rešitev na višje upravne instance. V informacijo članstvu sporočamo, da je društveni odbor izključil vse tri člane akcijskega odbora iz društva z motivacijo, da so vršili gonjo napram mnenju velike v e-č i n e članstva in povzročili tako društvu veliko moralno in materijalno škodo. Ta utemeljitev je vseskozi neosnovana ter se je začela akcija tega tričlanskega odbora le vsled nepravilnosti pri glasovanju z listki na občnem zboru dne 5. marca 1933, ko je šlo za povišanje posmrtninskih odpravnin in za volitev novega odbora. Pri tej priliki se je namreč ugotovilo, Napredovanje v položajnih skupinah Državni svet je v splošni seji dne 15. novembra 1933 sprejel sledeče rešenje: »Če je ukaz o napredovanju po skupinah razveljavljen samo vsled tega, ker uslužbenec v času, ko je napredoval, še ni izpolnil zakonskih pogojev ter ni imel zadostno število službenih let, ki je predpisano za napredovanje, pa je ta pogoj izpolnil, predno je bil izdan odlok Državnega sveta, mora upravna oblast, ko izvrši razsodbo Državnega sveta, z ukazom priznati preje odobreno skupino in sicer z dnem, ko je bil izpolnjen pogoj glede predpisanih službenih let.« Ta razsodba ureja sedaj vprašanje onih napredovanj v položajnih skupinah, proti katerim je Glavna kon- da je bilo oddanih na mizo 87 glasovnic brez podpisov volilcev, katere glasovnice so bile vse izpolnjene od ene in iste roke, kar je ugotovil eden izvoljenih skrutinatorjev. Dasi je predsednik pred volitvami opozoril vse člane, da mora vsak volilec svojo glasovnico s polnim imenom podpisati, ni razveljavil teh očividno nepravilnih glasovnic, s čimur je bila povzročena velika nepravilnost in so trije člani dne 14. marca 1933 s posebno vlogo zahtevali razsodišče, ki naj to nepravilnost preišče, vendar je društveno vodstvo odklonilo to zahtevo, češ, da se je občni zbor vršil v popolnem redu. Vsled ponovne kršitve pravil ?e začelo članstvo z akcijo za sklicanje izrednega občnega zbora točno v smislu § 8 pravil, ki predvideva, da se občni zbor skliče, ako to zahtev«, vsaj 1000 članov. V najkrajšem času je podpisalo zahtevo po sklicanju izrednega občnega zbora skoraj 2000 članov in je vsled tega trditev o oškodovanju društva popolnoma neutemeljena, ker so se člani samo poslužili s pravili zagarantirane pravice. Upamo, da bodo višje upravne instance popravile to nepravilnost in da bodo končno tudi izdale odloke glede nepravilnosti pri volitvah v mariborskih volilnih edinicah, kakor tudi glede kršitve društvenih pravil, ko je vodstvo društva investiralo kar 90% društvenega premožanja v nepremičnine, dasi bi smelo investirati največ 40%. Čim dobi akcijski odbor rešitev na vse te pritožbe, bo sklical širši članski sestanek, na katerem bo podal poročilo o vseh ukrepih in odločbah upravnih oblasti. trola vložila pritožbo, češ, da niso izpolnjeni zakoniti pogoji. Ako uslužbenec v času predno je izdano novo rešenje na podlagi razsodbe Državnega sveta izpolni ta minimalni po-goj, potem direkcija nima več pravice, da bi zadržala uslužbenčevo napredovanje v višjo položajno skupino, marveč mu mora priznati višjo položajno skupino z dnem, ko je izpolnil predpisano število let. Za vsako leto vojaške službe med vojsko se priračuna še eno leto za penzijo § 258 tč. 4 zakona o drž. osobju predvideva, da se čas, ki ga je prebil uslužbenec drž. prom. ustanov, aktivni ali upokojenec, v vojaški službi med vojno šteje tako, da se za vsako vojno leto šteje za penzijo še po eno leto. Sekcija upokojencev SSTSR. Kaj je z zobozdravljenjem ? Iz razsodb Državnega sveta no blago. Je vitka, ima ogljenočrne lase. Videti je se mlada. Nosi škornje. Apatično, monotono): Strašno! (Nekje v bližini poje družba pijanih in razposajenih oficirjev kvant ar ske popevke. Slišijo se akordi močno razglašenega klavirja.) Strašno! VOJAK (potrka in vstopi): Dober večer, Ruška! ŽENSKA (molči, se ne gane; še vedno bolšči v kruh in konzerve): O ... VOJAK (stopi bliže): Dober večer, sem rekel, Ruška! ZENSKA (se predrami): Oprostite, prosimi! Tako ™Ue čudno! Sedite, prosim! (Mu ponudi stolico.) Takoj borni skuhala čaj. Ali nimate mor-da raje črne kave? yOJAK: Čaj ali kavo? Vseeno je ... To ni važno! ŽENSKA: Izvolite sesti, takoj vami postrežem,. VOJAK: Kje imaš Teočko? ŽENSKA (se vrti okrog štedilnika): Tea že spi — v svoji izbici, tu poleg. VOJAK: Ali si imela samo Teočko? ŽENSKA: O ne, imela sem še Katjo, ki je bila starejša nego Tea. Umrla mi je teni pozimi, ko smo se potepali po Rusiji. Proti jeseni so bili zopet Rusi osvojili ta kraj, pa sva se s Teočko^ vrnili domov. (Žalostno.) Domov? Nič več nisva imeli obstanka v tujih krajih. Morali sva se vrniti, pa čeprav bi morali tukaj poginiti. Prišli ste zopet vi ter pregnali Ruse. Jaz pa sem sklenila, da se ne bom pustila pregnati odtod, da bom ostala tu ob svoji reki, v svoji hišici. Mogoče nama je sojeno od gladu in drugega hudega umreti, mo- goče ... Bova počivali pod najino ljubljeno vrbo žalujko, ne pa, kakor najina Katjuša, v široki stepi. VOJAK: Zelo poetično, Ruška, ampak nekaj ni v redu! ŽENSKA (začudeno): Kaj ni v redu, gospod Spiess? VOJAK: Kako je mogoče, da si ostala tukaj, ko so Rusi izpraznili ta kraj? Vse hiše so zažgali, samo tvoja je ostala?! ŽENSKA (prepričevalno): Stala šemi pred hišo, ob meni je stala Teočka. V roki sem, imela samokres. Vsakomur, kdor bi bil poskusil zažgati hišo, bi bila pognala — bog mi je priča! kroglo v glavo! VOJAK (zasmehovalno): Vraga! Pa so se, seveda, prestrašili! ŽENSKA: Mogoče, mogoče se jim je smilila Teočka ... mogoče ... bog ve, kaj! VOJAK: Pa naš major, ki ni ne nikdar ne nikjer dopustil civilistomi, da bi prebivali tako blizu prve bojne črte, se te je nemara usmilil samo zavoljo tvojih prelepih oči! ŽENSKA: Zaradi mojih lepih oči? Ne, pač pa zato, ker je človek. VOJAK; Človek? (Se zakrohoče.) O da, človek, k' ie na Mazurskih jezerih človekoljubno obešal Poljake, ker so menili, da bi utegnili biti ruski bojarji plemenitejši gospodarji nego so „ nemški junkerji! ŽENSKA (temno in zagrenjeno): Vojna je! VOJAK: Vojna — to smo mi vsi! Pa pustimo to!^Ali ni tudi tukaj vojna? Po pravici povej, Ruška! Nič ne prikrivaj! Saj vse razumem! ŽENSKA (jezno): Kaj hočete s tem' reči? Ali se drznete nemara trditi, da se prodajami? VOJAK: Prodajaš? Nesmiselna beseda! Rodila jo je nevoščljivost tistih, ki ginejo v plamenih jalovih hrepenenj. Nadrobno razčlenjenje pomena tega pojma bi pokazalo, da je moči na prste dveh rok sešteti vse tiste, ki se nikdar in prav ob nobenem pogoju niso vsaj malo prodali! Žalostno je le, da se milijoni in milijoni silno po ceni prodajajo, še žalostneje pa, da bo nekoč nedvomno prišel čas, ko se milijoni in milijoni niti ne bodo mogli prodajati, čeprav bodo za lakoto umirali! ŽENSKA: Jaz se nisem nikdar prodajala, se ne prodajam in se nikdar ne bom prodajate! yOJAK: Ne prenagli se! Ti si — kradla! ŽENSKA: Kradla sem, prodajala pa se nisem! VOJAK: Kdor krade, se, nujno, prodaja! ŽENSKA: Kdor se prodaja, mu ni potrebno krasti! VOJAK: Mesece in mesece si kradla kruh in konzerve, zavoljo tebe pa je že nekolikokrat bil do nezavesti pretepen italijanski ujetnik Chri-stoforo. Obdolžili so ga tatvine. ŽENSKA: Mogoče pa je tudi Christoforo res kradel! Saj ujetniki gladujejo! VOJAK: Christoforo kradel? (Se zasmeje.) Svojemu dobremu glasu si prodajala svoje poštenje in svoje človekoljubje; ti kradeš, njega pretepajo! Tvoja notranjost je kakor borza, kjer skuša živeti ponos na račun poštenja, samoljubje na račun resnice, želodec na račun tuje krvi... Kje je bolj dobičkarska trgovina nego v tebi sami? (Dalje prihodnjič.) Ker so posamezna Ministrstva različno postopala zlasti v onih slučajih, kjer se je šlo za upokojence, ki so med vojsko morali služiti pri vojakih, pa so kasneje bili zopet reaktivirani, [e državni svet v svoji splošni seji z dne 15. novembra 1933 pod štev. 32.776 razsodil, da se tako aktivnemu, kakor tudi upokojenemu državnemu uslužbencu prizna za odrejanje penzije ves čas vojaške službe med vojsko v efektivnem trajanju in k temu prišteje za vsako koledarsko leto take vojaške službe še po eno leto. Na podlagi te razsodbe se računa na primer onemu upokojencu, ki je bil med vojsko 4 leta pri vojakih {če prav je bil tedaj že upokojeni, pa je bil kasneje reaktiviran v železniško službo, za odmero poKo^nine 4 leta efektivne vojaške službe in še 4 \eta pribitka, torej sknpn > 8 let. Ker je med vojsko služilo veliko število železničarjev pri vojakih, imajo vsi ti železničarji, ako so bili pred 1. septembrom 1923 že nastavljeni, pravico do prkačunanja pribitka po eno leto za vsako leto vojaške službe in je važno, da si puste tako v vojničke isprave, kakor tudi vslužbeni list vpisati točno čas vojaške službe. Razsodba Državnega sveta v letu 1933 Glasom uradne statistike je Državni svet v letu 1933 obravnal 1180 slučajev pritožb proti rešenjem Ministrstva saobraćaja. V 430 slučajih je razveljavil rešenja upravne oblasti, a v 750 slučajih so bile pritožbe odklonjene. Opozailomo no noš novi podlistek: KDO JE KRIV? Kdo je kriv? je vojna tragedija v štirih dramskih slikah, ki jo je napisal s. Cerkvenik Angelo. Tragedija obravnava uprav virtuozno na preprostem primeru vse z izredno preprostimi sredstvi (v glavnem samo dive osebi, malone ista inscenacija v vseh štirih slikah, nepretrgano dejanje — vse se zgodi v dobrih treh urah!), psihozo, ki je posledica vojne in vojnih strahot, v poslednji posledici pa — če gremo stvari prav do dna — posledica obstoječih gospodarskih in družabnih razmer, obstoječega gospodarskega in dlružabnega reda. Pri nas se po navadi drame ne čitajo, raje se čitajo romani in novele ter pripo-veda proza vobče. Pri drugih narodih pa se zelo mnogo čita tudi dramsko leposlovje — saj je dramskega leposlovja, ki je izrazito literarne (ne-odrske) narave. Vsem našim bravcem in naročnikom priporočamo', naj si naš novi podlistek izrežejo — če ne hranijo časopisa, kar bi bilo v vsakem pogledu prav priporočljivo! — da bodo, ko bo izšel ves podlistek, tragedijo zduška prebrali! Kajti le tako bodo 'deležni popolnosti užitka, ki jim ga more to nesporno lepo delo nuditi! Za ljubitelje lepe knjige se bo pozneje drama izdala v knjigi. Za naročnike »Ujedi-njenega železničarja« bo cena izredno nizka. Uredništvo. pregled (ITF) Francoske železnice bodo sprejele odpuščene železničarje nazaj. Po veliki železničarski stavki leta 1920 je bilo v Franciji odpuščenih večje število železničarjev, ki so doslej zaman čakali na zopetni sprejem v službo. Železniška uprava je sprejela nazaj le posamezne, medtem ko je okoli 2500 uslužbencev ostalo na cesti. Sedaj je bil sprejet sklep, da bodo vsi ti uslužbenci poklicani nazaj v železniško službo tekom meseca maja. Med njimi se nahaja tudi s. Jarrigion, generalni tajnik francoske železničarske organizacije. Razvoj železnic v Rusiji. V okviru prve petletke je Rusija zelo spopolnila svoje železniško omrežje, in to ne samo v evropski Rusiji, marveč posebno v Aziji ter je del prog tudi že elektrificirala. Sedaj ima v načrtu druge petletke elektrifikacijo nadaljnih 500 km železnic, zgraditev 9.500 km dvotirne proge, izmenjavo tračnic na. 20.000 km proge. V načrtu je tudi povečanje števila lokomotiv od 19.500 na 24.500 in koncerni druge petletke bo merila železniška proga v Rusiji že 94.000 km. Petdnevni delovni teden v Rusiji. Ruska sovjetska vlada je odredila, da se zaradi naraščajoče industrijske krize uvede petdnevni delovni teden. Mednarodna konferenca dela. Kakor javljajo iz Ženeve, se bo vršila mednarodna konferenca dela v Ženevi letos meseca junija. Kdo je profitiral pri železniški katastrofi pri Lagny? Po železniški katastrofi v Franciji, o kateri smo že poročali, je minister za javna dela objavil, da se bo iz 2 milijardnega kredita za javna dela nabavilo tudi 2000 jeklenih železniških voz. Vsled te objave so akcije francosko-belgijske družbe v enem dnevu porasle od 1.480 na 1.570 frankov. V enaki višini so porasle tudi akcije ostalih družb, ki se bavijo s produkcijo železa in jekla. Kri žrtev velike železniške katastrofe je torej le prinesla profit nekaterim. Delavski zaupniki v Nemčiji. V prvem tednu aprila se vrše po vsej Nemčiji volitve »obratnih zaupnikov« po novih predpisih. O obratnih zaupnikih v Nemčiji seveda ni govora, ker po novem predpisu predseduje sejam zaupnikov lastnik podjetja, ki sklicuje seje le tedaj, kadar se mu zdi za primerno. Zaupniki imajo samo posvetovalen glas in odloča popolnoma prosto podjetnik sam. Tem pravicam primerno se vrše seveda tudi volitve. Kandidatno listo sestavi podjetnik sam v sporazumu s predsednikom Hitlerjeve organizacije ter sme kandidirati samo član nemške delovne fronte. Volitve se vrše na to pod osebnim vodstvom podjetnika ter ne sme delavstvo postaviti svoje liste, marveč ima edino to pravico, da na listi podjetnika lahko prečrta enega ali drugega kandidata, ne sme pa pripisati novega. Izvoljeni so oni, ki so dobili polovico oddanih glasov. Ako je delavstvo toliko odločno, da prečrta vse kandidate in odda tako prazne glasovnice, potem imenuje zaupnike vladni posredovalec. — Pač lepe razmere so zavladale sedaj v Nemčiji. S. Tomschik še vedno v zaporu. Vsem železničarjem dobro poznani organizator železničarjev, dolgoletni tajnik železničarske organizacije s. Tomschik je bil povodom junaškega boja avstrijskega delavstva aretiran in se nahaja še sedaj v zaporu v mali celici, kjer je natrpanih večje število jetnikov. Ker je star že nad 70 let in je šibkega zdravja, se ie bati najhujšega. — Želimo staremu borcu za železničarske pravice čimprejšnjo osvoboditev. Čeboslovaška. V februarju je podvzela vlada ukrepe, da poživi zunanjo trgovino in pomore domačemu gospodarstvu. V to svrho je znižala vrednost češki kroni za eno šestino in izdala stroge zakone, s katerimi prepoveduje zvišanje cen. Za navijanje cen so predvidene kazni do 50.000 kron in zapor do 6 mesecev, poleg tega pa se lahko odvzame še koncesija. Proti tem ukrepom je nastopila narodno demokratska stranka in je izstopila iz vlade. V novi vladi, ki jo sestavlja sedaj 6 strank, se opaža nekoliko bolj levi kurz ter je pričakovati, da bo uzakonjenih več socialno političnih zakonov. Tako se pripravlja zakon o paritetnih komisijah v obratih, brez katerih se ne bo smelo spreminjati delovnih pogojev, plač in kolektivnih pogodb. V gotovih obratih se bo upe-Ijal 40-urni delovnik in omejitve obratov se bodo smele v bodoče izvajati le po predhodnem odobrenju pristojnih oblasti, tako da se ne bo moglo delavce brez vsega pošiljati na brezplačne dopuste. Začetkom letošnjega leta je prišlo v Češki do več mezdnih gibanj: Največje gibanje je bilo v tekstilni industriji, kjer so podjetniki napovedali 19 do 25% redukcijo. To mezdno gibanje še traja in je delavstvu edino v severni Češki uspelo, da ostanejo dosedanje plače še eno leto v veljavi. Dne 3. januarja je zahtevala katastrofa v rudniku Osek 143 smrtnih žrtev. Po preiskavi je bilo ugotovljeno, da podjetje ni upoštevalo vseh varnostnih predpisov in je bilo uvedeno sodnijsko postopanje proti več vodilnim uradnikom. Istočasno pa je parlament sprejel nove varnostne predpise za rudnike in posebno določbo, po kateri imajo delavski zaupniki tudi pravico nadzorovati vse ukrepe za varstvo delavcev v premogovnikih. Število brezposelnih v Češki zopet narašča in je znašalo po uradnih statistikah koncem februarja 847.000 napram 835.000 v januarju. Sa industrijskih pruga Gospodarenje u„Šipadu“ U radničkoij štampi često smo se osvrnuli na bijedan položaj radnika zaposlenih kod ovog velikog državnog prednzeća. Ni izdaleka taj položaj nije našim pisanjem prikazan n onako jasnoj slici kakav on faktično jest. Samo onaj čovjek koji bi izašao ti nastanke ovih patnika te nekoliko dana medju njima boravijo bio bi u stanju, da opiše jasnu sliku o njihovom životu. Nadnice pružnih radnika na željeznici, soimski i pilanskih radnika, kojih je u ovom preduzućn najviše, tako su mizerne, da za familiju nemogu od njih kupiti ni suhe kukuruze dovoljno, ;er se one kreću od 8 dinara pa do 10 dinara a veoma malem broj je takovih koji imaju naročito na uzdržavanju pruge i u šumi veću nadnicu od! 14 dinara dnevno. Svakom čovjeku biti će jasno da je ovakav postupak sa radnom snagom zločin, 'er se time upropaštava ne samo radnik nego i njegova porodica, podmladak t. j. nova generacija! Baveći se ispitivanjem položaja tih radnika, nismo nikada mislili nato, da kažemo kako .pored bijednog života ovih patnika ima veliki broj ljudi u »Šipadu«, kojima je upala sikira u med. To nam idlugo vremena nije bilo ni poznato, jer su gospoda od »Ši-pada« veoma dobro znala glumiti svoju ulogu, ii kad god bi se nešto 'tražilo za radnika (pa makar i na osnovu zakonskih, piopsa) uvijek se je našlo raznih izgovora: »gubimo, nemože se, privredna kriza itd.«. Tek kad su gospoda narodni poslanici malo dublje zavirili u gosipodarenje ovoga predluzeća, razočarali smo se čitajući u štampi, i bilo nam je jasno zašto se radnicima neda i na koji se način stvara gubitak, a radnik se sa porodicom baca u očitu propast. Mi bi rado ovdje ponovili afere iznesene u javnim listovima, o kupnji automobila (omako siromašnog), o kupnji »Durmitora«, o velikim platama činovnika, i sve ostalo ali ćemo se zadovoljiti sa time da u-putimo apel na gospodki narodne poslanike da i u buduće sve ovakve stvari iznose u javnosti te da nastave sa raskrinkavanjem onih, koji svojim rasipavanjem uslovljuiju bijedu, glad, uipropaštavanje porodice i mlade generacije. Radnici. Podružnica IPŽJ Drw?v” priredjuj'e svoju VELIKU ZABAVU prvi dan pravoslavnog Uskrsa 8. prila o. g. u prostorijama Sokolskog doma. Pozivamo sve članove i simpatizere na ovu zabavu, koje čisti prihod ide u korist podpornog fonda za bolesne i besposlene članove Saveza. „Visoki službenik SUZOM u Banjjoi Lud“ — üsdni ugovor bosanskog D.D.i. „ORS“ Da skupština neke visoke ličnosti iz Zagreba bude što bole posječena njegovi trabanti pronijeli su vijest, da dolazi visoka ličnost na skupštinu, te da će se toga dana dijeliti pomoći nezaposlenim radnicima i rudarima, koji rade sa prekidom iz sredstava, koje je doznačila Radnička komora Oblasnom odboru »Orsa« i riješiti pitanje otkazanog radnog ugovora. Medjutim mjesto visoke ličnosti došao je gospodin Haramija, koji je po starom običaju otpjevao svoju pjesmu u jedmom malom mračnom lokalčiću medju 'desetak svojih vjerni in nevjerni Toma. Pjesma je završena sa žalbom za prote-ranim žutim Beranekom i krahom »Orsova-ca« u Teslicu. Na skupštini nisu spomenuli svoju radničku i zemljoradničku zadrugu u Dobrljinu i .poslovodju, koji je za čiste račune dospio u zatvor, niti su spomenuli potpore nezaposlenim, jer su pare otišle mjesto za pomoći u izborne račune. _ O radnom ugovoru radnika pilane Bosanskog đ. d. pametno je govorio takodjer jedan visoki službenik »Ouzora« iz Banje Luke, te je na koncu predložio da »Orsovci« odnosno podiružnica, koja ima 'desetak članova i jednog radničkog povjerenika opozove otkaz radnog ugovora, koga su otkazale tri podružnice i 15 radničkih povjerenika, a u ime sviju radnika zaposlenih u pilani. Pametni drugovi ovome predlogu »pametnog« gospodina samo su1 se nasmijali, a njegove pristalice pobunile su se i protesto-vali protiv ovako »pametna« predloga. Pa sad su bar svjesni 'drugovi ponovno uvidjeli da zaista imaju posla sa pametnim Budima koji u Banjoj Luci prestavljaju Oblasni odbor »Orsa«. ZA 10 DIN 4 KNJIGE dobite, če pišete in pošljete znamke za Din 10.— ali denar na Cankarjevo družbo v Ljubljani, poštni predal 290. Ostalo je namreč nekaj garnitur knjig iz I. 1932-33, in sicer: Koledar; Dva svetova; Sirene tulijo; Včeraj je bilo — jutri bo. Ponavljamo: Te 4 knjige za 10 dinarjev. — Pošljite denar ah znamke, pa Vam knjige takoj pošljemo. Na ovoj jadnoj skupštini došlo je do izražaja još nekoliko tipografa, koji računaju da tipografima nema spasa bez »Orsa«, ai koji su se upregli u kola »Orsa«, da ih iz gliba izvuku, u koji sve dublje in dublje zapadaju. — U laži su kratke noge — veli narodna. Pa i klasno svjesni radnici u Bos. Krajini imali su priliku da upoznaju »visoke ličnosti« i da im pokažu, da znaju da cijene jedinstveni radnički front Ujedinjenih radničkih sindikalnih organizacija. Konferencija banovinskog odbora za javne radove u cilju suzbijanja nezaposlenosti u Vrbas-koj banovini U ponedeljak, 19. februarja pre podne zasedavao je u većndci Banskog dvora banovinski odbor za javne radove, koji će se predu'zeti na proljeće u cilju suzbijanj'a nezaposlenosti i potpore najoskudnijima. Na ovom zasedanju bili su zastupljeni preko svojih 'delegata svi srezovi u banovini, a od strane Kr. banske uprave imali su učešća pomočnik bana g. Dr. Dušan Petrovič i načelnici odelenja. Srezovi ukupno predlažu i to za Opštinske puteve Banovinske puteve Državne puteve Hidroteihnički radovi Arhitektonske radove Poljoprivredne radove Dinara 61,058.402.50 8,796,535.50 307.800,— 24,980.815.65 1,800.000,— 908.904,— Ukupno Dinara 97,852.457,65 Medjutim, od države je primljeno za ovu svrhu Din 3,000.000.—, a od trošarine na alkohol možda će se dobiti 4—5 miliona; dakle u najboljem slučaju ukupna suma za javne radove ne može premašiti 8 miliona. Stoga isu delegati ograničili svoje zahteve, u nadi da će komitet za javne radove, u koliko financijske mogućnosti budu 'dozvolile voditi o njima računa prilikom izrade plana za ćelu Banovinu. Ti se zahtevi odnose u glavnom na poboljšanje saobraćajnih i zdravstvenih prilika, što će se svakako i postići i ako je dotacija za javne radove minimalna (3 miliona), jer su za istu svrhu predvidjeni krediti i po državnom i banovinskom budžetu. Tako se može očekivati da će se u ovoj, godini socijalnim staranjem u Banovini doprineti u isti mah i njenom saobraćaju i privrednom životu. Na ovoj konferenciji kao prestavnik radnika prisustvovao je drug Dušan Balaban, poverenik Radničke komore iz Banja Luke, te je na konferenciji rekao' sledeče: Iz celog programa ove konferencije ja vidim, 'da če ostati jedan veliki broj nezaposlenih gradskih radnika, raznih zanatlji-skih radnika, trgovačkih pomočnika i privatnih namještenika i činovnika, koji se po ovim već raspogjenim radovima neće moči zaposliti, jer su radovi svi takve naravi da će moći biti zaposleni samo nekvalifikovani radnici i seljaci. Prema ovome baš oni mnogobrojni radnici i namještenici, koji žive po gradovima u najvećoj bijedi i o kojima treba voditi više računa, nego o seljacima, ostaće i nadalje prepušteni sami sebi. Zato molim prisutnu gospodu, da najozbiljnije povedu računa o tome, da se nadj-e mogućnost zapošljavanja i pomaganja* na prvom mestu najsiromašnijih gradskih radnika, raznih zanatskib radnika, trgovačkih pomoćnika i privatnih namještenika i 'činovnika. Nadalje imam da iprimetim, da je na ovoj konferenciji spomenuta nadnica koja će biti za javne radove Din 12.- . Prema ovome, ako se nadnica za javne radove ne poveća i ne odredi veličina nadnice ona, koju danas imaju radnici po raznim privatnim i državnim poduzećima, ovaj odbor ispašće kao obarač radničke nadnice, koja je do danas već nekoliko puta obarana, te ni iz daleka ne odgovara 'današnjim životnim potrebama jednoga radnika ili namještenika. Zato molim ovu konferenciju, da ovo sve imaju u vidu kako bi se zaista pomoglo onima, koje treba pomoći. namesto truda in sonca ki Je prvovrsten domač izdelek Zahtevajte ga v Vaših prodajalnah! Tiska: Ljudska tiskarna, d. d., Maribor. (Predstavnik: Jos. Ošlak.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.