r 7 » Vi Izbajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljaňe po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 23. maja 1877. O b 8 e g : Napake o napajanji nase domaće živme. Z enim vajetom voziti velika je napaka Ukaz c« k. Kranjske deželne vlade o živinskih rezárjih na Kranjskem Gospodarske skušnj Gospodarska novica. ročbo znanstvenoga Časopisa Matice slovenske in prošnja za dotično gradivo ljenje Magjari leta 1848. in 1849 Mnogovrstne novice. Naši dopisi Angora. (Dal.) Novičar. Vabilo na na- Obrazi iz živ- Cffospodarske stvari. m jo zeló Napake napajanji naše domaće živine. če se je po dolgi hoji živina zeló segrela, goltno in požrešno pije. Taka mrzla pijača pri segreti živini stori tište premembe , katere smo že pri prehla sopila in prebavila, in iz Prav pogostoma se govori in piše o napačni ži jenji omenili; posebno pa trpé tega se lahko naval krví in vnetje teh delov napravi. Vodi so večkrat gnjijoči živalski in rastlinski vinski klaji, malo glasov pa čujemo o napačni p i- deli primešani ali v njej razne soli raztopljene. Taka jači, po kateri se vendar živini naklonijo stokrát in- pijača je posebno takrat zeló škodljiva, ko dalj časa stokrát bolezni. Naj tedaj enkrat malo več spregovo- stoji in se spari; take luže ali mlake živina včasih rimo o škodljivi pijači. rada zavoljo tega pije, ker je v njih mnogo človeške Je Škodljiva more pijača biti ne samo, če je živina scavnice, in ker naši živini soli zeló pomanjkuje ^ —- ~ J • * ^ ^ v I J ~ ^ ------ w 7 J ~ f WÍVM T y 1U »VI UUOI đJ i r 1 U I OUU CJ\Jg\J ^UUiaU J »UJV y JU preveč ali premalo dobiva, ampak tudi če je pre- celó primorana tako škodljivo gnojnico piti. S tem se več sparjena ali premrzla y potem če so v VJ€J radi telesni soki spridijo , kri se lahko razkroji, živina kake škodljive reči raztopljene in če živina ne mehkužna postane in mnogovrstne bolezni prebavil se dobiva klaji primerne pijače. Preveč živina pijače le malokdaj dobiva > ker morejo napraviti. se tacih lužah zeló nevarno. hudi vročini je napajanje živine v je sama varuje ; če jo vendar le okoliščine primorajo, preveč piti, to prebavila pokvari, redivni sok stanjša in krvi se preveč vodenih delov primeša; iz tega pa iz vira, da prebavljenje bolj leno in topo postane, Ukaz da kr. Kranjske deželne vlade se slab voden rediven sok napravlja in da živina mehkužna postane. Zlasti ove am, katere žejne postanejo po po-vžiti obili solí, je preveč vode nevarno. o živinskih rezárjih na Kranjskem. tem kdo ima pravico živino rezati (kastrirati), se dozdaj nikakor ni spolnovala obrtnijska postava od Veliko večkrat se zgodi in je tudi veliko bolj škod- 1859. leta, ki določuje, da rezarija spada v živino če živina žejo trpi; zavolj tega posebno prebav- zdravniško opravilstvo in se ne dá prištevati niti ljivo ljanje trpi > kajti dobrému prebavljanju je primerna svobodnému niti k dopustnemu (koncesijskemu) obrt- mera vode neogibljivo potrebna, redivni sok pregost nijstvu. Ta postava se ni spolnovala na Kranjskem in postane; popijavnice ga ne morejo posrkati, in toraj dalj se menda ne spolnuje tudi po druzih deželah. Ňa Kranj- časa v želodcu in čevih zastaja. Zavolj tega se vsi te- skem, kjer je v Nevljah v Kamniskem okraji od nekdaj lesni soki zgostijo , kar se posebno v jetrih in jeternih ,,univerzau za take „mojstre1', je tù in tam smel rezár žilah , v trebušnih limfatiških žlezah napravi, in more biti vsak, kdor je od tega rokodelstva vsako leto da-vnétje in trdine delov napraviti. Vodene, žlemnate in vek plaČeval. Ker pa so v rezanji živine neizučeni tudi druge izceje zastajajo in vsa opravila življenja bolj rezárji večkrat škodo dělali gospodarjem, da jim je na- lena postanejo. pačno rezana živina pod zlo šla, se je Metliška občina Posebno škodljivo je pa za živino, če v veliki obrnila do deželnega odbora in do odbora družbe kme vročini veliko hoje stori in žejo trpí, ker pri tem že tijske, naj bi delala pri c. k. vladi na to, da se takim brez tega po pomnoženem kožnem hlapenji mnogo vo- nesrečam v okom pride na postavni poti. In následek denih delov izgubi in se tedaj zgoraj imenovane pre- tega je ukaz, ki ga je c. kr. deželna vlada razglasila t. 1. pod štev. 3262, ki se tako-le glasi: membe pri živini še raji napravijo in posebno kri se 12. maja rada razkroji in mnogovrstne krvne bolezni (vrančni pri sad ali crm) se napravijo. seči, Vsak, kdor hoče pravico živinskega rezarja do-si mora od c. kr. okrajnega glavarstva svojega Pregorka, spa rj ena pijača pomnoži občutje okraja dovoljenje za to pridobiti. »opilnih in prebavilnih delov, tako, da prav lahko zbolé, Dovoljenje za to pa more dobiti ta t ki je že se le nekoliko prehladé; pomnoži tudi vse telesne veljavno dokazal, da se je praktično (dejansko) na-izceje , raztegne vse organske dele, in jih zavolj tega učil rezarstva. slabí in omehčá. Premrzla pijača je pa toliko bolj škodljiva, ko- likor bolj je živina segreta; toraj je najbolj škodljiva 7 prica šole ali 7 Ta d o k a z pa obstojí v tem , da se rezár íz- s spričalom kake živinozdravniške s spričalom kakega živinozdravnika, ali 164 ki v javni službi, ali c) s spričaiom dveh za rezárje zeupravičenihmojstrov, v katerem se potrjuje, da čiovek, ki za pravico rezanja prosi, ima o tem potrebno vednost in izurjenost ter da je po preskušnji to Slovstvene stvari. Vabilo na naročbo dokazal Na podlag tacib pričeval daj c. kr kraj znanstvenega časopisa Matice slovenske glavarstvo dovoljenje za rezanje živine; kdor tacega dovoljenja nima, ne sme za plačilo živine rezati. Pridobninski da vek za rezanje živine se sme takrat naložiti, če rezarija more člověka sama zase i okoliščine take, da se sme in prošnja za dotično gradiro. Odbor Matice slovenske namerava v smislu posled- dne t. jn. izdajati znanstveni ; . rediti in so sicer tudi drug davek predpisati. . Ta ukaz se ima sploh razglasiti glavarstva imajo še posebno skrbeti za to, da tištim na njega občnega zbora časopis, kateremu naj je imé: „Časopis Matice slovenske". okraj Ta časopis bode obsegal vse, kar v znanstvo spada zgo znanje pride, ki se dozdaj z rezanjem živine pecaj enim vajetom voziti velika napaka. s posebnim ozirom na slovanski svet: zemljepisj dopisje, prirodopÍ3j*e, starinstvo, razprave o kulturni zgodovini Slovencev, državoslavne, socijalne in gospo darstvene razmere; nabiro ostankov narodnega pesni štva 7 razprave o novih jdbah, umetaijah in vedah naznanila in presojevanja novih slovstvenih stvari 7 * " ^»wuvjW.WMjW UWI1U UJUIBUl/mU ObVCkli, po Navada na enem vajetu vpreženega konja imeti, ročila o delovanji Matičnem itd. Clanki, segajoči v po izvira od starodavnih časov, ko ljudstvo še ni pojma litiko, jjo po pravilih Matičnih izklj iz k imelo ljivo. 7 kaj je za vožnjo bolj varno pa živini ne škod-Al še dandanes se vidi ta napaka tudi prav po- leta 77 Časopisa Matice slovenske" ima izhajati vsak četrt en vezek po do pôle; zvezek bode stai 50 kr Oglaševanje na naročbo, s katero se ob enem posij toma je treba vájet le malo nategnitř, da konj brž vé, 50 kraje, naročnine za prvi zvezek, sprejema taj gostoma pri naših kmetih. Pri vpregi z dvema vaje- ali ima obrniti se na desno (hot) ali na levo (bistahor). stvo Matice slovenske v Ljubljani do 20. juilija t Ta oglas veljá tudi za poroštvo celoletnega večidel plac Če pa voznik ima konja le na enem vajetu mora močno rukati in sukati, da čuti, na katero stran se ga ima zaviti, da zadene to, ko je voznik nehal ubogo kar voznik hoče. živino rukati, čuti In da se 7 toliko Prvi list pride na svitlo 7 k da kakor hitro se a) oglasi so •Ie P° volji voznikovi na pravi poti. Veliko veliko mora tak m troški izdanja pokrit uctivvuicv^v, va ch ou o t i u o a i lâUdUja pi da odbor prejme časopisu primernih rokop t toliko, da more prvi snopić na svitlo priti konj li peti, uuaiçi uaaauup uc> puoiauc veo 11 uu^uuVjCUi —f.w» >.uuu>u«t v f4 « » vtia»^ In koliko nesrec se s tako vožnjo pripeti po cestah in enem vljudno vabi s 1 o v e n s k e p i s a t el j e, naj mu trpetî, dokler nazaduje ne postane ves trdogobčen. Zato odbor, ki prevzame vredništvo prvega zvezka to posebno navzdol ali pa če si dva taka voznika na- P°šlj mog za prvi list gori navedenemu sproti prideta, da konja ne vesta, ali se ima eden na programu primernih se ^ vé da ne preobširnih aestavkov desno, drugi pa na levo obrniti. Trdogobčen konj je 7 vsaj ve, na pol manj vreden, zato si s tudi pri časnikih veljá prislovica: „variatio deleetat" Odbor hoče tako vstreči željam nekaterih Matičnih pa, kar vsak voznik tem gospodar pač malo prihrani, ako se pri svoji vožnji gospodov udov. Z ozirom na obilo število časnikov slo-boji stroškov za dva vajeta. Vsakako pa mu po pra- venskih, ki deloma veo ali manj obdeljujejo novemu vici vrh tega še ostane imé nerodnega vozača. Žato proč ženim vajetom, ki je pravo trpinčen je kónj, večkrat nevarno za vse, kar na vozi sedi ali leži! našemu ku enako polj 7 gajo mu pa Matična pravila dolžnost, da previdno postopa o novem početj in zato izdanje prvega se bode oglasilo toliko naročniko pica zmatra za poskušnj ali da ne bi Matica Gospodarske skušnje. * Da na vrt ih crvi ne spodjedajo korenin s o late, kolorabe, karviola in druzih vrtnih sadík, svetuje časnik Tirolske kmetijske družbe, naj se korenike sadík (flanc), predno se sadijo, dobro potresejo z žveplenim prahom. prevelicih stroškov imela, in ali se bode novemu časniku našlo tudi zadosti čislanih pisateljskib moči. db Mat S1 o v e n s k v 20. maja meseca 1877 Ljublj Dr. Jan. Bleiweis 7 prvosednik. Sterzingu so skusili, da to gotovo pomaga • v • * Morski Čebuli zoper podgane in misi se zdaj po Zabavno berilo. mnozih časnikih kmetijskih poje velika hvala, češ, da ga ni boljega in drugim živalim manj nevarnega strupa od morske čebule (Meerzwiebel, scyla marina). Tudi Angora. Novice" so v rabi. 77 letošnjem listu povedale kako se ^ OV * iv/vvoujvm Iioiu puvv^uaio , ivaau ou Časnik „von und fur Oberosterreich" zato pravi: „vsak koledar (vsaka pratika) naj vsako leto ta podganji strup naznanja hišnim gospodarjem. Zgodovinski - romantičen obraz (Dalje.) Po teh besedab se je zamolčal Bajazet, iz zunaj Gospodarska noviea. * Veliko kmetijsko razstavo napravi j o meseca oktobra letos v Inspruku na Tirolskem. Ministerstvo kmetijstva je ondašnji družbi kmetijski podarilo za to razstavo 6000 gold. pa je upor in vrišč divjejše in divjejse prodíral v sobane. in glasnejie 77 Nu, vi stebri moje sultanije 7 vi, ki ste tolikrát hvalili se, da ob svojih bedrah nosite vso carjevino in mojo slavo" — obrnil se je o trpkém zasmehu v véli-kega vezirja in v svojega namestnika Azijskim kraji- nam 7 v Timurtaša 77 vi ste vsak treba 7 svoje živenje ponujali pot, kedar ni bilo mi, žrtvujte mi ga zdaj Vi *) SI. vrednistva slovenskih časnikov se vljudno prosijo ponatisniti ovo vabilo. Odbor Matičin. 165 )) 1) Proti vodi nihče ne pluje « opomnil je vezir. se iskrile vsled same vojskoljubosti, vse pesti so obj Tudi svojega živenja ne obvaruje, kdor drzovito male jataganom ročaj nastavlja svoj obraz, kedar >> samum u goni po pustini" „Nujte torej vi — wiuu ^ jv> * i. emire, a neneboma je zasmeh igral okrog njegovih usten pristavi! je Timurtaš. pesek pred seboj Neuklonljiva Libanonska palma, predraga huriska V8kliknil je Bajazet in po pravici čudil se obrnil se je Bajazet v paše in tera ženska se more tebi enačiti? 7) ka y y Idimo, padišah, jasni moj gospod začel „vi mladi orli in izkušeni vojšćaki, kateri še nikoli niste prigovarjati stari Timurtaš razpalj umikali se sovražniku, temuc poskakavali ste radostnih zábil je obrazov v boji, prÍ8ezam vam na prorokovo brado, kedor mi jih ukrotí da bode poleg mene prvi v sultaniji. jVIMAjMU OlMil JL, A 1X4 KA i. I/UO à C4 £J C* 1 J vž U y £idUil J palu do céla na svoje sužnjiško hinavstvo je o svojem idimo poskusite vi, ter uženite upornike, in pokaznimo oholost teh psov y y skruni tvojega y ki eralj 11 l ULi Čt LLi O' da proglasim, da pokolenje tvojega naročja, hosu yy Bi8millah ! darka! oslaví Mohamedansko državo da tvoje živenje mi je predrago y da , ™ jo poveća, grozil se je, kakor bil kak prorošk duh govoril iz njega. „Ali si čul, ga mogel žrtvovati bode strašna vsemu svetu da bi Mo svojemu veljaštvu. Eden mi je vendar le veren ostal do poslednjega trenotka ; kdo bi mogel trditi, da je konec hamed, sin moj, rajskega ptiča sin sè srcem kraljevske mojega gospodstva?" yy To povprašal je jasnega obraza. orlice?" so posmehaval se je Stepan kor sam vojvodi — , besede, dejanja pa ni nikakoršnega te povprašal je in sklonil se k dečku yy besede odnaša veter y ginejo pene na vodi; idi, Topličanin !" rekel otmiva kaje Mladicu niso bile na mari te besede, ni bil da 80 vsaj prikimal z glavo in korakal za Stepanom. mojo sestro. Vojvoda je mu bliščeči zbor, vajen je bil že tega mogotci v prah sklanjali pred njim, pred dečkom dal a mari ajveči „Idita, le idita, zmočenca" zet nj iju početje yy draženih šakalov značaj sam sebi in odšel kavrini ne znajo za8mehaval je Baja- vsakoršne boj r gle- umorjenega age trup, sočutno sicer, ali brezi y brezi studa (Dalje prihodnjič.) y kakov Ali ze y njegovo telo Je čas!" je raz- opomnil je se je zdelo člověku, da Obrazi iz življenja. raste, mirna odločnost, kakoršna pristuje mogočnemu gospodarju o odločilnih dobah, naselila se mu je na obrazi, zediniia se je z izrazom take čestitosti, kateri se glava, rada ali nerada, častitljivo vklanja, usta pa vselej umolknejo vsled nenadne bojazni. Koraknil je bil stoprv několikrát, kar se je vstavil, vstavila sta se tudi Stepan in Topličanin, duri v skriv-nostne prostore v haremu so se hotele odpreti Xganje. Bil mi je šošolce. Kdo je bil? Krstimo ga za in dajmo mu priimek Kopač. neja nič ležeče. Na m m Da Tedaj J je člověk pošten Kopač bil mi je sošolec Učila m sva se dobro, on še bolje od mene. Stariši nama niso mirno bo se odprle resnično, stopila je v sobano neka mogli veliko pomagati — ne njemu ne meni. Vendar ženska sè zavojem, peljala je za roko blezu dvanajst- sva rila in rila naprej. Po večkrat sva bila lačn letnega dečka. Mladič, o katerem si težko določil, ali je že mla-denič ali še deček, kajti stal je na razpotji iz deških let v mladeniška leta tama, ie priprl y oltar in ženske le-ta je šel jej tikoma za pe- je pri tem srce Oče njegov je bil ponosen na Jernejčeta. Kedar bil na počitnicah, je hodil v cerkev v klop petale: „to bo gralo pred lep gospod". Materi Domači fantje njegove starosti je duri in ostal na pragu, roči je imel pa so ga pisano gledali in marsikater trden kmet je na prsih prekrižani, ognjenih očí je pažil na vzvišeno godrnjal: „Glej ga berača! On bo enkrat gospod žensko, ki je ponosno vklonjene glave na lahko premi- Janez pa hlapec. Njegov oče j bajt , moj , jaz pa sem grun kala se naprej y čudovito je bilo to, kako so mladi čeve prsi mogle toliko ognja pošiljati v njegove oči. Milica!" oba vskriknila sta Stepan in Topličanin ipp ■ m ■■JPjHH ■■pi ■■■■VMHpiHHHH^H kmalu, ko hitro se je bila ženska prikazala na pragu tar" bral lati y ) Kedar je ob deiavnikih domá legel v senco in je godrnjala vsa vas: „Mi moramo v vročini de-ta pa tam-le v senci lenobo pase." Počitnice ma tedaj niso bile prijetne, a on se ni dosti brigal za hude Ni JeJ na mari bil ta vskrik, kakor bi ju ne bilo jezike Večkrat je bil v yy farovžu", marsikdaj šel z tù bilo, tako je ta ženska stopala naravnost k sultanu, gospodom kaplanom po polj se yy Kedo šal je Bajazet poslal te lê-8em, hosudarka?ť í povpra- bilo ljudém všeč. Odkrivali so se prehajat. Tudi to ni yy gospodu ", „stu y tiho ali milostno razgovarjali ga je dih lehko nevolje, — „ uri?" ,tù ni ugodno in časa ni, da bi se dentu" ne. Tudi ga niso hoteli vikati — še tedaj ne, přistavil je, prošinil ko je bil že čez peto šolo. Tako je navada po kmetih. Učil se je dobro. Pridnim učencem so profesorj* a kaj zahteva sin o tej yy Pripeljala sem svojega sina naklanjali instrukcije. Tudi Kopač je bil „štruftar" a ska z odločnim glasom odgovorila je žen- Přišel je v gospôsko hišo. Tam je imel hrano in sta ral celó zunaj razsajajoče upitje, — — — ------- — ----- zato da mu oča pokaže, kako se mora junašk vladar mesta, se je lesketal v lepi obleki in tako jasnim, da je prođi- novanje, pa se po gld na mesec. Odslej ni od doma pripeljala sem ga, nič več potřeboval. Ko je vodil svoje učence ven iz Na vesti o takih prilikah, kakoršna je današnja prilika. Splošen zavzeten glas se je razgrnil po sobani klobuk , v rokah šibko palčico. Pečal se je goBposkimi součenci „škrici", nas zanemar visok bolj z 1. Mi kakor bi bil začaral kdo, tako brzo je zibnila vsa bo- jazen, smo nosili * V** «MVW4M1 »«V , "MUV UiWiJ.lW ' "V --------- _ vsa neodločno8t emirom z obrazov, njih oči so ki niso škripale na pol gosposko obleko in okome škornj * 166 kmalu je začel zaostajati v šoli. Profesorji so majali glave. Prizauašali pa so mu, ker je bil čedno opravljen. Prvo leto se je pomaknil za kakih deset stopinj nazaj. Na počitnice ni šel vec domů, ampak z gospodo někam z mesta. priče dirah y kdo je takrat branil Avstrijo in kdo jo je raz-Po njih se lahko sodijo dogodbe današnje. Začni mo tedaj! „Hrvatje in Ogri se pripravljajo na vojsko drug zoper druzega. Zdaj so začeli že nemški časnikarji Drugo leto je bil v šoli zjutraj večkrat zaspan. spoznavati , da Hrvaška reČ je pravična in da je Včasih ni prinesel svoje naloge. Tudi je redkokrat znal, Magjare sama ošabnost s slepoto udarila." (List 19. česar je bil prašan. Izgovarjal se je, da ga glava bolí. julija 1848.) Sem ter tje ga tudi v šolo ni bilo. Nekega dne je bil Sliši se, da so bili Magjari v boji s Srbi in Hr-poklican k direktorju. Brez vzroka se kaj tacega ni ni- vati 15. dne julija hudo našeškani. Božja pravica !" kdar pripetilo. Nekaj dni je bil potem zeló čmeren (List 26. julija 1848.) in zamišljen. Povedal nam pa ni, kaj je imel opraviti pri direktorji. Nekaj tednov pozneje bii je poklican pred zbor iz Dunaja in bival v Inspruku v profesorjev, to je, konferenco. Zakaj ? „Dozdaj se še ni nič zvedelo, kaj da je nadvojvoda Ja nez (cesar Ferdinand je namreč takrat bežal Tirolih, nadvojvoda > šli na kak deli A mi ga nismo zatožili. Tudi mi smo radi maselček piva ali vina, če smo to. Toda to je bilo redko kdaj in zmiraj le po dnevi. Mi smo že ve- Janez pa je bil namestnik ce3arjev) določil za vkrotenje da hodi po krčmah v družbi drugih, ne dijakov. razburjenih Magjarov in opravičenje lojalnih Hrvatov." Ban Jelačić je ravno zdaj v veliki slavi na Dunaji in kaj groŠa imeli za ondi po sklepu Hrvaškega deželnega zbora tirja reči : ^uuc „v, i^cj da cesarstvo celo ostane, kakor je bilo dozdaj, « Konec prvega polletja je dobil Kopač slabše spričalo. da trojedna kraljevina ne bo pod Magjar s ko oblastjo zadržanji je bil pokárán. Potem so mu kmalu tudi ampak samostojna pod našim cesarjem; v gosposki hiši odpovedali. Zopet so morali stariši po- bodno razvija narodnost slov an s ka. > da Bodo se svo Ma- magati. Dobi! je sicer nekoliko dijakov za poduk ? pa gjari kdaj spoznali, da se noben narod dandanes ne dá si je malo zaslužil. Učil se je nekoliko bolje. Stanova! več zatirati?" (List 2. avgusta 1848.) je pri neki gospodinji, ki mu je prepuščala hišni ključ. Večkrat je prihajal pozno ponoči domů. res !) i) y veliko žalostjo slišimo (Bog daj > da ne bilo da razpor med Ogri in Hrvati ni poravnan in Nekega večera gredé domů ob vodi sliši pljusk, da se kmalu začne krvav boj. Vsaka kaplja krvi Res y zagleda neko kakor da bi kdo bil v vodo pádel. brcanje in kroženje valov. Brž skoči v vodo in pri- reč, bo Magjarom težko na srce padla. Pa vsaj tako vleče ž nje člověka. Rešil ga je gotove smrti. Za to ljudstvo , ki se je nezvesto od našega cesarstva ločilo ki jo bodo bratje naši Hrvatje prelili za svojo pravično reč. Je dobil memo pohvale tudi določeno nagrado. To so ki nas je v sili zapustilo, da noče vojakov na Lasko mu bili dnevi potem veseli. A niso bili dolgi, čez par Avstriji na pomoc pošiljati, se za plačevaoje državnih tednov je bil zopet suh, kakor mi. Tudi glava ga zju- dolgov ne zmeni in s puntarji v en rog trobi, — vsaj traj ni več bolela. Poprijel se je vnovič knjig in nalog tako ljudstvo nima vesti. Pravični Bog bo pomagal Hr- in popravil dvojke. Izdelal je šolo, a bil je vendar že vatom, da bodo naposled Magjare v njih domovino bolj med zadnjimi. Domá so ljudjé glasno govorili, da ta ne bo nikdar v Azijo nazaj zapodili. << (List avgusta 1848.) 7) gospod bilo milo pri srcu. Večkrat je britko jokala. , ov ijuujv&i«»uv &v.wi.», vi«. «« wv, „Kako se Magjari v boji s Srbi obnašajo, jo v (duhoven), ker je preveč posveten* Materi je „Gráulthaten der Magjaren; officieller Bericht an das Je v Oče pa ni rekel nič. Jernej bi bil pač rad šel na Dunaj ali tako-le: v Gradec. Kam pa bo šel brez denarja? Sila kola lomi. Jernej Kopač se oglasi za sprejem v alumnat. Hauptcomité in Karlovic 14. August 1848" popisano Bil je dan avgusta smo po bitvi bili pri Veldvaru cerkvi, — pa kaj najdemo tam ! Vrata s šteklov vržena, v cerkvi stoli in škofov sedež razbiti, podoba Matere Božje sprej et, mati zeló vesela , oče pa je zopet odprl svojo vsa prestreljena, podobe svetnikov po tleh razmetane presveto rešnje kumerno" mosnjico. Vaščanska dekleta mu zložé za vse lampice novo, dolgo, crno suknjo, ker so se veselile nove maše. teló oskrunjeno , sv. olje raztreseno , oltarjev prt raz- razbite, tabernakel odprt Prišlo pa je drugače. Nekega večera so zlekli v JL noi'J j ^ mi ugnvv« ^íuuv^w ' vi>vf« ov y tl*gaO, - ugiuivio OD Li a LU tlCOCJU, VCUUČtl 1X1U1 a ULJU BC semenišci Jernejeve čevlje spod postelje. To bi ne bilo največo gnjusobo povedati *— na oltarji pa smo našli ustnice se nam tresejo, pa vendar moramo se nič čudnega, a v čevljih je tičal Jernej sam. Soba je Človeško blato !" Prav po turško! (List 30. avgusta 1848.) „V Dunajském časniku „Courir" nekdo Magjarom halo za-nj. Oče je bil že prej umri, kmalu za njim mati. svetuje, naj se prostovoljno podajo v Mongoljsko do- bila napolnjena soparice vinske. Drug dan Jernej ni več spal v semenišci, v semeniški kuhinji se ni več ku- Žalosti? Kdo vé! (Dal. prih.) Zgodovlnska panorama. mačijo (Azijo) nazaj, ker nočejo z nobenim Avstrijskim narodom v zvezi biti, sicer jim Slovani, Italijani in Nemci napravijo velikánsko mačjo godbo. Nabira za vojsko našim bratom Hrvatom na pomoč, kakor naši i y veselo napreduje ; sliši Magjari leta 1848. in 1849. Ko sem unidan „Novice" od leta 1848. prebiral o zadevah našega šolstva, našel sem v „novičarji" toliko zanimivega zgodovinskega gradiva, ki se tiče Magjarov in tadanjih razmer med Magjari in Hrvati, da „Novic" , bralci razvidijo tudi iz „Novic4 se, da jim Tržačanje pošljejo 50.000 gold. Ban Jelačić je za potrebno spoznal, deželno glavarstvo na Rek i, ki je v rog Magjarskega ministerstva trobilo , odstaviti in denarno zalogo še ob pravem času Avstrijskemu cesarstvu odteti, da ni prišla Magjarom v Peštu v roke. (List 6. septembra 1848.) „10. dne t. m. se je začela vojska med Ogri in ako jim Magjare, Hrvati. Pravična reč bo dala zmago cesarju zvestim mislim vstreči čitateljem ki dandanes v Avstriji hočejo na prvih goslih gosti, Hrvatom, ki so močna podpora Avstriji. Vsega sveta predstavim v panorami, v kateri se poleg druzega tudi oči gledajo zdaj na bojišče Hrvaško-Ogerako." (List to vidi, zakaj so Magjari tako srditi sovražniki Rus o v 13. septembra 1848.) in tako živi pobratimi Tur kov. Navajal bodem vse v tistih kratkih Črticah, kakor se nahajajo v posamesnih M sk o. » •* r\ m r» n J A Hrvaška armada odriva pogumno naprej v Oger-Dozdaj ni bilo se nikjer bitke; bana Jelačića in 167 cev po „slov. društvu" v Li ubi i za armado Hr treba, da konec vzame. Jaz tudi ne verujem da vaško veselo napreduje; od vseh straní pošiljajo se mu se propad njegov more ubraniti s perfidnimi prisojami in natolcevanjem naspretnikov ; zato sklepám to objavo darovi, in če tudi veliko tisučev ne bomo nabrali bodo vrli bra tje na jugu dobro septembra 1848.) za delo (List 20. z zagotovilom, da milujem vse tište laž o meni raztrosili po svetu." i ki so ono neumno „Ban Jelačič gre s svojo armado zmirom mirno proti Peštu naprej in ima zdaj svoje veliko taborišče v Véliki Kaniži. 19. dne septembra so prišli Magjarski poslanci na Dunaj s prošnjo > da smeli v đržavnem * zboru svojo reč zagovarjati. Večina zborova je to prošnjo odbila, čeravno so nekateri nemškutarski poslanci po sili hoteli, da se vsliši zahteva Magjarov. Žalostno je res to, da se ves narod Magjarski dá od nekaterih sleparjev v pogubno brezdno tirati. Nikdar več ne more Košut mirne vesti imeti." (List 27. septembra 1848.) Mnogovrstne novice, Zastava (bandero) Mohamedovo, po Turski )ySand- , ni zelena, kakor se navadno misli, šak-Šerif" imenovana ampak crna je, blizo vatla dolga > l'A vatla pa 8i- } „Nadvojvoda Stefan se je odpovedal palatinatu Ogerskemu. Presvitli cesar Ferdinand so po odstopu njegovem grofa Lamberga za cesarskega civilnega in vojnega komisarja na Ogerskem izvolili. Al strašna reč se zgodi v Peštu! Ko pride grof Lamberg tje, nekateri divji Magjaroni planili čez-nj in ga s kosami roka. Ona je bila izprva zagrinjalo vrat v sobi Àise največe ljubljenke Mohamed ove. Ko je v tej sobi Mohamed na smrtni postelji ležal in so vojskovodje, ki so šli na vojsko proti poganskim Arabcem, prišli od njega slovó jemat, jim je umirajoči Mohamed izročil to zagrinjalo z naukazom, da ga vzamejo seboj na voj- ker ima biti opomin , da se bojujejo za Boga in . da t so sko preroka njegovega. Od tega časa bila je navada kalifi ki gredó na vojsko zmirom pred seboj to zastavo vihrati dadó. Pozneje pa se je ta zastava jemala na in sekirami po tolovajsko umorili." (List okt. 1848.) vojsko takrat, kedar je v vojski šio za vero. Se vé „Presv. cesar Ferdinand so po umoru grofa Lamberga v Peštu 4. oktobra bana Jelaciča postavili za svojega name8tnika vse Ogerske in mu vso civilno in vojno oblast izročili oklicavši vse za puntarje, ki se njegovim poveljem zoperstavljajo. Ko je imelo potem nekaj vojakov iz Dunaja iti na Ogersko čez ustaše, je 7. oktobra grozen punt nastal na Dunaji, neka drhal plane na vojnega ministra grofa La tura in njegovega adjutanta in obá grozovito umori, grofa na ulični sve-tilnici nataknivši. Vojaki so streljali na vojake in kri je tekla scurkoma, po mestu pa so naredili zagraje (ba i da je vsacemu kalifu na prosto voljo še dandanes dano da vsako vojsko proglasi za versko vojsko. In tako je ta zastava vihrala leta 1683. pred ozidjem Dunaja in nekoliko leti zopet pozneje na bojisci pri Centi, čeravno ne tu ne tam ni bil boj za vero. Tej zastavi daje pa čarobno moč vera, da vsak Turek, ki se vpričo nje bojuje ali smrt stori, kot mučenec (šahid) umrje in se mu zato nebeška vrata odpró. sedanjem Ruskem boji se ima ta zastava posebno velečastno razviti. poveduje se namreč, da jo Prihode sultan Abdul Hamid rikade); vse mesto je v strašném nepokoji; cesar so zopet Dunaj zapustili in se v Holomovec podali." (List 11. oktobra 1848.) (Dalje prihodnjič.) razvil in potem Seik-ul-Islamu **) izročil, ki bode na zlatoo venčanem konju po ulicah Carigradskih jezdil, sultan pa poleg njega tudi na konju jahal z golim mečem. Pred njima bodo koračili u I em e***) in ljudstvu oklicevali, da se je začela verska vojska (dšihad). Iz Carigrada bodo to zastavo nesli na kraje ob Dona vi, kjer jo bode S e i k - u 1 • I s 1 a m povzdignil v zna- Liberalne stranke v Dunajském đržavnem menie na i i » a ^ Ti y zboru se razdirajo. Liberalna stranka državnega zbora se ruši. Glava pold boj. Kako j ipuh nj Mohamed ) Turski cesar > Leo prvému, Avstrijskemu cesarju, leta 1663. vojsko povedal. „No leta 1844. po „Dan. Hrv po te stranke dr. Herbst se je odpovedal načelstvu vzele sledečo grozovito napoved vojske sultana Molota svoje stranke, ki se mu je hudo zaměřila s tem , > i noče plesati zmirom tako, kakor on gode. da ki Je res vredna. da kakor „Slov " omenimo ravno daj, tako-le se glaseč Razcepil se je tudi „napredni klub" državnega , kateremu je Skene glava bil; stopilo je iz zbora njega mnogo družnikov. To je Skeneta tako zgra bilo, da je 1. dne t. m. oklical po časnikih to le : „Ker so nekateri udje izstopi i iz naprednega kluba, so ta izstop zagovarjali s tem, da sem jaz v svojem bog dej „Po milosti velikega Boga na nebi Molo Mohamed, na ze mlj f slavni in premočni car Babilona in Ju od izhoda do zahoda, kralj vsih zemeljskih kralj uu .«uvu« ^ »win u^^j^.u "JM veliki kralj svete Arabije, in Mauritanie, rojeni slavodobitni kralj Jeruzalema, junak in oblastnik od groba Kristusa , trdo poročim tebi, cesarju pete J w V »V* b J w vu LU J MM ftXt J WU ▼ U » VJ \J UJI • — ^ ^-- —-----------------J --- f----------/ stanovanji zavezo řklenil z vodjem državne stranke Rimskemu in tebi kralju Poljskemu in vsem vašim v ta namen, da vržemo mi- Jaz nakom, kakor Rimskemu papežu kardinalom, škofom in vsim tvojim pridružnikom , da smo namenili vdáriti v (grofom Hohenwartom) nisterstvo. Na to govorico treba mi je odgovoriti. doBihmal nisem še nobene prilike imel obiskati Njegovo tvojo zemljo s trinajstimi kralji, z enim milijonom in ekscelenco gospoda grofa Hohenwarta, katerega osobno trikrat stotavžent vojniki, pešci in konjiki, z nevsliša visoko spoštujem. Prav tako pa tudi nisem imel nikoli nim samosiljem in turško vojsko, kolike ne ti, ne tvoj časti, da bi bil gospoda grofa pri sebi v svoji hiši videi. se kdar vidili niste. Najprej te bomo obiskali v tvo Jaz z gospodom grofom nisem bil nikoli v ožji dotiki jem poglavitnem mesti Dunaji, kakor tebe Poljskega nego uni, da sva v zbornici poslancev včasi skupaj za- kraljskeg kraij f tako tudi vse tvoje tovarše z delà. V kakošni obliki pač bila bi sklenila ono zavezo in Čemu neki? Ministerstvo, katero je v 6 mirnih letih Khalif (kalif) je arabska beseda in pomeni to j kar tako daleč prignalo, da so se državni stroški za več po naše naslednik ali namestnik, to je namestnik Mo- kot 100 milijonov pomnožili, in katero tako gospodari, hamede. Kalif je tedaj naslov turskega sultana kot glavarja da mu konec leta okoli 40 milijonov zmanjka, in to Mohamedanske vere. ! « se breme dav- **) Šeik-ul-Islam je najviši duhovni častnik na Tur- hoče, da primanjkavo le s tem poravnati kov ljudstvu še povekša — tako ministerstvo mora škem. naravno konec vzeti in nikakoršne zveze ni *** Ulemi so turski učenjaki prava in vere. 168 oborožano roko in vojsko, požigajoč, pleneč, ropajoč, vbivajoč, do zadnjega pokončanja tvoje zemlje in tvojih podložnikov; preganjaii bomo tebe in tvoje ljudi s smrtjo, kolikor najboij strašno zmisliti si bomo mogl i, ter po-konČali, pogubili, podušili." „Jaz bom tebi, ki v neki mali zemlji kraljuješ, tvoje cesarstvo in kraljestvo vzel, te z ognjem in mečem premagal, prestolje rimsko z njegovo trivrstno krono in žezlom stri, pobil, v nič djal. To smo želeli tebi nem-ški cesar, in tebi poljski kralj in vsim vašim privrže-nikom poročiti; te besede bomo na tanko v djanji spol-nili, in tebi vse to okusiti dali, ravnaj se tedaj po tem. — Dano v našem veličavnem mestu Štambulu (Carigradu), katero ima 1659 ulic, 90 bolnišnic, 1000 očitnih toplic, 997 studencev, 120 trgov, 115 hlevov za mèzge, 486 krčem za ptujce, 1652 velikih in malih šol, 1600 malnov na vodi, 4122 munarov in džamij (to je turških cerkvá, ki se tudi medside ali mošeje imenujejo, in turnov). To veliko in trdno mesto obseže štiri milje in ima na obzidji 560 turnov. To mesto so naši roditelji kristijanom odvzeli, katerib žene in otroci so na očigled zadušeni in razsekani bili. Mi ga bomo vkljub in v sramoto tebi in vsim kristijanom věčno obdržali. — Dano ondi v 25. letu našega rojstva in 7. našega močnega vladanja. Molo Mohamed." Naši dopisi. Z Notraujstega. (Postojnska jama in glad pri nas) Marsikdo se bo morebiti čudil temu naslovu, in vprašal: kako je to, da se ti dve jako različni reči, ki se nikakor med seboj ne vjemate, druga drugi nasproti stavljate? A dragi čitatelj potrpi malo, in prečitaj celi článek, in vse ti bode potem jasno. — Kedo ne pozna velikanske, jako krasne, kot podzemeljsk biser se bli-Ščeče Postojnske jame, ki jo od leta do leta obiskuje več ljudi od vseh stanov iz bližnjih in daljnih krajev, da! celó iz inostranskih deželá, ter občudujejo lepoto njeno, pa tudi dotičnemu zakladu z določeno vstopnino donašajo mnogo tisučev goldinarjev na leto, katerih veliki del se za zboljšanje potov in druzih naprav v njej porabi. Pred malo leti se je ondi celó podzemeljska železnica naredila, po kateri se v posebno za to nare-jenih vozičkih posamesni ljudje ali male družbice — se ve da proti posebnemu plačilu — prevaževajo ter se jim s tem pot polajša in krajša. Največ ljudstva pa privrè vsako leto tje na binkoštni pondeljek. Leta 1857. jo je celó presvitli naš cesar s cesarico in z mnogimi viso-kimi dvorniki svojimi obiskal in jo z veliko pohvalo zapustil. — Po vsi pravici se more tedaj misliti, da pota k jami in v jami sami, pa tudi druge naprave ondi so take, da obiskovalcem jame popolnoma zadostujejo in da jih vprihodnje ne bo manj, če se tudi vsak krajcar jamnega dohodka v jamo ne vtakne. Nasproti nam je pa tudi znano , da po več zaporednih slabih letinah je ljudstvo Postojnskega političnega okraja jako one-moglo in tako v dolgove zabředlo, da posestniki večidel nimajo nobenega kredita; njih žitnice so prazne, za-služka ni nobenega in tudi mogoče ni, si kaj prislužiti ; prodati nimajo nič, živeža pa tudi nič, in družine glada trpé, in usmiljenja dobrih ljudi prosijo. Gledé na vse to ni tedaj vprašanje s trte zvito : ali ne bi bilo pri teh žalostnih okolisčinah mogoče in tudi prav, ako bi se cisti dokodek Postojnske jame letošnjega binkošt-nega pondeljka revežem Postojnskega političnega okraja naklonil in jim za dotični znesek živeža nakupilo? To vprašanje resno prevdariti in na pomoč revežem rešiti, prav gorko priporočamo dotičnemu jamskemu odboru, in pa c. k. oblastim, ki imajo v tej zadevi odločilno besedo. S tem bi se stradajočim Iju-dém dosti pomagalo, Postojnska jama bi pa nasproti čisto nić škode ne trpěla, ker bo obiskovalcev jame, kakor vsako leto, tudi prihodnje leto zadosti, če se v jami tudi čisto nič novega letos ne naredi. Jama Postojnska slovi po vsi Evropi, tedaj jej obiskovalcev ne bo nikdar več zmanjkalo! Naj se ne ugovarja , da to ne gre in da po dotičnih pravilih se mora vsa vstopnina na korist jami sami obrniti. Temu ugovoru je odgovor lahek. Pravila jamska so bila ustanovljena že takrat, ko jama ni dobivala toliko dohodka kot dandanes. Ia dalje gledé na ondašnjo sedanjo splošno revščino naj se tudi pomisli to, da Postojnska jama je prav za prav lastnina Postojnske občine; svét je njen, kjer se jama nahaja. Spodobi se tedaj, da bi vsaj nekoliko jamskih letnih dohodkov Postojnski občini pripadalo, ali se v občni korist ubozih prebivalcev Postojnskega okraja obrnilo, če se jej že vea dohodek prepustiti noče. Občina bi si s tem dohodkom marsikatero potrebno reč omislila , ki se mora zarad slabega stanja njenih financ na boljše čase odlašati. Zmirom in zmirom se vendar ne sme apelirati na tujo pomoc, Če se domá more kaj storiti — za revščino domačo! V Blokali v polit, okraji Logaškem. — Za našo ob- čino, katera šteje 22 podobČin in 76 vasi, so bili pri novi volitvi županstva 1. maja izvoljeni: Jože Modic, posestnik v Novi vasi, za župana, posestniki Jakob Turk iz Ravnika, Janez Ci m per man iz Mramorovega in Janez Tekavčič iz Jeršiš pa za svetovalce. Iz Brezovice okraja Kamnišbega. — 8. dan u. m. je bila nova volitev županstva za našo občino, pri kateri so bili France Orehek, posestnik z Lačnega vrha, za župana, Anton Novak, posestnik iz Lačnega vrha, in pa Andrej Cer ar, posestnik s Kokošinj pa za sveto-valca izvoljeni. Sllhadole 20. maja. — Za občino našo je bila nova volitev županstva 8. dne t. m., pri kateri smo dobili za župana Boštijana Konciljo, za svetovalca pa Janeza Peterco in Jerneja Ber ganta; vsi so naši domaći posestniki. Iz Šmartna Kamoiškega okraja 10. maja. — Nova volitev županstva za občino našo je bila 15. dne u. m. Izvoljeni so bili: za župana Martin Repanšek, posestnik jz Buč, Pavel Pavlič, posestnik iz Smartna in Jernej Strajhar, posestnik iz Buč pa za svetovalca» lz Ljubljane. — V naši sicer mirni Ljubljani je bilo binkoštne praznike vse živo deloma po birmancih, deloma po železničnih vozovlakih, ki so jej pripeljali mnogo gostov iz severnih in južnih krajev, potujočih v Postojno, v Trst in še dalje na Laško in v Rim. Zbi- rališca gostov na večer so bila pa osobito v kazini, či-talnični in v Tavčarjevi gostilni; povsod je bilo jako živahno gibanje z godbo , petjem in zdravicami, ki so se navdušeno glasile tù in tam, kakor to ne more dru-gace biti, kedar se prvikrat vidijo prijatelji od blizo in daleko. Iz Hrvaškega je došlo mnogo cenjenih narod-njakov, še veliko več pa jih je došlo iz Ceskega, Mo- ravskega in Slezije, med njimi mnogo duhovnov, ki po-tujejo v Rim k slovesni petdesetletnici papeževi. Naravno je tedaj bilo , da so v čitalnični restayraciji bili s posebno radostjo sprejeti naši bratje iz Ceskega, ki tudi na svoji zastavi imajo, kakor narod slovenski, zapisano sveto trojico: „za vero, dom, cesarja", katere nikdar zatajili niso in je tudi vprihodnje ne bodo, če tudi za Avstrijo pridejo zopet burni časi, vedno zvesti svojemu gêslu : „ne udajmo se!" — V pondeljek so se velecenjeni možaki odpeljali iz Ljubljane v Postojno in dalje v Rim, kamor je uni teden že odpotoval častiti naš grof Barbo s svojo soprogo in kamor ta teden od- 109 ide nekoliko duhovnov iz Ljublj in druzih Kranjskega, katerim vsem želimo srečno pot! kraj dišče duh (0 emljiskega davka.) Vcenitev zem ljišč zarad uravnave zemljiškega davka na podlog stilne tarife nadaljuje in se zabavalo; potem je jel pihati tuji nemški poslušalei so zdehali; ko je pa slednjič prišei se poslušalcem ni vr- še v naši deželi v okrajih, izvzemši mesta Ljubljanskega še ni začela. y h ceoilnih se vcenitev celó „fini nemško-francoski" duh, zdebído, pa tudi zabavali se niso, ampak — bilo jih več jemlje (Deželni odbor) 19. dne t. m. še.enkrat ob ni. raje sko Ce že ni domačega gradiva za oder s Ceskega, Hrvaškega, Ruskega, , naj se ) to je vsaj slovan-ako pa že na vsak način iz Nemškega mora biti ravnaval stavbene zadeve nove norišnice na St sezajte vsaj po dobrih igrah, saj jih je obilo. f Zdaj ste d en cu stavbenih zadevah v seji, v kateri so pričujoči bili: strokovnjak v tište pičle kopice spravili občinstvo srečno z gledišča s Čudnim okusom c gosp Gabriely i c. profe t na veliki tehnični soli Graski, gospodje zdravniki : dr po vsi sili ? ki hoče biti ,,slovenska inteligenca* težko bo zopet spraviti občinstvo nazaj v t f Valent gospoda V črt dr. Keesbach in P y dr. K. B lei w in Večidel je bil potrj pa na- f ki sta ga z dr. Kar. Bieiweisom izdelala gospoda Vičelj in Prizelj y pa ogl gledišče. Temu so krive igre, kakoršnih smo letos veé viděli in ki bodo za zmirom obležale v kotu, pa tudi igralci, izmed vsi pravici katerih so nekateri tako igrali, da se po sme rečij „Die Kunst a kateri dobri nasveti gosp. prof. Gabriely ist immer durch die so bili sprejeti tudi ne- Kunstler gefaHen". Ce propade slovensko gledišče, pro- (.Druga dražba goveje pade trden steber naše narodne stvari. Zavoljo tega in iz državne pod- ker smo ga s tako težavo osnovali po naročilu družbe kmetijske po gosp. odborniku prizadevati, da ga ohranimo." y si moramo na vso Se uni g u na Stajarskem nakuplj Ljublj bila tud živahna 20 j 19. dne t. m Gosp. Jel o č n i k je v plemena bilo kmalu prodanih gledé društvenih knjig popolnoma Alešovčevih misli y ker mnogo, divina je bila lepa, ali kazala je večidel tudi Stajarcem je pozimi manjkalo klaje. M uriškega Hribar pa trdi, da imajo te knjige služiti bolj sloven-kupcev bilo ? da ski literaturi, kakor pa čitalniškim odrom. Gledé igranja da naša „inteli- 8e strinja z gosp. Alešovcem in pravi, genca" se nemškega gledišča zato (?) bolj drži, ker se tam bolje igrá. On je za Binkoštni pondeljek popoldne je velika mno-žica raeščanov vseh stanov na pokopališče spremila truplo gospoda Mihaela Pregl-na, fineje u igre 9 občinstvo se jih bo že privadilo ; z „Županovo Miciko" pa zdaj vendar ne smemo vnovič pričeti, — se ve da „Lumpacivaga-bundus" je več vreden. Temu ugovarja g. Alešovec: Dramatičnega društva knjige za slovensko literaturo pač ne bodo imele velikega pomena, ker so v njih ti- oskrbnika križanske križa. komende, lastnika zlatega zaslužnega skani po večem prevodi, ti pa ne veljajo v nobeni na- častnega mesčana Ljubljanskega, Častnega uda družbe kmetijske Kranjske bolezni dne m. letu svoje starosti umri. Odbor družbe kmetijske med druge vence položil mu tudi venec pokrivali trugo mrliško, napisom: ..Družba kme- tijska zasluženemu starosti svojemu", kajti rajnki naj starej i družbe njene njen odbornik. Tudi blizo sodeloval zad- žavnem rojstvu odstraniti. Novic" imele mnogo zaprek rodni literaturi. Gledišče se vzdržuje po občinstvu, tedaj se mora tudi po občinstvu ravnati. Kedar bo imelo društvo kakih 200.000 gold, denarja potrošiti, naj delà poskušnje z občinstvom. Najprej domaće, vsakemu razumljive in mikavne igre, potem se bo občinstvo sča- Kar na vrat na nos to ne gre. — Tajnik gosp. Krsnik odobruje glede igranja gosp. Alešovčevo kritiko, o igrah pa ni njegovih misli. Predsednik pritrdi, da je gledišče v pre- i h ■■■ B m mm u bolj o soma že privadilo tudi „finejih" iger leta 1843. smele priti na svitlo. Zato tudi one na gomili rajncega kličejo: Blag bodi 8pomin vrlemu domoljubu! teklem letu veliko škodo trpelo po igralcih. poročilu blagajnikovom se je vnel razgovor, a enarnih zadevah. Gosp. Alešovcu se dobodki iger se bilo ravnalo • V • VISI y ako prepicli zdé; lahko bi bili bolj po okusu občinstva. Stroški bi bili tudi lahko niži, ako bi se ne bili mesto engažiranih rabili po večkrat drugi igralci, ki so morali plačani biti. Gosp. Jeločnik Umrli gosp. Viktor Bučar je citalnici Ljub- je grajal, da se je na neko društvu podarovano del- Ijanski voli! 200 gold. Hvala! nico banke „Slovenije" vplacalo 90 gold. ; tudi to bi se (■Obcni zbor dramatičnega društva) v petek 18. bilo lahko prihranilo, ker delnica ni prepisana na t. m. pod predsedstvom gosp. Mur ni ka ni bil sicer imé društva, naj jo vzame dobrotnik nazaj. — Ob vo- zeló obiskovan, a vendar živahen. Po poročilu tajniko- litvi novega odbqra se odpovesta predsednik g. Mur nik vem o delovanji društva v přetekli letni dobi se je in blagajnik oglasi! gosp agar. Za novega predsednika je po-Aléšovec in dal pod oster nož od- tem voljen g. dr. K. B1 e i we i s, ki pa zavoljo obilih borovo delovanje gledé izdavanja knjig in igranja na druzih poslov ne more prevzeti volitve. Pri novi volitvi odru. ..V društvenih knjigah — je rekel gospod Ale- je voljen zopet gosp. Mur nik, ki je po splošni prošnji uvil u. „ i uiuoivcuiu jvuji^au - jc i civci ^uapuu xiiu" j c vui |cu aufj^v fayjo jjt iu u i u i rv , t\ i je pu opiuoui piuouji sovec — se nahaja več iger, ki udom nikakor ne v&tre prisiljen prevzel zopet predsedništvo. Za blagajnika je zajo To so veče igre in tako zvane „francoske" y ki 80 brez vsega domačega zadržaja in narodnega duba. voljen potem gosp. dr. Staré, za odbornike pa gg D. Krsnik, prof. Wiesthaler y F. Drenik Tudi je premalo izvirnih del,^po večem so le prevodi, D. Zagar, . ki niso za odre po deželi. Citalnice naše potrebujejo Bleiweis in F. Jeločnik. y dr. Stempihar, Iv. Hribar, V. Valenta, J. Habe y dr. Karol krajših ».«jolu, občinstvu bolj umljivih iger, a kje jih bodo ^uvaiu u^ajumu «« dobile, če jih društvo ne izdaja! Veliko starejsih dobrih večletno marljivost, gospodoma J e 10čn i k u in Juvan- Zbor izreče zahvalo blagajniku gosp. Zagarju za iger je Že puoiw , ua P1* ^cupauwa iuiviaa ivu., jjkj uivu jjé» uaiu , o katerih se pa vendar še poprašuje. Naj bi se take tedaj vspešno delovala pošlo na pr Žup anova Micika" itd., po čiču pa zato, ker sta ves čas na odru brezplačno y tedaj se v pravem pomenu beaede vnovič na svitlo dale. Le manj tujega, pa več doma- žrtvovala narodni stvari. H koncu polaga gosp Alé- čega blaga ; če odbor nima izvirnih domačih iger se obrne do pisateljev, kakor je storila „Matica". naj Govornik nadalje oštro šiba igranje na odru. Dokler VVTV4UIQ uauoij \j uoii u otua igiaujv/ ua uui u« - j^r uaigi *ô ? J so se daj ale bolj domače igre, vrelo je ljudstvo v gle- zmiraj pod klop. šovec še novemu odboru na srce, naj pri izbiranji iger za prevod skrbi, da ne bo denarja trosil za take igre, ki bi jih občinstvo po prvi predstavi obaodilo zar — Gosp. Las an je od Nj. Veličanstva cesarja za župana Ljubljanskoga potrjen; danes bode z navadno slovesnostjo prisegal na to triletno častno službo. — (Spominek knezoskofa Slomseka) g. Zajic marljivo izdeluje; marmor se tudi v notranjstvu kaže lep. — (Prve češnje) iz GoriŠkega smo letos dobili še le 19. dne t. m., —• prave revice se ve da, pa še te drage: prvi dan po 3 za 1 krajc. — (Vremenski prerok dr. Skofka) je vreme maja meseca tako dobro zadel, da bi skoro mislili, da ni po vse prazno, kar izvedenci o vremenu včasih prerokujejo. (Najnovejše.) Dunajski vladni časnik „Wien. Zeit." naznanja danes, kakor se „Slovencu" telegrafuje, da je Kranjski deželni zbor raz-pusčen. Narodnjaki po deželi! pozor in brž brž na delo za nove volitve, da ostane zmaga naša! Novičar iz domaćih in tujih dežei. Z Dunaja. — Zbornica poslancev je pred od-hodom na binkoštne praznike 19. dne t. m. še zavrgla dve leti stari predlog Pratov, da bi se južno (laško) Tirolsko ločilo od nemškega. Poslanci Graf, Pražak in Hohenwart so govorili zoper ta razcep, po katerem bi Labom se ponudila še bolja prilika gravitirati čez meje Avstrijske, — Herbst in Granič pa sta ga zagovarjala. Ker je tudi mnogo livičnikov glasovalo nasproti Herbstu, je padel Pratov predlog; to pa je kolovodjo nemčurjev tako razkačilo, da se je na vrat na nos odpovedal na-čelstvu nepokornega kluba. — Isto tako je bil zavržen predlog Sturm o v, da bi se odstranili delegaciji. — V seji 18. dne t. m. je bila postava zoper odrtijo, veljavna za Galicijo, sprejeta. — V seji 17. dne t. m. je minister pravosodja odgovoril na interpelacijo Voš-njakovo o napakah cenitve zemljišč v okraji Brežiškem, rekši, da je ministerstvo že prepovedalo, da se v takošna opravila ne smejo več jemati notárji. — 29. dne tega meseca se zopet snide zbornica poslancev. — Regnokolarni deputaciji imate prve skupno sejo 28. dne t. m. — Iz Pešta se čuje glas, da se razprava o novi pogodbi Avstro-ogerski bode odložila do j e s e n i, in to sodijo iz tega, da minister Lasser gre 1. junija za 3 mesece v Solnograške toplice. „Presse" pa pravi, da bi se Magjari najraji znebili cele pogodbe Avstrijske. Za-čele so sevpo takem oči odpirati tudi protivnikom našim! Iz Ceskega. — Unidan so Cehi generalu Černaje vu poslali dragoceno sabljo s častno adreso v spo-min, da je v Srbiji se tako pogumno boril za oslobođenje Jugoslovanov. Černaje v je zopet stopil v Rusko službo. Ogersko. — Andrassyse maje! Magjari sami niso več zadovoljni ž njim po besedab poslanca Helfya v Ogerskem zboru, ki je za izdajalca Ogerske proglasi! vsacega, ki bi poslal Avstrijsko-ogersko armado v vojsko z^per Turčijo. In ta glas odmeva zdaj po vsi Ogerski. Časniki zato ne vedó, kako bi tolmačili „nervozno bolezen" Andrassy-evo, ki so ga malo prej zdra-vega kakor ribo proglasili. Te dni je res s svoje graj-sčine šel s Tis z o na Dunaj, kakor pravijo, zavoljo tega, ker zadnja ura bije odločiti se zato, kako naj se vstopi Avstrija o Rusko-turški vojski, ki cinca in cinca, da ne vemo, ali smo mis ali tie. Bosno posede — pravijo — Avstrijska armada, al nihče ne vé: ali kot prijateljica Rusije ali nasprotnica njena. HrvaŠko. — Navdušeni sprej emi slavnega nadvojvode Albrehta po vsej Hrvaški bodo resili uganjko, ki kakor mora leži na našem cesarstvu gledé na Oger- sko-turško zvezo. Na Hrvaškem pokazalo se je oči-vidno, da politika Magjarska, kateri je Andrassy glava, je protivna interesom Habsburške monarhije, in da nadvojvoda Albrecht pravo zastopa. Zato je počil glas, da na Andrassyevo mesto stopi Beust ; al ta mož nima sim-patij pri nobenem narodu v Avstriji, prišli bi tedaj le iz enega kapa pod druzega. — Gosp. Rački, predsednik jugoslovanske akademije in slavnoznani pisatelj hrvatski, je imenovan za kanonika Zagrebškega stolnega kapitelna in opata Bi-striškega. Slava ! Iz Rusko-Turske g a bojisča. — Zadnje dni so prišle važne novice iz obeh bojišč: iz Azije in od Donave. V Aziji so Rusi vzeli Turkom trdnjavo A r dah an z vsem, kar je bilo v nji; Turki so pobegnili po hudem boji in popustili razen veliko mrtvih med drugim tudi 82 topov. Vzetje te Irdnjave je zato važno, ker zamorejo Rusi zdaj od nje in od Bajazida prijeti Muktar-pašo pri Sa-gulungi od dveh strani. Temu nasproti je pač smesno bahanje Turkov,^da je njihovo brodovje vzelo luko Su-humkale ob Crnemmorji; to mestice so Rusi v vsaki vojski vseiej sami popustili, ker ni nikakor važno. Ce-ščenci, ki so se vzdignili zoper Ruse, so bili dvakrat tepeni in zdaj je Ceščenija umirjena. Tudi ustaja v Ab-haziji ne bo zadrževala Rusa na poti proti Erzerumu. Zavoljo osvojenja mestica Suhumkale je Šejk-ul-Islam podělil sultanu naslov „zmagonosen (zmagovalev)". Ta je dober kup. Slava! To je Turški humbug. Turško brodovje nadalje „zmaguje" s tem, da bombardira mestica in sela Ruska ob Crnem morji, ki so neoborožena. To so junaki! S podonavskega bojisča se potrjuje, da je 11. vojni oddelek prestopil Donavo. Glavni prestop ima zgoditi se konec tega ali začetek druzega meseca. Pri tem hoče biti pričujoč Ruski car sam, ki se je napotil v Bukurešt. Ob Kalafatu kopičijo Rusi sila velikih topov, 8 katerimi bodo bombardirali trdnjavo Vidin. Posebno veliko se Rusa nabira okrog Oltenice, prestop Donave bo tedaj pri Turtukaji ali pa ob Kalafatu, morda na obeh krajih ob enem. Turški sultan je zdaj, da bi spravil več muselma-nov na noge, razglasil „sveto" vojsko za vero zoper Rusa. Potem mora vsak mohamedanec prijeti za orožje. Kristijani v Turčiji so v velikem strahu, kar more, beži v bližnje dežele. Rumunska vlada se je za popolnoma neodvisno proglasila od Turčije in odpovedala jej tribut, katerega hoče rajši za svojo vojsko porabiti. Trdnjave Rumunské so prevzeli večidel Rusi, Rumunska vojska pa misli držati se le v obrambi (defenzivi). Tudi Srbija je zopet pripravljena za vojsko tako , da vsaki hip lahko vdari čez mejo. — IzBulgarije se sliši zopet o^ grozo vi-tostih, ki jih uganjajo Turki s kristijani. — Crnogorci stoje le na straži in imajo nekaj Turskih trdnjav okle-njenih. Menda so dogovorjeni z Rusi, da primejo Turke takrat, ko bodo Rusi prestopili Donavo. V i Žitna cena v Ljubljani 16. maja 1877. Hektoliter v nov. denarji: páenice domače 12 fl. 30. — bana«ka 12 fl. 94. — tursice 6 fl. 20. soršice 7 fl. 77. — rži 7 fl. 50. — ječmena 5 fl. 20. — prosa 4 fl. 70. — ajde 6 fl. 50. — ovsa 3 fl. 4. — Krompir 6 fl. 43 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojz! Majer. — Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedice? v Ljubljani.