50. štev.
V Kranju, 10. decembra 1904.
V. leto.
GoRejoec
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. ZZfEtti,
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak deri, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Vseslovansko planinsko društvo.
Bilo je pred dvema leti. ko smo priobčevali v »Gorenjcih članke »Ljubljanski grad in promet s tujci», ki so po požrtvovalnosti za naše kraje nad vse vnetega rodoljuba izšli kot brošura ter se razposlali križem vsega slovanskega sveta. V teh člankih smo posebno povdar-jali potrebo ustanovitve «vseslovanskega planinskega društva*, ki naj bi povzdignilo promet s tujci tudi v naših krajih. Vodilo nas je načelo: v združenju moč. To se nam pač jasno kaže, kako je napredovalo naše planinsko društvo, odkar je V ozkem stiku z našimi brati Cehi. In čim večja bi bila ta organizacija, tem večji bi bili nje uspehi.
Slovensko planinsko društvo je v dobi svojega desetletnega obstanka dovršilo ogromno delo in nad vse delavni društveni odbor si je v svoj program zapisal še marsikako nalogo, katere pa radi nezadostnih gmotnih sredstev v svojo največjo žalost ne more izvršiti. Velik korak naprej je naredilo društvo z zgradbo »Aljaževega doma* v Vratih, v tem čarobnem svetu, kateremu zaman iščemo para v Evropi. Skromna je ta stavba, kakor je skromen naš narod, a pomena je velikanskega za našo turistiko. Mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da bodo zanamci gledali v tej divni dolini krasen hotel, kakršnih je po drugih planinskih krajih v obilici.
Ob otvoritvi »Aljaževega doma* je prof. Chodo-unsky v svojem govoru naglašal potrebo ustanovitve »Vseslovanskega planinskega društva*. Ko smo v svojih gori omenjenih člankih propagirali to idejo, smo želeli, da bi s tem obudili splošno pozornost v tej zadevi. Žalibog, da je stvar zopet zaspala. Neki slovenski časnik je celo pisal proti ustanovitvi takega društva ter podprl svoja izvajanja s precej šepavimi argumenti, n. pr. da imajo drugi Slovani Karpate, kamor žele napeljati toke tujcev. Zares smešno to. Saj imajo tudi Nemci svoje planinske pokrajine, a to jih ni motilo, da ne t1 bili pri nas tako sovražnih Slovencih ustanovili podružnice vse nemškega planinskega društva.
Iz srca smo hvaležni prof. Chodounskemu, da, je ravno pri tej priliki izprožil to misel, katera naj se — čimpreje tembolje — uresniči. Kakor hitro imamo •Vseslovansko planinsko društvo*, ne bode naše »Slovensko planinsko društvo* navezano na svoje skromne moči in bode tem lažje dospelo do svojega cilja.
Morebiti bi si kdo mislil, da naj ne bi posnemali Nemcev, da bi nam ne mogli očitati, da je naše •Vseslovansko planinsko društvo* le kopija njihovega «Deutsch-osterr. Alpenvereina*. To nič ne, četudi nam vsaki dan to desetkrat očitajo. Ker vidimo, kake uspehe so dosegli s svojim društvom, zakaj se ne bi prijeli tega načina in ga izkoristili kolikor le mogoče. Ako bi videli, kako Nemec dela iz kamenja zlato, mari ne bi bili pravi bedaki, če bi ga zato ne hoteli posnemati, ker je Nemec. Ne sramujmo se učiti od drugih narodov, pa naj bodo katerikoli narodi hočejo.
So zopet drugi, katere navdaja bojazen, da bi potem »Slovensko planinsko društvo* bila le sekcija vrhovnega društva. Četudi bi naše društvo postalo najmanjša in najneznatnejša sekcija, nič ne de, da bi se le naše planinstvo povspenjalo vedno višje in višje, saj društvo samo-nasebi ni namen, temveč povzdiga prometa s tujci, pa naj se isti doseže na ta ali oni način. Ne d& se tajiti, da bode naša sedanja organizacija najkrepkejša opora osrednjemu društvu, to pa zopet naši organizaciji, kajti druga bode drugo izpopolnjevala in krepila. Naše skromno mnenje je, da ni gubiti časa, kajti čimprej nastopi ta združitev, temprej^bođo vse sile združene pričele delovati v prospeh planinstva, osobito v naših krajih.
Z vso vnemo se poprimimo zlatih besed prof. Cho-dounskega in jadrno* na delo. Želeti bi bilo, da se naše časnikarstvo z vso resnobo loti te zadeve, ker več glav več ve. Čimbolj se bode ta zadeva v javnosti razmotri-vala, tem boljši bodo uspehi. Že samo to dejstvo, da se je vrli gospod profesor Chodounsky zavzel za idejo, nam je porok, da ideja ni neizvršljiva in da se je bodo naši za slovensko turistiko tako zaslužni brati Cehi oklenili z vso češkemu narodu lastno eneržijo in vnemo. Torej na delo! _
Učiteljski konvikt v LJubljani.
Ob prihodnjem Božiču mine 10 let, odkar si je ustanovilo kranjsko učiteijstvo «Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta*. V teku teh let se je že nabralo
20.000 K zgradbenega kapitala, tako da pride na vsako leto 2000 K. Če upoštevamo žalostne razmere, ki v njih živi kranjsko učiteljstvo, smemo reži, da je vsota, ki si jo je učiteljstvo pri trgalo takorekoč po krajcarjih, naravnost velikanska, prelep znak naše požrtvovalnosti in našega idealnega prizadevanja. Temelj je torej položen!
Društveni odbor pa je sklenil, da razširi svoje delovanje tudi preko mej kranjske d v.ele, da si zgradi vse v «Zavezi» združeno učiteljstvo svo0 dom v Ljubljani in da pridemo čimprej i združenimi močmi do zaželjenega smotra. Ta namera se nam zdi tako lepa in plemenita, da jo priporočamo v najresnejše uvaževanje!
Naš skupni smoter je: Vse učiteljstvo vseh slovenskih pokrajin imej v Ljubljani svojo streho, kjer bo drugi dom njega sirotam in otrokom. To nam bodi glavno! Poleg tega bodo imela tamkaj svoj varni kot naša društva, ki reprezentujejo mor naše organizacije.
Do lega smotra pa ne pridemo s samimi besedami, nego je treba živahnega dela, mnogo žrtev in mnogo — denarja. Ako združimo vse sile in napnemo vse moči, je lahko mogoče, da imamo po preteku drugega desetletja svoj »Učiteljski konkvikt«, tako da bomo obhajali petindvajsetletnico «Zveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev* v — lastnem domu!
Ta najlepši praznik svoje požrtvova Inosti bi še radi uča-kali. Potem bi bila naša naloga končana, in na tem mejniku našega prizadevanja in trudapolnega delovanja bi morale potem zastaviti mlajše in krepkejše sile, da izvrše druga dela, ki nas še čakajo.
Težki so neprestani, hudi viharji dolgih let večnega boja in žrtvovanja. Se tako jake moči opešajo, če se vedno izčrpavajo, a ni zanje nadomestila in novih okrep-čujočih snovi. Naše sedanje učiteljstvo ne pozna odmora in počitka. Noč in datlje vpreženo v delo, ki srka njegovi! močj ter ubija njega psihično in fizično silo. Sedaj je zakipela do kulminacije naša tvorna moč. Več nego sedaj ne more delati učiteljstvo. živeče in trpeče v tako obupno žalostnih, vsako dostojno plačo poštenih delavcev ironizujočih razmerah. Na nas pritiska najskrajnejša potreba izdatne samopomoči, da ne počepamo od pomanjkanja v sramoto gabnega sistema, ki žene v propast naše šolstvo, nas in domovino!
PODLISTEK.
Ondfiček v Kranju.
Koncert c. kr. komornega virtuoza gosp. Frana Ond-Hčka s spremIjevanjem virtuoza na klavirju gosp. Jos. Famera in čitalniškega pevskega zbora v Kranju je privabil mnogo poslušalcev v prostorno dvorano « Gorenj -skega Sokola*.
Veliko smo pričakovali od mojstra Ondrička, toda očarani in skoro nemi srno postali, ko smo začuli peti Ondričkove gosli, in videli smo, da je Ondriček daleko nadkrilil naša pričakovanja. Brez dvoma ga moramo imenovati 'kralja gosli»; kajti redkokdaj se slave umetniki s tako navdušenimi in obenem častno zasluženimi ovacijami, kakor se je v torek slavil pri nas češki umetnik in mojster Ondriček. Naše pero je nezmožno povedati, katere točke igra veliki mojster najlepše, kajti v vsaki številki seje kazala velikanska tehnika in spretnost, katera je izvabljala njegovi violini nebeškodoneče glasove; Ondriček igra klasično, romanličrio. moderno — ravno zato, ker je popoln. Mej češkimi muziki sedanjega časa zavzema veliki mojster prvo in naj čast neje meslo. Njega je treba slišati, da se ga razume; toda njega lahko vživa tudi nemuzik; kajti glas njegove violine pretrese sleherno dušo — dvigne tudi najtrpkejše srce v višave ljubkih in krasnodonačih glasov. Sedaj se
Kot hrast na gori, ki kljubuje viharjem, tako stoji naše učiteljstvo v vrtincu politiških viharjev in birokratskih navalov. Toda temu hrastu so omajani koreni, zakaj ni zemlje okolo njih, da bi jim dajala tečne in zdrave hrane t
Najtežja skrb navdaja učitelja takrat, ko se OZT* po svojih otrokih, ki ga prosijo kruha. Rad bi jim napravil življenje lepše in lažje nego je njegovo, življenje sužnja in neplačanega, vedno zasmehovanega, vedno zapostav-ljanega delavca. Kje ima danes učitelj zaslombo? Celo šolske oblasti, ki bi ga morale ščitili, ne čuvajo njegovega žalostnega življenja in nimajo usmiljenja z njegovo izčrpano fizično močjo. In zato ima učiNj zaslombo v samem sebi, v svoji organizaciji in v redkem številu pravih, požrtvovalnih svojih prijateljev.
In če ne več mi, imeli bodo na*i otroci in zanamci zaslombo v < Učiteljskem konviktu», ki bo sezidan na naših prihrankih, takorekoč na krvavo prisluženih in od lačnih ust pritrganih krajcarjih.
Zato pa mora vse učiteljstvo na delo, in sicer nenu-doma! Po vseh slovenskih kronovinah je treba razviti živahno agitacijo v prid «Učiteljskemu konviktu*. Zastaviti moramo vse sile, da nabere vsaka kronovina v naslednjem desetletju po 20.000 K. in prizadevati si moramo, da dobimo v tem čnsu od svojih prijateljev tudi 20.000 kron. Koncem drugega desetletja bi imeli na ta način sedanjih 20.000 K, potem novih kranjskih 20.000 K. štajerskih 20.000 K, primorskih 20.000 K in prijateljskih 20.000 K. t. j. skupaj 100.000 kron kapitala in še obresti.
Kako pridemo do tega? Konec prihodnjič.
V Krajiju, 10. decembra. Naš državni zbor je nekaka šola za govornike. Gospodje poslanci se pridno pripravljajo za svoje govore, potem govore na dolgo in široko, slednjič pa vlada stori, kakor se nji poljubi. Kakor se sedaj kaže, ne bodo niti predlogi o podporah vsled ujm prizadetm rešeni do božiča. Za podpore bi se rabilo kakih 15 in pol milijonov kron, vlada pa hoče, da se ji dovoli (59 milijonov kron posojila, poleg tega pa še zahteva, da se s tem vprašanjem reši tudi proračunski provizorij. Vlada za to najbrže ne bode imela večine, in tako bodo šli poslanci domov na bož'čne praznike — ne da bi kaj dosegli.
ob njegovem izvajanju smeje srce — in koj nato rosi oko solzo — solzo ginjenja, veselja in sreče; — poslu-.šati Ondrička je naravnost nebeško.
Predstavil se nam je veliki umetnik z < Mendelsoh-novem» koncertom E-mol. To krasno in težko skladbo je igral z njemu prirojeno tehniko tako dovršeno, da, ko je ob krasnem finalu taiste rosilo marsikako oko, burnega ploskanja in živio-klicev ni hotelo biti konca. Pridjal je še eno točko, in zopet je frenetično odobravanje j)ozdravljalo milega nam gosta.
Druga njegova točka, fantazija na < Prodano nevesto » je njegov umotvor, poln krasnih glasbenih efektov, posebno na G-struni se nam je pokazal tukaj velicega mojstra — no. pa saj bi tudi nihče ne mogel izvajati te krasne skladbe tako, kakor izvaja Ondriček to svoje delo sam.
Mladi pianist -los. Famera, kateri je spremljal Ondrička na glnsovirju in tudi sam nastopil v dveh krasnih samostojnih točkah, je visoko nadarjen, jako spreten in popoln. Veselje ga je bilo gledati, kako so plavali njegovi prsti po tipkah glasovirja, izpod kalerih so udarjali umetniško ubrani glasovi Fr. Chopinove <Poloneze» in Novakove balade < Manfred*. Mlademu umetniku moramo le iskreno čestitati.
Oitalniški pevski zbor je pod vodstvom svojega pevovodja g. V. Rusa častno rešil svojo nalogo. A. Foer-sterjev   Samo« se je jako lepo in veličastno prednašal;
Novi župan v Gradcu. Za graškega župana je bil f>. t. m. izvoljen dosedanji podžupan Henrik Poschacher, ki je dobil 22 glasov. Dosedanji župan dr. Graf je dobil le 17 glasov.
Kap je zadela nemškega poslanca dr. Zdenka Schiickerja 4. t. m. na Dunaju na nekem shodu. — Schiicker je na shodu govoril proti novemu nižjeavstrij-skemu šolskemu zakonu. Ko je končal, ga je zadela kap, da je bil takoj mitev.
Ruski poslanik r a Dunaju grof Peter Kapnist je po ki alki bolezni v 60. lelu starosti unrl. Rusija je z njim 2gubila enega najboljših diplomatov, ki jo je od leta 1895 dalje zastopal na Dunaju. Ob njegovem mrtvaškem odru žalujeti soproga in 12letna hčerka.
Ministrska kriza v Srbiji. Ker se skrajni in zmerni radikalci niso mogli ?ediniti, je dosedanji ministrski predsednik Gruić sestavil iz zmernih strank novo ministrstvo. Novi naučni minister bo Nikolič. minister za stavbe Milašinovič, justični minister pa najbrže Gruić.
Macedonija. Pri Pestrihinu v monastirskem \ilcjctu je trčila vojaška patrulja na neko bolgarsko četo 50 mož, med katero se je vnel bcj. Dva ustaša sta padla, dva pa so vojaki vjeli. VVtaši so imeli dinamit s seboj. Dalje je napadla grška četa bolgarsko vas Zalenič ter pomorila več prebivalcev.
Rusko-japonska vojna.
Kar se tiče krika o japonskem vspehu zavzetja griča 203 metrov, ni smatrati za resno. Naj se le šteje število onih velikih forov, ki jih morajo Japonci šele zavzeti in videli bomo, da jih imajo zavzeti še vse! Taki so toraj dozdajni rezultati japonskih naskokov. Prisvojili so si baje le neko višino nekoliko južno od tega griča, o kateri trdijo Japonci, da je visoka 300 m, in na katero goje še posebne nade. Ta višina ni narisana na nobenem zemljevidu in bržkone se tudi nikjer ne nahaja. Zapadno od griča Ičan se sicer nahaja višina, ki meri 200 m, a je to najvišja na tej fronti. Potemtakem je le toliko gotovega, da se ni povišala ona pozicija od 203 m na 300 m, ampak da se je za 97 m povišala — laž v ja-
itako je tudi mična Vogričeva «Lahko noč» žela burno ploskanje in priznanje občinstva.
Le prehitro se je približala zadnja številka programa, in tesno nam je postajalo, ko smo vedeli, da je le še kratek čas odmerjen uživati umetniški večer.
Še enkrat je nastopil Ondriček, da se poslovi od nas v Paganinijevem «Plesu čarodejk*.
Kako je igral veliki mojster to krasno delo, ve le isti, kdor ga je poslušal in se naslajal ob tem umotvoru. To je eno najlepših del velicega Nikola Paganinija (f 1840 v Nizzi), in Paganinijev sin sam, ko je poslušal (leta 1892) Ondrička v Palermi, je dejal, da njegov oče tega svojega najljubšega komada ni nič boljše proizvajal kot Ondriček. S tem je mnogo povedano. Znano je, da je žel Paganini svetovno slavo in da pred in za Lisztom ni bilo slavnejšega virtuoza na violini, kakor je bil Paganini, in Ondfiček je njegov prvi in največji naslednik. V tej točki smo slišali iz violine krasni dvo-spev in zopet lahko nadvladanje flažoleta, bliskoma menjajoče oktave, najčistejše glasbene slike, verižice tri-lerjev, čarodejno bobnenje in zopet vdarjanje skrivnostne harfe _ kratko in malo, stvari, katere so navadnemu muziku nedosegljive.
S čudovito gotovostjo in pregnanco je sviral to točko, pri kateri smo čuli divne, koloristične efekte, katerih glasbeni čar, povekšan z neomejeno tehniko, je naravnost vzbujal začudenje in strmenje.
Ko je Ondfiček končal, je po dvorani kar zagrmelo burnih aplavzev in neštevilnih klicev «2ivio» in «Nazdar»,
ponskih poročilih o položaju na bojišču. Vsekakor pa je to dokaz sijajne in junaške obrambe Port Arturja, ako Japonci v sedmih mesecih obleganja še vedno niso toliko napredovali, da bi se že borili za notranje utrdbe, marveč se morajo še vedno truditi, da šele osvoje ruske zunanje pozicije, ki se nahajajo izven glavnih utrdb. Odkar traja obleganje Port Arturja, je padlo že okoli sto tisoč Japoncev mrtvih in ranjenih. Samo pri naskoku na grič 203 m je padlo tekom 24 ur do 15.000 Japoncev.
V Mandžuriji se vrše vedno hujši spopadi med ruskim in japonskim topništvom. Očitno je, da se pričenja velika bitka. V Kirinu se nahaja ruska armada, ki šteje 50.000 mož. Sodi se, da bode prodirala proti jugu in poizkušala obiti japonsko desno krilo južno od reke Saho. Pred nekaj dnevi so Japonci poizkušali obiti neki oddelek Renenkampfove vojske, a so zašli v zasede in pri tem izgubili do 1000 mož.
Dne 3. t. m. je oddelek ruskih pešcev in kozakov obšel japonske predstraže in napadel sovražno baterijo 8 topov. Japonci so preplašeni utekli, topovi so pa ostali Rusom. Prejšnji dan so ruski kozaki pregnali Japonce iz vasi Lidiatun.
Najnovejše poročilo se glasi, da se je v port-arturski luki ruska ladija «Poltava» potopila, «Retvizan» da je močno poškodovan in križanca «Bajan» da se je razbila. Dalje da so Japonci zasedli holm Asakaka in da so trijf japonski oddtlki pričeli napade na zahodne utrdbe. General Akamura je ranjen. Posebno hudo Japonci napadajo Erlunšan. Granitno zidovje da je močno že poškodovano. — Tako poročajo japonski viri.
Dopisi.
Z Gorenjskega. V št. 45. in 47. <Gorenjca» smo brali, kako nekateri napredni sadjarji mislijo o sadni razstavi v Radovljici in v št. 4G. pa zopet zagovor tistega slavnega odbora te razstave, ki se trdovratno skriva pod klobukom g. Ivana Fajdige, vinotržca (?!) v Radovjici. Iz vsega smo raz\ideli, da je bila sadna razstava precej dobra — za Radovljico in pa za take ljudi, ki še nobene videli niso. A njena prireditev
Ondfiček so doneli po dvorani in niti eden ni hotel vstati raz svoj sedež, ampak vse je rajalo navdušenja in veselja. Dvakrat se je poklonil umetnik — toda s tem ni bil nihče zadovoljen in prej niso hoteli ponehati ovacije, da je ljubi naš gost zopet nastavil svoje gosli ter privil z lahko eleganco svoj lok in nam zaigral še krasno Lahko noč», pri kateri je nam milo donelo na uho petje njegove violine ter nas naravnost zazibalo v mehkih zvokih glasbenega čara.
Zopet je vse navdušeno pozdravljalo velikega mojstra in le neradi smo se ločili. Vsem pa ostane naš brat in glasbeni velikan Ondfiček v trajnem in častnem spominu.
Po koncertu so se zbrali pevci in odbor »Narodne Čitalnice* na «Novi pošti», kjer se je na željo Ondfič-kovo zapelo več narodnih pesmi. Tajnik «Narodne Čitalnice* je Ondfička s toplimi besedami pozdravil ter se mu zahvalil za njegov glasbeni poset v Kranju. Nato je Ondfiček zahvalno odgovoril, meneč, da ga je izredno veselilo, da je lahko zopet par ur prebil med svojimi brali Slovenci.
Pred vsem ne smemo prezreti tudi zaslug naše «Narodne Čitalnice*, katera je prav vestno aranžirala ta koncert in iz prijaznosti do odličnega gosta prevzela pokroviteljstvo. Obenem je pa naša čitalnica zopet lahko ponosna, da je pod njenim okriljem priredil prvak slovenskih virtuozov svoj koncert ter tako uvrstil tudi naše mesto med one svetovne kraje, kateri so bili tako srečni ter slišali peti Ondričkove mile gosli. H R.
pa ni bila tako dobra. Mi vemo precej podrobnosti — in celo umazanih podrobnosti — kako se je farbalo in farbalo ljudi. A iz usmiljenja do ljudi — bomo za zdaj zamolčali te podrobnosti. Rečemo pa, da nevešči ljudje ne smejo nikdar več snovati priredb v imenu naših kmetijskih podružnic ter jih s tem spravljati ob veljavo pri ljudstvu in pri gosposki! Zato opozarjamo na to stvar slavni osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe, ki naj pazi, da se v podružnicah vse delovanje vrši — brez farbanja. In kaj je bilo to druzega, kakor farbanje P i Sadjarski shodi, strokovna predavanja so bila napovedana. In zdaj pravi tisti odbor, ki si niti s svojimi imeni na dan ne upa. da on ni temu kriv, če ni bilo ne shodov in ne predavanj, nego kriva je temu kmetijska družba, ki jih ni priredila. Pravi dalje, da bo položil račun o dohodkih in troških slovenskemu ljudstvu, ko pride čas za to. Mi pa vemo, da se to nikdar ne bo zgodilo, kei si v javnem računu gg. Korošin in Fajdiga ne bosta upala zaračunati svojih dijel. Kaj ni bilo to farbanje, če se je obetalo razstavlja lecm kolajne zlata in srebrne, diplome in pohvalna pisma i. t. d.?! Kje so pa te kolajne, te diplome in ta pohvalna pisma? In kdo jih je pa dobil? Ljudje že ležko čakajo, da bi izvedeli imena srečnih odlikovancev, a odhkovanci Čakajo še težje na kolajne in diplome. Toda kdo naj jih ukaže narediti in kdo naj plača ta odlikovanja?! To smo bili dolžni občinstvu še povedati. S tem smo pa tudi računeosadni razstavi v Radovljici sklenili. Odbor naj bo naprej skrit pod g. Fajdigovim klobukom. Nam zadostuje, da vemo, da sta voditelja gg. Fajdiga in Ko-rošin, za račun naj se brigajo listi, ki so si. odboru kaj posodili. Kdor hoče imeti strokovna predavanja in sadjarske shode, naj si jih naroči pri c. kr. kmet. družbi, kdor pa želi imeti kolajne, zlate in srebrne, častne diplome in pohvalna pisma, ta naj si jih pa kupi, a ne pri odboru sadne razstave v Radovljici. Za napredne sadjarje.
Novice iz selške doline.
— Kratek potresni sunek in podzemeljsko bobnenje se je čulo dne (5. t. m. zvečer ob 10*18 uri.
Zgodba hudodelstva.
Spisal Maksim Gorici.
f alje.
i.
Ko je prišel Ivan po boju, truden in poten, zopel k sebi, je rekel Salakinu bojazljivo: «Vidiš, — enega konja ni!>
<Ne bo govoril!- je rohnel Salakin in si brisal kri raz svojega razpraskanega obraza.
Mirno Salakinovo govorjenje je utolažilo Ivanov strah. «Nekaj lepega sva lu storila]* je rekel, kazaje na ogljarja.
«Bolje je, da sva ga midva, kakor da bi on naju pobil,» je menil Salakin ravno tako mirno in pristavil strokovnjaško: Razsleeiva ga. Ti dobiš kožuh, jaz pa suknjo. Požuriti se morava, sicer naju kdo sreča, ali dohiti ...»
Molče je pričel Ivan preoblačiti ogljarja, izileke) mu obleko, zrl pri tem neprenehoma na svojega tovariša in si mislil: <Ali nima Jeremija res nikake bojazni?>•
Mirno in popolnoma strokovnjaško ravnanje Salakinovo z ubitim, je vzbudilo v Ivanu občudovanje in plahost pred njegovim tovarišem. Še bolj se je pa čudil Salakinovemu kozaveinu. razpraskanemu obrazu, ki je drgetal in se obenem smeje topil, medtem, ko so se mu oči nenavadno svetile, kot bi popil veliko vina ali, kakor da bi mu provzročilo nekaj veliko veselje. Med bojem je izgubil Ivan svojo kučmo. Salakin je prijel
— V Železnikih v konzumnom društvu poka. Sedaj le še umetno zakrivajo polom, ki bode nastal. Načelnik In komi stfl so vsled nekih stvari skregala, tako da je slednji odpovedal službo.
— V Selcih je župnik Rožnik osnoval moško Marijino družbo. Fantje so se mi i skoro že vsi izbrisali, zato je padel na moške, da bode lahko izprešal n^kaj kronic. Toda naj ustanavljajo kolikor družb hočejo, tok časa gre naprej. Zadržavali ga sicer bodo. ali ustavili n e.
— Hud veter in mnogo dežja je bilo v četrtek. To je zadržalo celo škofa, da ni prllol v Selca, kamor je bil uamenjan.
Novice iz Cerkljan.
— Veselja pijan poje naš kapelan pobožnemu <Slovencu> glorijo, «ker so volile'i izvol i 1 i same zavedne može kaloliško-narodne stranke . . .»
— Kaki so ti zavedni možje? Ker si jih g, dopisnik ne upa Imenovati — menda ga je sram pred njimi — jih moramo mi. Ti so: gruntna smrt Koruz-man in Pavov očn z Rrnikov, slavonski drvar Jazbec, Bolčarjev Štefan Fianžotov, Da vo Vlek z gora, Kovče s Pšale in drugi.
— Ti so vsi zavedni možje, povečem znani cenjenim bralcem »Gorenjca >•, še bolj pa Cerkljancem. Vsi so vzgled ni in razumni gospodarji, vneti za občni blagor občine iu od vseh Cerkljancev zelo spoštovani in blagrovani možje. Kaj ni res, gospođino dopisnik?!
— Jemnasl a, j emu as I a. g. dopisnik, kaj sle pozabili poročati? Volitve se je udeležilo komaj 10°/0 vpisanih volilcev. To je tak dokaz, da se ga lahko prime ■/. roko: naše dobro, pobožno in kapelanom udano ljudstvo ne zaupa komandi, dani iz kapelanije.
— Dolge nosove imajo! Kdo? Najbolj nala kapelana, ki sta lazila po gorah, hodila po vaseh, da jima je bil dan prekratek, tako dn sta okoli 11. ure domov hodila, oziroma se vozila. Sramota, kaj ne. to boli ? G. župnik, veste zato in kako se strinja ponočevanje z du-hovsko častjo. No, saj namen posvečuje sredstva.
-- So volitve proste ali ne? Nek velilec ni hotel voliti moža, ki je bil tiskan na papirju. To sliši
ogljarjevo kapo in jo pomolil Ivanu, rekoč: «Pokrij si jo, če ne te zebe, — tudi ni lepo — človek brez klobuka, — kako je to mogoče?*
Obrnil je žepe ubitega in storil to tako urno in vajeno, kakor bi se ukvarjal celo svoje življenje le s tem, z molitvijo in ropanjem ljudi.
• Na vse se mora ozirali,« je; govoril, odpiraje ogljarjevo denarnico. «Ni človeka, ki bi šel brez klobuka. Glej. zlat — pet rublje v — ne, sedem in pol!»
«Ti . . .,» je pričel Ivan in zrl 8 svetlimi očmi ns denar.
je?» je vprašal Salakin in se hitro ozrl v Ivana. <-Ali ga ti hočeš?- Na, — vzemi 1»
Porinil je denar Ivanu in mrmral z zaničevalnim glasom: «Te robe dobiva $e dovolj! Hi, hi, naprej, si-vec! Podvizaj se!»
In Salakin je glasno ploskal z dlanjo po konjevem hrbtu.
<Ne mislim na denar . . . • je rekel Ivan, 'hotel sem le vprašali ...»
• Kaj?-
•Ali si - kaj takega — v prvo . . .» In Ivan je pomignil z očmi proti razslečenemu ogljarjevemu lele3U.
«Tepec!» je kričal Salakin smeje, ali sem morda razbojnik?«
•Vprašam te le, ker si ga tako hitro slekel.* •Sleči se da tudi žive; — pri mrtvih ni to nikaka umetnost!« _ Dalje prih.
g. Kos, ker vtakne v vsako luknjo svoj nos, skoči po koncu ter vpije: »Kaj li, samo ti boš nam vsem skazo delal?* Seveda je dolnmik vprašal kapelana, so li volitve prosie ali ne, Pa ne mislite, da je bil to «grdi, ostudni liberalec* — po kapelanovih besedah — ne, ampak zaveden mož, hud klerikalec od peta do las.
— Po v o lit vi je bilo kapelana le sram, ker sta se tako pošteno osramolila in se opravičevala pri ljudeh, da nista bila va vs" odbornike iz prepričanja, ampak za to, ker sta se bala župnika. Kdor to govori, je hinavec. Vesla, da pravi ljudstvo: Izgovor je dober, če ga tudi pes prinese na repu.
— Ponižno vprašanje. Zakaj je kapelan Matevž nasprotoval nekaterim kandidatom, naj se jih ne tiska v volilni listke. Ali so nekateri možje dobri le tedaj, če je treba hranilnico vleči iz blata? Vas kaj boli, g. Matevž? Oh, oh, proti volji tako mogočnega kapelana so dobili ravno ti največ glasov.
— Čudno je, da gospodje iščejo liberalizem, kjer ga ni — sploh pa še pojma nimajo o njem. — Vsi kmetje so želeli v odbor može, ki jim je mar občni blagor, ne samo na jeziku ali bi celo pritrjeval z «ja» kakemu prifrknjenemu kapelanetu.
— Kdo bo župan? Naš »Cekater* pravi: pri moj . . . , da bo še Jazbec za župana. Jaz mu privoščim, ker vem, da bi bil najboljši (seveda za Koruzma-novega študenta).
— Gotovo, tudi mi smo teh misli. Potem bodo zopet tri leta posedali po Petrovčevi ograji «trije modri* na občinske stroške in mešali Petrovčevo godljo.
— Mi pa pravimo: Bomo videli, ali je sekreter res prerok ali ne. Svetujemo odbornikom, naj volijo res kakega možaka, ne pa «mevže ali kisle Jere>.
— Prihodnjič bomo povedali kaj o Pavelci; kdo je samega sebe volil; o pooblastilih i. t. d.
— Cerkljanci. naročite se v obilnem številu na pošten list «Gorenjec»! Ne bojte se zamere pri kape-lanih. Prašam vas, ali živite, kmetje, od kapelanov ali kapelani od kmetov. Naj se še takrat vas izognejo, ko pridejo po biro. Skrbeli bodemo, da bo Gorenjec* do-našal prihodnje leto iz cerkljanske okolice vedno kaj zanimivega. Torej korajžo, le po njem! Velja celoletno samo 4 K in izhaja vsak teden.
Kamniške novice.
— Volitev v okrajni cestni odbor kamniški se je vršila dne 30. m. m. Kot načelnik je bil izvoljen župan Jos. Močnik, kot namestnik pa Matija Wieltschnigg, oskrbnik kriške graščine.
— Občinske volitve v Kaplji vasi so so vršile 6. t. m. Zupanom je izvoljen prejšnji župan Andrej MejaČ, svetovalcem pa Janez Stercin in Aleš Kern, oba iž Kaplje vasi.
— Pri občinskih volitvah v Depali vasi, ki so se vršile 23. m. m. je bil izvoljen za župana Janez Dime, za občinska svelovalca pa Anton Šinkovec in Šttfan Sršen iz Depali vasi.
— Kamniški tehant ni snedel svoje besede o miru, kakor tHi v sobotnem «Slovencu» tisti Jaka, ki je na dan volitve skupaj gonil kmete, namesto da bi v šoli krščanski nauk učil. Kdo je dal Jakotu »urlaub za ta dan? V «Slovencu» se priznava, da je tehant obljubil takrat, ko je prišel v Kamnik, da bode delal za Kristusov mir. To svojo obljubo tehant tudi zvesto izpolnuje! Ali se pravi delati za Kristusov mir, če se hujska ljudi ? Med € Kristusovim mirom* in delovanjem klerikalne stranke je tak razloček, ko noč pa dan! Kaj ne, vi novodobni farizeji in Saducejil
— Dramatično predstavo »Marijana, uboga žena iz ljudstva*, priredi Narodna čitalnica v Kamniku jutri v nedeljo, dne 11. t. m. v društveni dvoi-ani. Zaradi popolnosti igre si je nabavil odbor čitalnice popolnoma novo dekoracijo, katero je izborno naslikal naš domači nmetnik g. Koželj. »Marijana , ki se je igrala le na velikih odrih, upamo, da bo dosegla tudi pri nas
popolen uspeh, saj je celo naš ražiser zelo vesten in natančen. Naši diletantje se prav pristno vadijo, zato bodo pa sigurno želi v nedeljo velik aplavz. Začetek predstave je ob 7. uri zvečer. Sodeluje kamniški salonski orkester. Po predstavi prosta zabava.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Seja kranjskega občinskega odbora od 9. t. m.
V odsotnosti župana predseduje podžupan dr. V. Štem-pihur. Ker trgovinsko ministrstvo z ozirom na nedeljski počitek namerava ob nedeljah ufesniti pismonoško službo, izjavi občinski odbor na dopis c. kr. okrajnega glavarstva, da iz javnih, lokalnih in drugih prometnih ozirov zadostuje ob nedeljah enkratno dostavljanje poŠte. — Dr. V. Štempihar v imenu občinskega predstojništva stavi in utemeljuje predlog, da naj se gospoda občinski odbornikdr.Edvard Šavnik in občinski svetovalec Ferdinand Saj o vic glede na njih zasluge izvolita častnim meščanom. Predlog se sprejme soglasno. — Konečno se odbor izjavi o d veli prošnjah za koncesijo žganjetoča, odnosno vinotoča čez ulico.
Občinski odbor v Skofji Loki je imel 28. m. m. svojo sejo. I. Verifikalorjem te seje imenuje župan gg. Josipa Guzelja in Rafaela Thalerja. II. Župan predloži proračun za lelo  190o.   Odbornik Ivan Mali poroča najprej o stanju občinskega premoženja ob koncu tekočega leta in konstatira, da se bo sklepalo me»tuo gospodarstvo z gotovim prebitkom K 225*38, ki se bo prevzel med dohodke za prihodnje leto 1905. Župan pojasni, da je ta računski zaključek jako ugoden, kajti lansko leto so se sklepali računi  s primanjkljajem 6665*30 K, medtem ko bo letos prebitka 225*38 K, torej bo blagajnično stanje za 089128 K boljše kot lansko leto kljub temu, da je bilo letos toliko poprej neznanih izdatkov, zlasti za razširjanje električne razsvetljave, za kanal v kapucinskem predmestju, za regulacijo ulic pod nunskim samostanom i. t. d. Seveda je konstatirati, da se letos dolg pri posojilnici za hidrante 283087 K ni postavil kakor laiiako leto med izdatke in da je torej resnični blagajnični pridobitek za letos le 4060*41 K. Župan je namreč mnenja, da se naj smatra navedeni dolg za hidrante kot fnndirani dolg in da se naj ne poplača naenkrat, ampak potom 1 °/0 amortizacije tekom prihodnjih desetletij, tako da bo na tem plačevanju prizadeta deloma tudi prihodnja generacija, kateri bodo te naprave prav tako kor stile kot sedanjim prebivalcem. To županovo poročilo vzame občinski odbor enoglasno z zadovoljstvom na znanje. Nato se preide k razpravi o posameznih proračunih: a) za ubožno hišo, b) za ubožni zaklad, c) za mestno občino sploh. III. Občinski svetnik Lovro Sušnik predlaga naknadno, da bi se prispevek za olepševalno društvo v Skorji Loki povišal od 40 na  100 K in naj se ta izdatek pokrije iz blagajničnih preostankov, ki se imajo brez dvoma pričakovati. Predlog je bil soglasno sprejet. IV. Županstvo izreče upanje, da bi bilo umestno ob novem letu podeliti občinskim uslužbencem in tudi tukaj nastavljenemu dacarju, ki pobira za občino užitninsko doklado. primerne nagrade, ter predlaga, naj se mu to dovoli. Sprejeto. V. Občinski svetnik Janez Čarman poživlja župana, da naj uloži pri cestnem odboru v imenu mestne občine prošnjo, da se cesta, ki vodi skozi spodnji in takozvani »Lahov most* pri Krennerjevi tovarni sprejmeta med kategorijo deželnih cest. Župan obljubi storiti potrebne korake ter o uspehih poročati v prihodnji seji, nakar zaključi sejo.
Narodna čitalnica v dkofji Loki ima jutri v nedeljo 11. t. m. ob 8. uri zvečer svoj redni občni 'i>or v društvenih prostorih.
Is Škofje Loke se nam piše: V torek zvečer ob 10. uri 13 minut je bil čuti tukaj precej močan potresni sunek, spremljan z bučnim podzemeljskim bobnenjem. Sunek je bil v toliko močan, da se je čulo zvenenje steklenih posod i. t. d. Da se je svet nekoliko tresel, čutilo se je že kake četrt ure pred sunkom.
Is Besnice se nam piše: Zadnjo nedeljo smo se nasmejali do sitega. <Gorenjec» od minule sobote s Pokornovim popravkom je šel iz rok v roke. Zdavnaj vemo, da naš fajmošter ni posebna luč, a da se bo na tako bedast način samega sebe smešil in dajal ljudem v zobe, kaj tacega vendar nismo pričakovali. »Medvedov* tedaj liOče biti, ker je baje zagledal luč sveta pri «Je-senkovem Jakcu* ! Kot Medvedov gospod je prišel v Besni* o, kot Medvedov France že skoro deset let pri nas po svoje pase duše in Medveda ga bomo imenovali, dokler bo ime! svoj brlog v Besniei ali v < Beznici*, kakor je nekoč izvolil našo vas imenovati na prižnici. Glede fajuioštrovega domačega imena se tedaj z Gorenjcem« popolnoma strinjamo, mi ostanemo pri starem imenu in menda so «Gorenjčeva» izvajanja Pokorna samega tako presunila, da se je že spoprijaznil s priimkom «Medved». V nedeljo je namreč na leci povedal, da bo »Gorenjčevega- dopisnika ob zadnji uri «Medved* s taco mazal in da bo za popotnico grizel ^Gorenjca*. Tako je tedaj rešeno to preporno vprašanje na splošno zado-voljnost vseh prizadetih strank in naš fajmošter je in bo Medvedov, čeprav je rojen pri «Jesenko vem Jakcu*. Govori se nekaj, do hoče s smledniškim župnikom menjati faro. Da bi si pa potem Besničani ne domi^lje-vali, da so ga spravili proč, je takoj v nedeljo popo-Judne oznanil, da si besniški možje zaman belijo glave pri fraklju žganja, kako bi se znebili svojega fajinoštra, kajti on, če bo šel, bo šel iz proste volje in prestaviti ga ne more niti škof. Prosimo tedaj prav lepo Medvedovega gospoda, da gre prostovoljno in gdč. Juliko naj vzame tudi seboj. Učiteljica se ravna preveč po strogem gospodu in načelniku krajnega šolskega sveta. Pokom otroke neusmilj. no pretepava in zadnjič enkrat je v ponavljalni šol« morala klečati neki deklica samo zato, ker so jo obdolžili, da je ona izdala, kako fajmošter mrcvari šolarje. Fest punica Julika pa po dopoldanskem pouku šolarje zapira, pusti same v šoli in gre opoldan kosit v farovž. Šele ob treh pridejo otroci sestradani domov. Takih «špasov» smo Besničani siti, pač pa privoščimo prav iz srca svojemu fajmoštru, da se zabava na drug način. Tako je oni dan šel na neko ženito-vanje. In ker vsak «ofctar» mora imeti svoj par, je pripeljal seboj gdč. Juhko. Šele ob 11. uri zvečer sta se poslovila od drugih svatov in se potem ob tej pozni uri podala k počitku v župnišče. Piiporočila sta se še vsak svojemu angelju varuhu in utrujena svata sta gotovo takoj nato prav sladko zaspala. Lahko noč!
Umrl je 7. t. m. v Zapužah pri Lescah g. Luka Grilc, tovarnar, posestnik, občinski svetovalec, član okrajnega cestnega odbora in krajnega šolskega sveta i. t. d. Blagi pokojnik, kije oil zvest pristaš narodno-napredne stranke, je vžival vseobče spoštovanje. Čislani rodbini naše najiskrenejše sožalje!
Umrl je v Lescah posestnik in izvošček g. Martin Vidic v starosti 53 let. Pogreb bo jutri v nedeljo dne 11. decembra 1904. N. v m. p.!
Kričeče razmere na škofjeloškem kolodvoru. Iz trgovskih krogov se nam piše: Vsakomur je znano, da je škofjeloški kolodvor središče železniškega prometa dveh velikih dolin, namreč sehke in poljanske doline. Voz za vozom se vrsti na kolodvor ter obratno in to sleherni dan, a kljub temu je uprava tako velikodušna, da mora voznik dostikrat čakati po cele ure. predno kaj dobi, ker se mu vrata vedno pred nosom zapirajo, češ, sedaj počakaj, viak je tu. Sedaj pa premislite tak položaj: hlapec, ki pride iz štiri ure oddaljenega kraja, mora čakati povrhu še tri ure, — kar se je že čestokrat pripetilo. Skladišče bi moralo biti za tukajšnje razmere trikrat toliko, kakršno je sedaj, a gospoda, kateri bi morala biti ta stvar na srcu. se ogiblje. vedno trdeč, da skladišče ustreza potrebam. Vse zaman, dasiravuo se je tudi občinski odbor že bavil s to stvarjo. Pritožb vam lahko naštejemo na stotine, in jih tudi bomo, ako se razmere v kratkem ne izboljšajo. Ako se kdo zglasi na kolodvoru, da se je njegovo blago med vožnjo kakorkoli si že bodi poškodovalo, izroči se mu taisto navadno smeje z opazko:   Schlechte Verpackung* — pa je od-
pravljen za vedno. Ako pošlješ hlapca na kolodvor, od-kažejo mu čestokrat pol preveč, včasih pa premalo, lako da ti pripelje v redu ivdkokdaj. Kakor že omenjeno, je skladišče toliko premajhno, da je polovica blaga vedno zunaj pod kapom. Človeku, ki to vidi in izkusi, vsili se nehote misel, je li kaj takega mogoče v dvajsetem stoletju in to na kolodvoru, kjer je promet tako živahen, kakor malokje drugod — razmere pa zopet kot nikjer drugod. S tem smo storili zadnji korak v svrho zboljšanja razmer na škofjeloškem kolodvoru. Ako tudi sedaj ne bo pomagalo, obelodanili bomo par kričečih slučajev, kiteri gotovim krogom ne bodo posebno prijali.
Velika tatvina se je zgodila ponoči 4. t. m. na Ilru-šici. Nekemu gostilničarju so odnesli tatje blagajno, v kateri je bilo 5000 K gotovine, več srebrnih in ena zlata ura v skupni vrednosti 440 K. Tatvine sumljivi so železniški delavci.
Iz Bohinja. Bohinjski predor bo kmalu dogotovljen, Februarja meseca bode ves predor obzidan, maja meseca pa se skoro gol ovo izroči državni oskrbi. Postaja in hiša za uradnike sta ludi že dogotovljeni. — Velikanske kamnolome v bližini bohinjskega jezera je kupila družba Rella & Comp. Odvažanje kamenja je prevzela gališka tvrdka H. \Yielschner, ker se domači vozniki nso mogli zjediniti. — .'!■(). m. ni. se je odprl bohinjski vodovod, katerega je dogradila graška tvrdka S. Juhasz. Nemški čiluti dobivajo iz naše zemlje milijone, mi pa komaj — črn kruh! — 4. t. mi. je bil tukaj za-vratno ustreljen delavec Smukavec. Ko je šel ponoči iz sobe po svoji potrebi, so se začuli trije streli in Smu-kavec, ki je bil zadet v glavo, se je takoj mrtev zgrudil na tla. Sum leti na delavca Oroheka in Sinukačevo ženo, ki sta jo bila že enkrat skupaj popihala v Trst. Ženo umorjenega Smukavca so zaprli, Oreheki pa iščejo.
Hudič v predoru na Hrušici. Ko so zadnjič prišli delavci v rov na delo. so zagledali vel ko črno ppšast, ki je skakala po jami. Delavci so jo urno odkurili na površje, ker je vsak mislil, da ga že hudič drži. Pri natančni preiskavi so pa vendar spoznali, da jih še ne bo hudič vzel, ker tista stvar je bila navaden črn maček, katerega je najbrž kak predrznež zanesel v rov.
Lov na vola. v Škofji Loki je ušel velik vol mesarju M. Hafnerju. Ubral jo je naravnost po s?lški dolini proti svojemu domu. Seveda so mu bili zasledovalci ves čas za petami. Bilo je to ravno na dan 24. nov., ko je bila Sora silno narasla. Ko so bili zasledovalci volu že blizu, skočil je I a naravnost v Soro, da bi jo preplaval. Valovje pa ga je odneslo na prod sredi reke Sore. Kakor kakšen samotar je hodil po otoku, okoli njega pa jo burkala Sora svoje valove. Na obrežju pa so premišljevali, kako bi prišli do vola. h vasi Pra-protno so prinesli dolge lestve in vrvi, da bi naredili zasilen most čez vodo in potem potegnili vola čeznj. Pa ni šlo, ker je bila voda prevelika. Vola pustiti sredi Sore tudi ni kazalo. Začeli so ga s kamenjem poditi, a vol se ni zmenil. Slednjič pa sklene eden izmed Pra-protničanov, po imenu Lovro Rant (Kosmov), da gre nad vola. Privezali so ga na vrv in Lovro se je zakadil v vodo, ki ga je pa takoj zagrnila. Hitro so potegnili zopet nazaj vsega premočenega. Poguma pa ta krepki mladenič le ni izgubil in pudal se je še enkrat v vodo s pomočjo dolgega kola. Posrečilo se mu je priti na otok k volu. Začel ga je poditi, a vol se ni zmenil. Vrgel je nekaj kamnov vanj. Tu pa se obrne razjarjena žival proti mladeniču in z groznim tulenjem se zapodi proti njemu. Rant mu je komaj ušel. Potem pa se vol le ustavi. Pri Sori čakajoči so bili v strahu, če žival podere Ranta v vodo, in nekateri so mu klicali, naj gre nazaj. Vendar pogumni Lovro ni šel, temveč zažene še enkrat velik kamen volu naravnost med roge in s povzdignjenim kolom se zapodi proti njemu. Sedaj se je vol ustrašil, se zasukal in planil nazaj v vodo, ki ga je kar zagrnila. Šele čez nekaj časa so pomoleli rogovi z glavo in vode. Vol je planil potem proti bregu. Tu ga je zgrabil za jezik Janez Kankelj z Bukovice in ko bi mu ne prišli hitro na pomoč, bi ga vol spravil v deročo Soro. Ko so ga potem dobro prijeli, seje zopet
ustavljal iti naprej. Silno je tulil in brcal okoli sebe. Vendar je bil slednjič premagan in odgnan v Loko, kjer je skozi mesto tulil tako. da so ljudje kar gledali. Pa tudi v mesnico ni šel rad in komaj se jim Je posrečilo ga spraviti pod nož. Mesar Hafner je obdaril pomagače pri tem lovu na vola, ki bi bil lahko pokončal nekaj ljudi.  Vol je bil vreden .'J20 kron.
V tukajšnji dijaški kuhinji se je plačalo v novembru za 1681 kosil in 1597 vcčcrij 62702 K. toraj za oktober in november L867'66 K.
Umrl je danes v Blagovici (kamniški okraj) g. Tomaž Novak, posestnik, v starosti 41 let. Pokojnik je bil brat našega davčnega pristava g. Zdravka Novaka. Lahka mu zemljica!
Križem sveta.
Sodnik pobegnil. Kazenski sodnik dr. Emil Helfer z Dunaja je s svojo ženo pobegnil v Ameriko. Zapustil je 200.000 K dolga. Zaradi neke ponarejene menice se je izdala za sodnikom tiialnica.
Gospodarske stvari.
Tedenski sejem v Kranju dne 5 t. m.
Prignalo se je 138 glav goveje živine, 8 telet, 45 prašičev. — ovac. — kozlov, 22 buš. — 50 kg: pšenica K 10-50. prosa K 7*50. ovsa K 750, rži K 8'25, ajd< K 8*— ječmena K 7*—, tižol: mandalon in ribničan K 14*—, koks 14--.
Razpis daril iz cesarja Franca Jožefa J. zaklada za stare in zveste kmetijske posle. Iz tega zaklada, ki je bil ustanovljen I. 1898. v proslavo vladarjeve petdesetletnice, te letos odda deset daril po 20 K. Ta darila se razdele meseca decembra lakim kmetijskim poslom fl Kranjskega, ki še sedaj služijo in se izkažejo, da so m a v nega vedenja in da služijo mnogo (najmanj 80) let neprenehoma pri eniinisti hiši, ki se peča s kmetijstvom, pa doslej še niso bili obdarovani. Prošnje je vložiti do 10. decembra t 1. pri podpisanem odboru. Vsaka prošnja (ki jo ni treba kolekovati), mora biti potrjena od domačega gospoda župnika in od županstva. Podpisani odbor prav prijazno piosi vse one, ki so jim taki posli znani, naj jih opozore na ta razglas ter jim pomagajo sestaviti prošnjo, ali pa naj jo narede namesto njih. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani. 15. novembra 1904.
Listnica uredništva.
Gospodu dopiniiku iz Cerkljan: Hvala za poslano. Nas bo prav veselilo, če boste še večkrat kaj poročali. Sicer pa, kadar pridete v Kranj, oglasite se pri nas. ker bi radi govorili glede tega z Vami.
Darila.
II. izkaz dijaške kuhinje v Kranju za november: kazenska poravnava (Ksel ca. Konjar 10 K (po dr. Fr. Prevcu), meščani 48*80 K, profesorski kolegij 14 K, okr. sodnik Fr. Feterlin y Kranjski gori 10 K. župnik Mat. Jereb v Preddvoru '6 K, Fr. Okornovec v Dražgošah 410 K, župnik Simon 2užek v Vodicah 10 K, kaz. zadeva Pipan ca. Bolka (■od. adj. Antloga) 5 K, M. Poč- v Komendi 2 K, J. Pfajfar, župnik v Javorjah 10 K, župnik Jernej Ramoveš v Poljanah 50 K, občina Bled za I. 1905 20 K, Gilbert Fochs v Kokri 50 K, župnik v pok. J. Teran, Repnje, 3 K. župnik V. Aljančič na Dobiavi 6 K, župnik V. Bernik na Homcu t> K, župan Jan. Molj v Vohljali 10 K, gospe A. Potočnik in A. Jtlovčan v Škofji Loki 10 K za petje šestoš-»leev ob grobu sošolca L. Trdine, volilo ranjkega g. J Kodeta 88*1)5 K (po notarju A Hudoverniku v Ljubljani), Ant. Treven na Jesenicah 10 K, kaz. zad. K. Gašperlin ca. J. Oimžar 5 K (sod. adj. Antloga). Odbor se srčno zahvaljuje za poslane doneske in prosi zajedno vse dobrotnike, naj se spominjajo ob raznih prilikah dijaške kuhinje v Kranju.
^^^^sj^Sjw Veliko vznemirjenje
vlada med gosti gostilne jb V „Puičavnik". Nek neznan «r^^w gospod je namreč pozabil
ondi nekaj patrenov, ki so baje nabasani z neko silno eksplozivno snovjo, najbrž z brez-dimnim smodnikom. Skrajni čas je že, da se radi njih oglasi, sioer se vržejo v peč.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretuino vest o smrti našega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta in očma, gospoda
LUKA GRILCA
tovarnarja, posestnika, občinskega svetovalca, uda okrajnega cestnega odbora, uda krajnega iol. sveta i. t. d.
ki je po kratki in mučni bolezni, prejemši sv. zakramenta za umirajoče v 58. let. i svojega življenja danes opolnoči mirno v Gospodu zaspal
Truplo predragega pokojnika s« bode preneslo v četrtek 8. t. m. ob pol 4. u i poooldne iz hiše žalosti 1 na farno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Begunjah. 202
Zapuže pri Les?ah, dne 7. decembra 11*04.
Ana Orilc roj. Zupan, soproga. — Franc, Viktor, Karol, sinovi. — Marija Pretnar, Ana Avguštin. Terezija, Pavla, Ivana Orilc, hčere. — Ivan in Alojzij Mencinger, pastorka. — Frančiška Vovk roj Mencinger, pastorka.
Zaloga „Bolske kisle vode"
Vellaeher Sauerbrunnen 4—23 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 1 zaboj (50 steklenic) 8 K.
Najboljše strune za citre, gosli in kitare.
Pozor!
Uljudno  vabim slavno  p. n. občinstvo k nakupu
igrač, tašk za gospodinje in šolarje, šolskih potrebščin in špecerijskih stvari vsake vrste.
Spoštovanjem
200-2 Raja. Krisper, Kranj.
na ste peci, Medi f u i tu j  Ga nit
*>a hoteli, fiakot tudi hipe, va&e, in
dtua^ ytinaote iz>dttkt v   ose A.  <Sat,van,  tt^peim  in cene p* i pot oca  p t i>ii in nayvtcya
tovarna
peci j in &lin&oti(\> i&d&lfaov
v SfuMjani.
3
Tapetnll; in preprogar
Dragotin Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter :ma v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka.
Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 1S6-15
Lepo božično ali novoletno darilo so
katere prodaja v različnih vrstah in po nizki ceni trgovina „MERKUR" Peter Hajdič.
Za dijake znižane cene.
20! 1
Že veliko let dobro znani
stroji vsake vrste
ia poljedelske in obrtne potrebe
poljaka orodja, stiskalnic«- za seno, trijerji,
či tilnice za žito, mlatilnice, vitli, lusčilnice za koruzo, mlini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golarje. stroji za rezanj-: repe, slamoreznice, kotli za kuhaaje klaje, sesalke za vino, pipe, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojico. škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopnene cevi, priprave za točenj«* piva, priprave za sladol d, omare za led mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stroji, priprave za petrolej, žslezn« blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na diog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah, vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki z već kot 400 slikami brezplačno in franko!  Dopisuje s« v slovenskem jeziku. Prekupci in agenti za-feljeni! Piše naj se naravno>t: 116-15
Ivan Schindler, Dunaj, III., Erdbergstrasse 12.
p. Juriste, lekarnar
pal(rac.
PozorI Bolnemn zdravje!
Pozor! Slabemn moč!
Vid mar ič ka*e kmetom moč „PakraSkih kapljic" in „Slavonske zeli.
PakraSke kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-priljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani
sveta.
Pakraeke kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vet'ove in čutijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odetranjajo mrzlico in vse druge 1 olezni, ki v*led mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolezni na jetrih iu vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meš-. čanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: PETER
J URI SIC, lekarnar w Pakracu it. 209, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je .sledeča (banko na vsako pošto): 12 stekleničic '1 ducat) 5 kron, 24 stekleničic (2 ducata) 8 kron 60 vin., 36 stekleničic (3 ducati) 12 kron 40 vin., 48 stekleničic (4 ducati) 16 kron, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 kron.
Manj kakor 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel se rabi s prav sijajnim in najboljšim vspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hiipavosi v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 8 krone 40 vin., 4 criginalni steklenice 5 kron 80 vin., ti originalnih steklenic 8 kron 20 vin.
Manj kakor dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom:
PETER JURIŠIŽ, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija.
195-4
:
#2
Hamburg-Amerika
160-14
Iz Ljubljane v
Novi Tork
z dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsaki ponedeljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzo parni k i samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zastopnik: FR. SETJNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange).
Svstem laike
frizer
za dame in gospode
Ljubljana, sv. Petra c. 35
priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj 7. travniško prip >roćeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las.
Oddelek za dame s seperat-
iiiiu vhodom.
„Zakaj so Vaši zobje tako beli?"
„Vsak dan rabim 0. Seydlovo higijenične kozmetično UStno VOdO, ki izvrstno vpliva na zobe in je bila s priznanjem odlikovana. Dobite jo lahko v lekarni pri sv. Trojici v Kranja.
38—40
o 10 :o
D IO
o: oi oi o:
71-35
s Trgovina z železnino in špecerijskim blagom „jW£R30«t" peter JKajdič v Kranju.
Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko. ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, železne brane, vile. motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-
boiinej, trsje za obijanje
Zaloga voznih plaht in pokrival za komate.
stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, železnih peči
Honan-inportland-cement, traVerze, stare, železnice
šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnih barv.
qt qr ar ar <X čt <x Q
Loterijska srećka dna 3, decembra t. 1.
Gradec:     25     53     52     45 88
Posamezne številke „Gorenjca"
* prodajajo po 10 vin. v
LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg*3; ikofjl Loki g. M. Žigon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Javornlku g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g.M.Grobotek, trgovec.
Velik požar
se zamore lahko In naglo pogasiti samo s is-47
SmeKaloVtoi brizgalnkatni
nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo.   V vsakem položaju
delujoče, kretanje brizgalniee nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. flr Smekal odlikovana z dvemi največjimi odli- iZJ kovanji, in sicer: S 1. počastno diplomo kj^ sa Izboljšanje parnih in motor-briz- ^ galnio ter lestev in a zlato kolajno \t* za prednosti pri ročnih brizgalnicah ^ za nove sestave. ^
R. A. SMEKAL $
Zagreb {
skladišče vseh gasilnih predmetov, ^ brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk ^ £        in gospodarskih strojev. X
t i
Slav. Šolskim vodstvom
se udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin.
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju.
i:
Me
„Dobra Uharica"
spisala M i n k a V a s i č e v a
v založništvu Lavosl. Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po potiti 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, lit rama kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih ku- , narekih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego zntie nemške kuharske knjige. 10—58 ,
uttBerirar
v Kranju
priporoča , svoja izborno zalogo
ur, zlatnine
in
srebrnine
po
najnižjih cenah.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Razpošilja se na vse kraje sveta.
Nikelnasta anker-temont. roskopf. železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3'75, najfinejša znamka, gld. 650. 114—24
Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
m vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, arečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja v vsakemu žrebanja.
Polnovplačani akcijski ti    kapital K 1,000.000
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papilje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje
vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami,
Mana (Holizcj)
na Marije Terezije cesti
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
97-H8
Pohištvo iz železa, otroške postelj« In vozički  po vsaki ceni,
Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld.
Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Specijalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-m i val na miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 121—15 i
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajslia cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj.
Imam v kleti 177-9
več sto hektolitrov
pristnega belega in črnega vina, nekaj fin* rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka.
Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajš«$ državni kolodvor po primerno nizki ceni.
Ivan Pujman
posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra)
**********************************
i
m m
m m
«*. m
<$
%
zdravje  je>   največje bogastvo,
Kapljice sv. JA arka
M«
__________. *
— »
Te glasovite in nenadkrilj i ve kapljice sv. Marka * se uporabljajo za notranje iu zunanje boli zni. *
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in >♦»
%
Ni %
roki ter ozdravijo glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, nblažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljs jejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vsa iz glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Leć'jo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vso iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljic3 so najboljše sredstvo proti bolezni na maWniui in mudronu ter ne bi sm4e raii 'ega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zoto naj se nanvujejo točno pod naslovom:
l MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Markov trg št. 90, poleg cerkve sv. Marka. $
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. M-in j kot ena dvanajstorica se ne ne pošilja. Cena je nasled- » ^ nja, in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
t 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 stekl.) 8 K, 3 ducate (36 stekl.) *
jj   U k, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. *
^       Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih g*., ki so s posebnim vspehom rabili Kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Baratinčič, učitelj; Janko *•< Kmir, kr. nadlogor; Stepaa Borčič, župnik: Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; J. Seljanić, seljak itd.
jj Ustanovljena 1.1860.
S ___
187—6
j«
MESTNA LEKARNA, ZAGREB
Markov trg št. 90 poleg cerkve sv. Marka.
največje bogastvo.
^444444444444444444444444444444444 4444444444444*444444444444444444*
t/%
se sprejme pri
H. 8UTTNER
15M2 urar v Kranju.
64-37
HF.M5REK juhy hORJ CONCOuRS
Zobo- tehnični atelje*
Oton 5cy»l
pri g1, dr. E. Globo čniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz _av6uka kakor tudi alata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovej ih metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdrav-niške operacije izvršuje tu ipeoijaliat.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
prodaja se od dne 27. novembra rnznovis'no manufakturno blago pod lastno ceno pri
Mariji Ažman
198-3 nasproti g. H Suttnerju, uiarja v Kranju.
JOSIP WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA. Slomškove ulice it.4
Stavbeno - umetno in konstrukcijsko kUučavniCarstvo.
Žlftno omrežje na ttroj, obhajiine mize, ograie na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, etolpit* križe. Štedilnike i t d 103-27
Specijaliteta: valj ioni zastori (Rollbalken).
G. Tonnies
104-30
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot   posebnost   žage   in vse
stroje za obdelovanje lesa. F ranci s- turbine osobito za> žagine naprave zvezane neposredno Z vratilom. Sesalno-genera-t o r s k i plinski motori, najcenejša gonilna silu 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen1-
Ono je fjsy- zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primes'. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119 23 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen".
(teto
Dobiva se povsod!
JURIJ SCHICHT m
največja toVarna sVoje Vrste na eVropsHetn Kontinentu.
(CesKo)
bhaja vsako soboto rve«'-er, će je t* dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošli prejeman za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo lete 3 K, za pol leta K 150. Dostavljanje na dom •tane u celo leto 60 vinarjev Teč. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petit vrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo is upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne eerkve. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsoretj (Gorenjca*.
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Tiska Iv. Pr. Latapret v Kranju.
33