V- ' """T • f "vT NARODNI PODPORNI JEDNOTfl jfr- tt——m UrtdnUkl te prostori, 2M7 8 l*wndal« An. Offtes rf PiMnUmi MIT So. Lavndals An. jMt »t 1U.-U. orlEJTtET Chlcag«, lil., soboti, 3. oktobra (October 3). 1925. ^rifTi* *JiSTKV.—NUMBER 232 acwpu*c* tw ■auta« p««t.f« proridt* f«r uT*»*ction 1103, Act of Oct. s. 1917. •uUoria*d M j«m 14. 1918. iancija je IONU PET LETONOM ji teli Ciifem » logiiktj 40 milijonov j^tno do lito paa*va konferenca. Washlngton, D. C. — Francozi vojni dolg Ameriki je fundi-le začasno. Pogajanja ao bi-končana v četrtek popoldne in ^ncoski finančni minister jailiauz je s avojo komiaijo ta-[0j nato odpotoval proti doma. r fcpu je odneael v Paria zača-«o pogodbo, ki določa, da Fran-Ijs plačuje letno $40,000,000 do tU 1930., nato ae pa vrši nova onferenca, ki aranžira nadaljna dsčevanja. Caillaux ni niti malo »dovoljen s tem aranžmom, ampak ne bi bil nesel tega, bi bil od-praznih rok. Pogajanja »o bile od pondeljka na mrtvi točil Predsednik Coolidge, kateremu so bile predložene številke obeh strank v četrtek zjutraj, ae je docela strinjal z načrtom ameriške komisije in sporočil, naj [omisija izvede svoj načrt. Razbitje pogajanj je bilo torej preprečeno z omenjeno začasno pogodbo, ki daje nekaj obema itrsnksma. Caillaux ni podpisal pogodbe. Dejal je, da se ne čuti pooblaščenega, kajti on je pri-iel v Ameriko, da fundira ves dolg, tako pa je odnesel le drob-tino. Caillaux je bil očitno poparjen. Rekel je, da francoski kabinet najbrž odobri pogodbo, toda zadnjo besedo ima zborhi-ca; če parlament zavrže pogodbo, bo morala vlada dati oatav-ko. Francoska vlada je torej v zelo resnem položaju. Ameriška komiaija je undno objavila vse detajle predložnih načrtov obeh strani za funalra-nje francoskega dolga. Iz teh je razvidno, da je Caillaux najprvo predložil pogoje, kakršne je dala Anglija Franciji zadnji mesec ta plačevanje njenega vojnega posojila. Te pogoje je Mellon, vodja ameriške komisije, zavrgel, obenem je pa predlagal, da Francija plačuje na podlagi pogojev, po katerih Anglija plačuje avoj dolg Ameriki. Caillaux je nato predložil sledeče pogoje: 40 milijonov letno prvih pet let, nato 60 milijonov letno nadaljnih ae-dem let, potem pa 100 milijonov letno skozi 56 let, kar pomeni 68 let plačevanja. Na ta način bi Francija plačala manj ko en odstotek obresti. Vrhutega je Cail-laux zahteval takozvano "garancijsko klavzulo", to je da ame Francija vsak čaa zahtevati milejše pogoje, če bi prišla v finančne stiske. Ameriška komiaija je zavrgla te pogoje, obenem je omilila svoje prejšnje pogoje, tako da bi Francija plačala v 62 letih vsoto, $4,026,000t000 glavnice in okrog dve milijardi dolarjev obresti, ki bi znašale v prvih trinajstih letih po en odstotek, kasneje pa naraščajo do najvišje mere tri in pol odatotka. Caillaux je odgovoril, da teh pogojev ne more sprejeti in pri tem je ostalo. Končno je Mellon Predložil, naj Francija plačuje letno 40 milijonov dolarjev za dobo pet let. Po preteku te dobe, ali še poprej, naj ae pa nadaljujejo pogajanja tam, kjer ■o bils zdaj pretrgana. Caillaux je z veliko ne vol jo sprejel. Vsa Evropa je beiaa, pravi Berger čl jo malo aa boljšem. New York, N. Y. — Victor L. Berger, aocialistični kongresnik, ae je 1. t. m. vrnil iz Evrope, cjer je prebil tri mesece. Dejal e, da je Evropa še vedno bolna, lazmere v Nemčiji so se nekolik ko izboljšale odkar je bil zadnjič tam pred tremi leti, toda prave rekonstrukcije še ni. Daweaov reparacijski načrt bo mogoče pomagal začasno, ampak le na škodo delavcey. V Franciji je Berger našel >recej zaposlenosti v industrijah n kmetje niso na slabem, toda v aplošnem dežela ječi pod težo dolgov in davkov, katere jI naklada militarizem. Za avstrijska delavce ai pomoči ZSELITI SE NE BODO MOGLI V AMERIKO. Celo A. D. F. nasprotuje takemu izseljevanju. FRKMZKA MEZDA ZA OPUA-NJENJE. 1 hioago. ni. — John J. Nicho-™ je stal pred sodnikom John l upom na obtožbo, da je bi Ptjtn. Ko je sodnik vprašal ob- ako ja bil ree pijan, *ieholas odgovoril sodniku, _ J*vi t njim zi vso i?qji mezdo, je njegova mezda tako nizka, č» «* ne more opijaniti, ker ao J"* *a opojne pijače previsoke, fodmk ni sprejel stave, am * PreloiH obravnavo, da ae ša druge prite. Washington, D. C. — Dunajska delavska zbornica je prosila, da izda ameriška vlada izredno dovoljenje za izselitev 60,000 delavcev, ki so brez dela, v Ameriko. Ameriško strokovno organizirano delavstvo ne podpira te prošnje. Avstrijska vlada je prosila za to izredno dovoljenje koncem meseca maja. Pri tem je priporočila, da narodi, ki pripadajo , ligi narodov, posredujejo v Waehingtonu za to dovoljenje. Avatrijaka vlada je rekla, da plača voznlno v Ameriko in vzdržuje te izseljenike, dokler ne dobe dela, obenem bo skrbela ;ud( za njih družine doma, do-iler ne bodo izseljeniki sami nosili tega bremena. Oficijelno glasilo Mednarodnega delavskega urada v Ženevi z dne 7. septembra poroča, da ameriške imigracijske oblasti menijo, da je treba najpreje v Ameriki spremeniti naseljeniški zakon, preden se tako gibanje izvrši. Ravno ob tem Č$su so pa odborniki Ameriške delavske federacije izjavili, da bodo nasprotovali taki spremenitvi postave. Pogajanja še niso pretrgana, avatrijaka brezposelne delavce pa v tem času pošiljajo v majhnih akupinah na vse kraje v Evropi, poeebno v Francijo. Av-strija je uvedla omejitve za za-posljenje delavcev. Prvi se morajo aprejeti v delo avstrijski državljani. SLEPARJEM PRIDE PRAV VSAKA NESREČA. Chlcago, IIL — Dva ptička i majo pod ključem in sicer enega v Champaignu, 111., drugega pi v Zanesvillu, O., ki sta na stopala javno kot ponesrečenca zračne ladije "Shenandoah" James F. Murphy je pripovedoval v gledališču v Champaignu z dramatičnim glasom, kako ae je rešil, ko je "Shenandoah padla na tla. Kaaneje je napra vil napako, da Je svojo povest TEI)EN povedal tudi nekemu čaanikarju in posledica tega pripovedovanja je bila, da je odromal v za-| c^go, NEMŠKA K-LAVSKft KOMI-* SIJA £ TOKU Dospelo je štirinajst delavskih zastopnikov. — Obiskali bodo ameriška Industrijska središča. — Prisostvovali bodo tudi zborovanju Ameriške delavske federacije. Washington, D. C. — Štirinajst zastopnikov nemškega organiziranega delavstva je dospelo v Ameriko. To je največja delavska komisija, ki jo je kdaj poslalo evropejsko delavatvo Čez ocean. Obiakala bo razna industrijska Bredišča v Ameriki in prisostvovala bo zborovanju A-meriške delavske federacije. Nato se bo komisija razdelila in vsak član bo zase študiral in pregledal industrijske razmere, za katere se posebno zanima, ker spadajo v njegov delokrog. Imenik njih organizacij in Ju-risdikcij je v glavnem etanu Ameriške delavske federacije in si ga lahko vsak ogleda. Ta imenik pokazuje, da je velika razlika med i delokrogom; ki ga imajo ameriške delavake strokovne organizacije. Nemški delavci ao organizirani bolj v industrijskih organizacijah kot v rokodelskih skupinah. Prva sta Friedrich Huseman, predsednik, in Dr. Geo. Berger od rudarske strokovne organizacije, v kateri so organizirani rudarji, ki kopljejo premog in kovinske rude. To pomeni, da ao rudarji v Nemčiji organizirani v eni rudarski organizaciji, medtem ko so ameriški rudarji po-cepljeni v dvo organizaciji: United Mine Workera of America in Mine, Mili and Smelter Work-ers. Oswald Schuman in dr. Otto Iserland zastopata organizacijo nemških transportnih delavcev, v kateri so organizirani priata-niščni delavci, pomorščaki, vozniki, šoferji, cestnoželeznlškl u-službenci, in transportni delavci v industrijskih podjetjih. Fritz Tamow in Franz Wen-zel zastopata organizacijo lesnih delavcev, v kateri so organizirani mizarji, atrugarji, podobarji in delavci na žagah. Ta organizacija šteje 810,000 članov. Tesarji imajo svojo organizacijo. Franz Scheffel in Herman Jochade zastopata organizacijo železničarjev, v kateri so organi-zirane vae železniške kategorije od železniških strojevodij do delavcev na železniških progah in čuvajev. Kurt Heining je tajnik "Afa-Bunda". To je federacija atro-kovnlh organizacij pisarniških ualiiŽbencev in uradnikov, tehničnih inženirjev, trgovskih a-gentov, preddelsvcev in gledaliških igralcev in delavcev. Bern-hard Meier Je ravnatelj banke, ki Jo Je ustanovila Nemška fede-racija atrokovnlh organizacij. Rudarska organizacija U. M. W. of A. je določila posebnega vodnika, ki govori nemški, da popelje In vodi zastopnika nem šklh rudarjev po ameriškem pre-mogovem polju. togkiM taboriti prati Vgaraaeijskem« #akta Delavska stranka je aolucljo za i rudnikov. Llverpool. Anglija, 2. okt. —, Na včerajšnji seji kongresa angleške delavske stranke je Ram-say Muc Don al d Izjavil, da je stimqka nasprotna nameravanemu garancijskemu paktu med Nemčijo in zavezniki, o katerem se vrši konferenca v Švici prihodnji teden. Kakor hitro bodo pogoji pakta objavljeni, akliče socialistična intemaclonala takoj konferenco, na kateri ae določi stališče napram telnu paktu in a||čnim pogodbam. Boji s komunisti, ki so trajali dva dni, so nekoliko ponehali. Včeraj so komunisti napadli Da-waaov načrt, katerega je Mac-Donald zelo zagovarjal, rekoč, da pomeni velik korak naprej. Kongres je sprejel resolucijo za nacionalizlranje rudnikoV. ZA PREPRltfKNJE OGNJA. h Mavakaga svata pjltenje meade ceatnošeleanl-Iklh uslužbencev. — Mezda utrgana tekatllnlm delavcem. — Kampanja aa organiziranje tekstilnih delavcev. — Za al* Vomašne atavkarje nI usmiljenega srca. itd. ttoaton, Mana. — Razsodišče, obatoječe iz treh članov, je priznalo tri Centov povišanja mezde na yro motorni kom in sprevodnikom Kastern Massachuaetts Street Railway kompanlje. Na voaovih, na katerih sta po dva ualužbenca, se poviša mezda od 51 aa 61c, na vozovih, na kate-rlK Je en sam ualužbenec, pa od 68% 66 cantbv. Philadelphla, Pa. — Tovarnarji za izdelovanje sukna in volnenega blaga v državi Now Jersey slede tovarnarjem v Novi Angliji glede fcnižanja mezde. Delavsko mezdo so znižali za deset in pol odstotka. Prvi sta znižali mezdo Botany VVorated Mills kompanija in Garfield VVorsted družba. Na to ao tema družbama sledili drugi tovarnarji. Prizadetih Je 6,500 delavcev. Organizatorji organizacije U-nited Text(le VVorkers Union študirajo položaj. NJim ae delajo velike ovire posebno v okolišu Paaaaica, ker ao tovarnarji u-vedll dobro organiziran vohunski sistem, ki ga je pred nekaj tedni odkril aodnlk Wiae. Ix>well, Mass. — Kampanja za organiziranje delavcev v tovarnah, v katerih izdelujejo blago iz bombaža, je pričela z velikim Javnim shodom. Shoda ae je udeležilo več ato delavcev, ki ao pazno sledili govornikom. Holyoke, Mate. — Stavkarji, ki stavkajo v tovarni Holyoke VVorated Mills kompanlje, ao ae obrnili na očeta revnih, da Jim dovoli cvetlični dai na katerega bi pobirali prostovoljne darove za atavkarje. Oče revnih Ja to peticijo odklonil. Delavci so za-stavkali, ker jim Je kompanija znižala mezdo za deset odstotkov. Oče revnih, ki je navadno sit meščan, misli, da so tudi stavkarji alti In ne potrebujejo pod- Pateraon. N. J. — Stavkovne •trate organizacije Associated Silk VVorkers Union stražljo noč in dan delavnic«, v katerih a« tka široka svila. TI tkalH se bo- TAJNIK JAt-MHE JE ZADEL V ČRNO BORZ1JANOM POHAJA SAPA. Kupčije ni borzi ae bodo morile vršiti v mejah zakona. VVsshington, D. C. — Poljedelski tajnik Jardine, ki ni nikdar slabo mislil o čikaških žitnih Špekulantih, naznanja, da odobrava program za reformiranje borze. Ti program je poale-dica preiskav o divjem navijanju pšenlčnlh cen v mesecu maju, med predaedniško kampanjo in po nji. Ti pretakava je dognala. kar ao voditelji lafoletovcev trdili, namreč, da so se na trgu izvršile manipulacije. Jardine pravi, da prizna, da so fluktuaclje v cenah za majako pšenico naatale vsled manipuliranja, zato on smatra za potrf-bo, borze tako upravno maštne-rijo, da ae kaj takega nič več ne ponovi. Ako pa borza tega ne bo izvršila, tedaj bo on suspendiral borzo. Jardine teli, da borza vzpoata-vi poslovni odbor, ki bo priailil borzne igralce, da ae bodo ravnali po obatoječlh postavah. Dalje on želi, da ravnatelji omoje dnevne špekulacijake fluktuaclje v cenah poaobno v času potrebe. • CUMMINS POSTAJA PEN. DOSTO- VVushlngton, D. C. — Podporniki senatorja Brookharta pri« znajo, da je odvlano od predsednika Coolldga, ako bo priznan senatorjem Brookhart v jesenskem \ zasedanju, ali pa Steck, kandidat demokratične stranka in stire garde. Uprava lahko zbere toliko glasov s pomočjo konzervativnih demokratov, da dobi aedež Steck. Ampak uprava se boji, ds bo kaj takega imelo posledice, ker bi si prihodnje leto stala nasproti kot kandidata Brookhart in Cummins. Izid volitev v VVisconsinu je povzročil, da ja Cummlne postal doa topen. BOGAT PONARKJALEC JET. PRI Chlcago. III. — Zvezni detektivi ao aretirali Melchior Arma-ta, bogatega blagajnika Olive Cin kompanija. Armito je vodja skupine ponarejalcev denarja, ki Ja Ispremlnjala dolarake bankovce v dvajsetdolarake. Ta tolpi je Izdala za več ko $200,000 ponarejenih bankovcev. Detektivi ao mu bili že dalj čaaa ni sledu, toda prijeli ao ga, ko ao imeli dobre dokaze, da Je v zvezi a pomrejilcl denarja. Izvedeli so, da je Armito večkrat kupo-vil kovine kot baker, zlnk, ki ae potrebujejo za graviranje. Kupil je tudi tiskarski stroj. Za Armata je bilo določenih $10,000 poroštva. Aaglija paaiaia bejao brodovja v lirika vade Tri eaksdre dobile povelje, da odpluje Jo na vahodno stran Sredozemskega ittor ju pod krinko manevrov. l „ obesil, ker nJemu imel atražiti, da nI bilo nič ukra- ^j^osti in nepizljlvo^. Zit" ^^j^nlm uslužl^ncem niso podanega s ponesrečene zračne 1* Izrivajte vžigalice pred otroci in vjAa|| m*vAv. dlje. Prijeli so ga in kmalu do- ^ ukih mt.-t|h. da jih ne «loae -MM.|JON|KTKF m 0||. gnali, da je begun z bojne ladije ^ otrocl. KavnajU- previdno a P^IBMJ^NIHTKK M> W Idaho". I svetiljkami in |»azite, da ne bo KRILE SI RASEN fiRKn . --do odprte svetilke gorele bUzo. TT^" CHICAGO DOBI DliSET NO- zagrinjal, s katerimi se Igrs ve- VVinnliNrg. *s« VIH fiOU I ter. PoprsviU in očistite dimni- ke in ravnajte previdno z vro- New York, N. V. — Karpur-talskl maharaja J« |wvabll Klbort H. Garyja na obisk v Karpurta-lo v Indiji in mu pri tem obljubil, da bo jezdil slona, na katerem bo za pol milijona bleerov. Maharsjs j« bil gost jeklarskega magnsts.i krščanska tompsrenčns _ _____u ravnajte previdno z vro- Izvedela, da učitelji In učiteljlka Ckkago. VL V kratkem ^ pepelom. ne^JT^l^^^ boteraSpLlL dela J SS =^ % vlh javnih šol. ki bodo stale sku-| na za netivo v poči. Kadar čisti- ru ik>>h® j® pa) $17.600,000. MM um, — U z ^^^{J'.««; J "^ZrTuEi JL1r^lTS-Slst^ " A bdel Krimav glavni slan gori. poročajo ftpanrl. Madrid. 2. okt. — AdJIr, «eM A bdel Krimove rlfljanske republike, je V plamenu. Tsko se glasi uradno fioročilo španskega poveljstva v Maroku. Ds II so špan ske granste zažgale m^sto ali so Ženska to storili Rifljsncl sami prsd Iz-ligs je j praznitvijo, ni še znano. Fez, Maroko, 2. okt. — Francozi ao včeraj izvršili nekaj o-fenzlvnlh operacij na 12 kilometrov dolgi črti severno od KI-fana. V teku bitk« je bil ubit po roč«vaW pariškega lista MU Tsmps/ 41 'ladžaakiaaji'9 al aetavtie radarjev SO,000 rudarjev ni jivnem aho-du v VVeat VlrglnlJI protaati-ralo proti tlranatvu operatorjev. Falrmont, W. Va, — Tukaj, v srcu okrožji mehkega premoga v VVest VlrglnlJI, je zdaj v teku velika Induatrljaka bitka med lastniki rovov in organiziranimi rudarji. Zadnjo soboto ja bil tukaj veliki jivnl ahod, katerega se je udeležilo 80,000 rudarjev, organiziranih in neorganizranlh. V večini premogovnikov Je delo počivalo. Glavni govornik ni shodu je bil John L. I*wla, predsednik rudarske unije. čim Ja Lewia z nekaterimi drugimi gl, odborniki prišel v ti kraj, mu Je policija takoj doata-vila 10 "indžunkšnov", ki mu prepovedljo organizirati radarja ali na kik drugi način ovirati neunljsko obratovanje premogovnikov, Podpredsednik Philip Murray Je dobil ravno toliko prepovedi in tijnik-blagajnik Tho-maa Kannedy Je bil prezentlran s tremi. Vaega skupaj Je bilo la-danih 41 aodnih prepovedi, ki ao ss nabrala v zadnjih oaemnij-stlh mesecih in čakale prihodi gl. odbornikov rudnraka unije v to državo, Todi "Indžunkinl" niso ustavili programi dneva. Govorniki na shodu ao dejali, da "indšunk* šnl" pomenijo v življenju rudarjev toliko kot trava, po kateri hodijo. "Sodne prepovedi ne bodo zlomile štrajkov. Vprašijte operatorje, koliko vosov premoga ao jim te prepovedi nametile dima , i Predpoldne je bil velik pohod stsvkujočih rudarjev s družini-mi i več ko 10,000 mož, šini In otrok je bilo v vrsti. V teku Je velika kampanja ta organiziranje vseh rudarjev zadnjega moža v distrlktu. deset vodilnih odbornikov ganizatorjev je na delu. Naael-bine neorganiziranih rudarjev so ponoči 'razsvetljene kakor gledališčnl dtatrikt v Nsw Yor-ku. Mogočni žar kometi mečejo luč ns ceste na milje okoli, atre-že s puškami v rokah ae potikajo okrog premogovnikov In o-graja Iz bodeče lice se pojavljajo okrog kom partijskih posestev. Tako se trudijo baroni premoga, da preprečijo prihod organizatorjev. PES REftIL PETKE. nja mm lev da i. Pet>\ In or- ^ , New Vork, N. Y. — Trljs dsč-ki m se Igrali v sipi, ko jih je sipa naenkrat pričela |>ožiratl. Pes, ki Je bil s dečki, J« pričel lajati, ko so dečki pričeli klicati na (»moč. Prihiteli so ljudje In videli so, kako pes drži 0-lstne-gs James Morrlsons za Jopič, ki se Je pograznil že rto pese. Pes je »fldel na železni cevi. Rešllel so potegnili iz sipe tudi 12 letos-gs Hoyd RkhardiMina in 0-letM-ga Tony Attanasija. < zm PROSVETA LASTNIKA umu KABODNH Mllrtlii M m tri UU. $1.66 U tri MM Masi« *MlOSVETA" Mt 7 »t fl«. kvdUa Ai -the enlightenm^kt Atfrartlalh* mu« on Sabaertptioa: UniUd Stataa (< Tmt; Chlaa*o |6i0, mM foral*n mm m Uovdfca drufta j« idaj na pohod« v pot ja dolga, trnjera In plosk* Hna bridksga trp!Jwija in preganjanja. Ta pot pa n*) »a straši nikogar, saj je njen socializem. ■ m i of fhe IN 0«t«B v oklaeaaj« B. pr. (Alf. M« nhp IhU (U va> j« • fm imet—* potakla aaraialaa. Poaarlia *> ii m m »»Uri Hat. . "BILA IE BOŽJA VOLJA.. / Biblija pripoveduje, da yt beg dal Mojzesu na gori Si-naj med gromom in bliskom deaet zapovedi, med katerimi sta zapovedi "ne kradi" in "ne želi svojega bHžnjega žene." Pred sodiščem se je pralo zelo umazano perilo. Zapletena v stvar sta bila neki župnik protestante)vtke cerkve in neka omožena ženska. N^ nižjem sodišč« je bil župnik opran, najvišje sodišče ja pa podalo nasprotno razsodbo. Župnik se je še nekaj časa otepal, nato je pa podal izjavo, da je slabega zdravja in da odpotuje s svojo družino v južne kraje iskat zdravja. Razsodba višjega so-dlftča mu je prislonila pač tako moralno zaušnico, da je bilo župnikovo zdravje spodjedeno. Temu župniku je paša duš toliko nesla, da je šel iskat zdravje v kraje z milim podnebjem. Pred svojim odhodom je priredil veliko gostijo, na katero je povabil okoli tri sto svojih prijateljev. Pred temi svojimi zbranimi prijatelji je povedal, da je bila božja volja* da so se stvari tako odigrale, kot so se in da je mi-sltt umreti kot dušni pastir. Med gosti ni nihče protestiral. Dogodilo se je pa, da je že pred sodiščem stal sestradan, brezposeln delavec, ki je ukradel hleb kruha, da si oteši svoj glad. Sodnik mu je napravil moralno pridigo in ga podučeval, da je človek velik zločinec, ki se pogreši proti tuji lastnini, končno ga je pa obsodil v ječo za nekaj mesecev. Dogodilo se je tam v Kaliforniji, da je sestradan in brezposeln ddavec v času velike gospodarske krize v letu 1907-1908, ko je stradalo na stotisoče delavcev, ukradel osem centov. Obsojen je bil na osem let težke jede. In dogodilo se je tam v New Yorku, da je žena brezposelnega in bolnega delavca ukradla steklemco mleka, da oteši glad h svojim otrokom. Obsojena je bila v zapor. Noben duhoven se ni našel takrat in zagovarjal žrtve sedanjega gospodarskega sistema in rekel, da je bila to božja volja. Ampak od vseh strtai se je stiftalo, da te žrtve niso prelomile le človeške postave, ampak da so kršile tudi geto božjo zapoved "ne kradi" in da zato zaslužijo kazen. V današnji človeški družbi je tako, ako dva izvršita enoinisto, ni enoisto. Eden je grešnik in zločinec, ako prelomi božje in človeške postave, drugi je pa ravnal le po božji volji, četudi je grešil proti božjim postavam in kriti človeške aakone. ' Današnja človeška družba Ima dvojno moralo. Ena poetoji za tiste, ki so revni in brez vpliva, druge pa za gospodarsko močne in vplivne osebe. Ta morala pa ne izvira ia tega, ker ao ljudje slabi, ampak ima svoj izvor V sedanjem gospodarskem sistemu, ki deli človeško dražbo v dva razreda in sicer: v gospodarje in delavee. Vaa, kar pripada k gospodarskemu razredu in ga podpira* Oliva vso ■aščito gospodarjev. Naobratno so pa meadn! sužnji brez vsake zaščite, ako niso organizirani. Iz tega sledi, da se mora delavski razred organizirati v svojih organizacijah: gospodarskih, političnih, Strokovnih In kulturnih, da postane močan in bo vsposobljen se bojevati, da se vzpostavi samo ena morala sa vso Človeško družbo. Dvojna moralna mera v sedanji človeški drulbi poka-suje, da je tudi sedanji gospodarski sistem nepravičen, trhel in gnil, ker ima ta dvojna moralna mera evoj izvor vprav v tem gospodarskem sistemu. Ako \>i bil sedanji gospodarski sistem pravičen in bi se dala na njegovi podlagi izvajati gospodarska enakopravnost sa va» ljudi, bi ne imela človeška družba tudi dvojne moralne oiere, ne bilo bi goapodarjev in delavcev, ne bilo M alotkm proti lastnini, ječe bi bile skoraj prazne, odpravljene bi bile vislice in električni stol, ljudje bi živeti v bratstvu in ljubezni in brez klanja na debelo, ki ga imenujemo vojno. Na svetu hi bil udejatven sodalisem, v katerem ni prostora za narodno, plemensko in versko sovraltvo, ampak v Človeški družbi bi bfle uveljavljene svoboda, brataka ljubezen in gospodarska enakopravnost Ia ker is i živimo v socialistični človeški družbi, imamo dvajno moralo In druga zla, ki niso nič dragega kot izrodek kapitalističnega goepodarskega sistema. Cšlsu — Klaram julija t. L je bil dopis v Prpeveti iz PueNa, katerega sem piaal j V njem sem povedal tisto ftsni-eo, katero petrde f« Atenski razredno zavedni in duševilo svobodni delavci. De teja pride delavec As ako se Izobražuje, uči zato, da vsaj približno va, kaj je človek, odkod pride iii tam gre njegovo življenje. Iz Wiflarda v WiscensixHi, slo-venske farmarske naselbine precej na severu, ni je bila poslana "Edinost" ali kot ie zdaj "Ame-rikanski Slovenec" s pripombo: "Poglej, tudi tebe ima Trunk na vilicah!" Trunkev 'ringtšpil' na Pisanem polju je ves slabih argumentov za nebeško kraljestva. Čudno se nd le vidi, ko koše Tnmk odgovarjati navadnemu mezdnemu sužnju. Menda se taka po znanem katoliškem strašilu Trunka ia njegovih kolegov: "Hodi o-krog to Išče koga M petri t" Ali je tudi Trunbova taka aalega? Trunka in drugim lahko povem, da sem Jas že pred leti v Puebhi prodajat joHetskega "A-mertkanskega Slovenca" in če bi ne bil imel prilike do boljšega spotnsajs v žlevaškem Življenju bi bfl ostal na isti stopnji kot je še na tisoče slovenskih delavcev, da namreč ae vade, kaj se, ne razumejo zakona effolacij*. Za-popadejo le, da jih je nekdo po-stat na zemljo samo sato, da jih pozneje pokliče v svoje .kraljestvo. Trunk je zapisal besedo "čvekanje", kakor sem jo bil jsz (ali bo prišla v modo?) nedolgo tega v Prosveti. Trunku povem, da je Čvekanje od ljudi, ki ne morejo zagovarjati, kar govore. Govore le tjavendan instinktivno kaker pes laja instinktivno. Duševna svoboda je ponos, tako velik ponos, da vsak, ki je duševno svoboden, samo pomiluje delavee, kateri se hlapčevsko klanjajo današnjemu malikoyal-stvu. Ce bi Jo Trunk malo poj-mil, bi šele za popade! ponos duševne svobode. In kot inteligent, "učenjak" pa Zgodovinar bi vendarle moral biti duševno svoboden. Pa dajmo po Trnnkovem nasvetu malo pogledati v družine, kjer Je "še nekaj vere". V pue-blftkem slovenskem oddelku "Ljubljani" in na Orovu (Hun-key town) Je zelo veliko Ploven-skih družin, ki le dajejo sa fa~ ro, spadajo k fari in žive samo "pravično katoliško življenje". Te druline ■o neuke, čitajo samo farna poročila, t njimi je mogoče govoriti le, kako se dela, kaj se mora moliti, kako se bolje napreša In kateri butlegarski busfness bolje nese. Med njimi je zastonj iskati moralo, izjeme so.tako redke, da bi smeta lahko rtkel, komaj eno tisočinko. Poznamo katoliške družine, pri katerih je morala pod vsako kritiko, in takšna morala se prime tudi otrtk, Otroci so prepuščeni samim sebi, fosptjeno jim Je samo to, da kadar grešijo, morajo k spovedi, potem pa zopet na staro pot. Pri takih ljudeh flčemo zaman delavskega ponosa. Tak je sad katoliške vzgoje 9» na Slovenskem po klerikalnem nauku: "Daj cesarju kar Je cesarjevega in Bogu kar je božjega!" Vse življenje je ponižno in klečeplazno hlapčevstvo pred višjimi tn nevidnimi silami. Trunk pravi, da hvalim Caia-karja. Trunk, tisto ni hvala, je le reentea o dogodku v naši naselbini. Katoliški delavci in slovenska katoliška duhovščina, zakaj sa bojite reealse? Zakaj Jo hočete pobijati! Pobiti itak ae morate aičesar. Cemu potem duhovščina (taetaa jo eden aaj-bolj neproduktivnih v človeški družbi) zavaja IJadetvo, he pove prilike, kjer lahko apoena In se aaafll resnice, kaj je pravzaprav človeško življenje. Slovanska narodna pod|x>rna Jedaota »stari le and j v tej tfsastt, la njeno telo še kar io preignocaatai. Pouči aaj jih najprej o tem, potem bo no-gole lahko žnjfmi govoril G. Trunk, če ste v Les tedaj ste blizu Pikes Peska. Po-setite enkrat tega gorskega velikana ia videli boste aa a jem neme priče predmiljonakih dob, ko se Je oblikovale naša zemlja, tet Ja Wlo organsko življenje še Protest na v povoju. Ce bo dobro opazoval, bo tudi razumel potek evolucije. — HUtCVBT, polju t*ohi jat i Njegovi bralci ft as Rimski cerkvi ni toliko na tem, kaj Je čtovek, temveč kaj človek predstavi Ja. Svetost shiž be, ki jo človek ima, zasenčuje njegovo osebnost. Naj be peklenšček, če se povzpe na pa-peški prestol, je svet! Kadi di na poatifikaiaem tremi ter govori o veri in morali, Je zmotljiv. Taka je logika in teologija rimske cerkve, kar te čeetokrat tudi dokazali rhnSki svečeniki. Zato pa ni čudno, ds so na pape-Škem prestolu v Rimu včasih sedeli najkrutejši in najmanj človeški tirani. Rim postaja v tem sam svoj sodnik, ni ta treba obsojati. Tega dejstva se rimska du hovščina tudi zaveda, namreč da človek ne šteje, temveč visokost njegove službe. Zagovarjajo si asvetoet rimskih papežev, a ta ne more utajiti zgodovinskih dejstev, kako zločinski so biH mnogi, in ne samo papeži, ravnotako drugi eklezissti, kar dišali ia škofje pa doli do malih kaplanov. Papež Janez XXIII je bil sam proglašen sa hudiča na neovršni in nezmotljivi zbornici rimskokatoliške cerkve v Konstanci lete 1414. Cerkveni koncil ga je nasval sledeče: "Papež Janez XXUI Je vmeseni hudič." Ts 'iveti hudič" Je bil nezmotljiv sa krščanstvo. 1 Cerkveni koncil v Konstanci ei»*e lete 1414 prilaščal večjo meč kot papež Janez XXIII, ker razglašal je, da dobiva svojo avtoriteto naravnost k nebes. Ka-je izdajal kak proglas, je oznanjal, da tako govori bog in da mera papež kakor ves svet poelušati. Sloviti cerkveni koncil je bil velikansko zborovanje, ki je trajalo od novembra leta 1414 pa do maja 1418. Zbralo se je 29 kardinalov, trije patrijarhi, 88 nadškofov in 2400 drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Poleg tega je prišlo na zborovanje sje vojvod in knezov, 2,400 vitezov in zastopnikov od 116 mest vse Evrope. To je bilo največje zborovanje vsega srednjega veka. Tako zborovanje Je bilo gotovo dovolj vplivno, da se je lahko o, da je nezmotljivo in njega vsemu svetu govori sam bog v nebesih. Pri o-tvarjanju zborovanja Je obredo-vzl sam papež Janez XXIII je tudi sklical zborovanje. Ko je stopal k predsedovanju kongresa mu je vse aplavdiralo ia gnUicalo kot glavarje cerk-priprosto ljudstvo je pepela bolj Šaatflo kot boga, in papež je to rad videl. Ob Čaeu otvoritve kongresa pa Je bil razkol ker izvoljena sta bila še dva tudi "nezmotljiva" Benedikt XIII. in Gregor Xn. Formalno sta bOa odstavljena leta 1409 po zborova-ju v Pfsi. Pa ker sta izvoljena papeša še vedno trdila, da sta nosmotljiva, sta preklinjala drug drugega la cerkveni koadl v Pisi ni nič ponujal. Cerkev pa Je oba papeža ignorirala in izvolila Janeea XXUL Tako Je bila cfc tistem času papeška trojica, Je *dil da Je od be-potrjen In aisniulljiv ■bo izofctevaii iz klicali naaj peklo ia pa vendar ss Je dobro godilo. Da se doseže zašel jeni mir la cerkev ne bo trpela škode. Je bilo Uho zborovanje v Ljudatvn jc bilo krr n. vndHo. kateri stranki M ter rss ni Je nezanOJiv ia •Ua aad drugim. M si pe tudi ne belil gtsve v mtmm pslsiaju. ko n vedel, ka-teee papsške copato sa avtentii. ae, da jih poljubi. 8 Protestiram, kar niste izvolili komunističnega kandidata za predsednika. Drugič protestiram, ker niste daH jednoti vsaj tretje podpiedsidMDB. Na vsakem avta vidimo sadej pritrjen "spaee tise" — samo avte 6. N. P. J. ga aion I Neka kateMka jedaota ja 'dabila svoj "spart tke" prav po ceni tekaj V Sheboyganu. — Užaljena članka društva št. UA. On Iz Hazletona, Pa., poročajo, da poddane zapuščajo premo-(fovnike, v katerih še mesec dni počiva delo vsled stavke. Pa ne da bi podgane slutile skebe? a a a 'devaidoiar on n a a a I verjameš, da PTVt rojak: Ali solnee ponoči spi? Drugi rojak: Moram! MoJ stari oče me je tako učn. a a a Dobre nevfee Iz Isjisluitje. Korošec bo zopet minister — če ga bodo hoteli. a a a Glas iz MOUtaife. Cenjeni K. T. B.f Odkar si začel metati žarke po naselbinah, nisi še posvetil v naš kraj. Posveti, posveti ia videl boš moža, ki je pol komunista in pol lderi-kaica. Zdaj že drugič trosi svojo gnilobo faed rojaki. Spoznati ga je lahko, ker je na eno oko slep, na drugo pa nič ne vidi. — Re-porter iz Great Fsllsa, Mont.^ a a a r 2egni civilizacije. Brisbaae piše V svoji koloni, da so se Indijanci naučili goljufat od belopoltnikov. Torej so se končno civilizirali! Dolgo Jih je vzelo —- toda boljše pOzno kot nikoli. Gospod Trunk je prednedsv-nim pisal, da je treba Avstralskega bušmana samo malo civilizirati in videli bomo — mi brezverci — kakšno božjo dušo ima! Smo že videli. Videli smo zamorce, Bornejce, Kalmuke, Ha-vajce, Filipince in Indijance pred in po "civilizaciji". VideH smo na primer Samoance. Kakor hitro.se je angleški misijonar dotaknil teh ljudi z magično palico krščanske civilizacije, so 2 vo. 8. Pobrigaj se, da bo3 njena dva delavska li«u v ki delavski hiši tvoje n* , 4. Citaj dobre znanstv knjige. N« »nimaj se za bak kotel s kapo. 6. Čuvaj se žgane pijač« je stttvp. J. Bodi vedno tresen, k« trdma glava trezno misli in a 8. Ne podpiraj dekvBtvu vražnih organizacij. * Ke protidelsvj vasm - i IISIOT, 10. Zaupaj dobrini delava Voditeljem m učiteljem ter skuj delavske shode in preda nja. — Opazovalec inteli Chishohn, Mmn OKTOBU kmalu obšetai ^o miUno ^ mercijalae proetitucije in bol«ni, katerih ptejnia^ li. Danes inajo "duše ko. a a a Proletarca. L Citaj poni in m« Naročil M »s Proaveto itaj in misli 8 svojo o a a a Priče neznanja in bede. Cenjeni Zarkomet! Kadar dem v tujo hišo in vidfm podo krlžanega v kotu, tedaj pog dam še na mizo. Res je tam sU lenica z "mesečino". Pogledi okoM sebe. Res je kup umazan rsecapanih in bledih otrok \ ši. Pogledam v kot. Res je objokana žena hi mati. To zadoetuje. Vem vse. — Opai valeč is Chisholma. a a a Tmnkove muhe. Po ooleradskih kanjonih mevajo resni Truitkovi "šp^i Mož Je včasi dobre volje — vedno hud kot so njegovi prij talji v Chfcagu, ki se beš tej penijo, kakor da jih kdo pošt no davi — pa se še sam malo norčuje iz nezmotljivosti sveti mož. ftesnično, sveti možje biH muhasti in nekoliko "kukul čeprav se sami verjeli, da je Čista resnica, ker so zapisali papir ali kožo! Možje so 'špasali", in pustimo jim 4špss", ptedira g. Trunk. right, pustimo Jim gs! Je li tttogota da so detični možje lo ponoreli v eni stvari, v dni se m niso čisto nič motili? Po diteT pojdite — ali po wx 'Tejte, pejtel" K. T. B. zmešnjave je imela rešiti zbornica v Konstanci. Vsekakor je papež Janez imel še naJMjši kot v papeškem tri-kotu. Večina prt zborovanju v Konstanci je priznala njega za papeža. Ali to ni pomagalo pomiriti ljudatev. Treba se je bilo zaobiti drugih dveh papežev. Da dosežejo kak kompromis, so sklenili izvoliti izmed vseh strank Četrtegs, ki bi zadovoljil vse. Saj s papežem Janezom i-tak nihče ni bil posebno zado» voljen. Ta radi svojih hudobij jii bil prav nič priljubljen, ravno tU pa se je pokazala Imenitna prilika, da se ga iznebe. Očitali so mu razne zločinevše izza dofce, ko še ni bil papež, ^adi česar Je vendar nekam temnela njegova svetost ter nezmotljivost. Ns ta način je papež, ki • je otvoril zborovanje prišel pred sodni stol zborovanja. Spoje bil krivim radi dolge vrste ostudnih zločinov in obsojen v ječo na gradu Heidelbergu. Pa to Je bila le obeedba, nikdar izpolnjena. Bivši profesor in duhovnik Arietide Malinvemi daje podrobnosti o obeodbi papeže Jana kongresu v svoji raspra- vi o rimskih papežih. Ta katoliški duhovnik ia piaatelj pravi, da eo viri resnični. On pravi:, •Koncil v Konstanci Je dil papeža Jaaesa XXIII po gen zasliševanju pričujočih škofov la doktorjev, da Je kriv raakokništva. krivover- osebljeni hudič. Vsegs j« b spoznan krivim štiridesetih zk Činov. Obsojen Je bfl tudi r* onečaščenja treh mladih .seste in da se Je pečal z ženo svojeg brata. Dokazati so mu celo, d je zlorabil več mladeničev, o katerih Je eden za posledica* umrl. ToHko zločinov bržkone I ni bil nihče na svetu sponi« krivim." Tako ga sliksjo cerkveni zgfl dovinsrji, dočim se občna zga dbvtna toliko ne bevi s tem i gre kolikortoliko preko taki stvorov, čeprav so bili cerkven in narodni poglavsrJI. Papež Janez je res moral i heidelberško ječo, ali prsv hitu se Je izmazal iz nje. Kmalu } prišel zopet do veijeve in pspe Martin V., njegov neslednik gi Je Imenoval v svoji nezmotljivo •ti za kardinala. Pa še več, im novan Je bil tudi za dekana n kanfhnlskem kcftfgiju. Teko« Je povzpel do najvišje stopnji ki Jo Je poleg prejšnje m<* deseti, ? zahvalo pa je bsj« f> peša, Id ga Je tako visoko P vzdignfl, umoril. Teko so v«s SumiM, in tako piše EncyclopedU Brittairiea. Is tega raz vidimo, H Je bila zbornica v Kenetaaci n Hko prepopustljiva, ko je naiva la papeia Jaaesa XXIII hudiča. / stva la boffok letatva. Dokaaano mu Je bilo, da Je zanikal »et duše in vstajenje meea ter moralne odgovornosti človeka. Poleg tega Je bil obtožen in obeojen radi bolj meleakoetnih zločinov kot eo roparstvo, ubijanje. laži. sleparstvo, prešeetvo-vaaje. krivoprisežaištvo ML 8po-znali eo ga tadi k ireha. V zagovorikje kot UačiteU pravičnih. TOLICMKI KOeiteAR RVflVtT m MM A BVOit-GA KONJIČKA. . ^ . New Teriu N. — P«^ komisar Enright šeU v iiksnir« nju meščanov prekositi še nem s fraaeoeke policijote. Na Je Usaek v magazinu "So ontific American", v kater« pripereša, da ee vzamejo ^tis prstov od vseh oseb. ki šive J ZdruAsalh državah. Pamet m dje pravijo, da En^v.l^-nl nič dragega, kot dati poltfU' še več oblasti, kot Je še isu F Uvudeaje eMs^-f rstevalprip^; odtisi prsftev tudi psasrediti nrediti J T - •r«o ^T ^--- JEZBRO^BnjOA V Dne 4. tvguria )e ^^ibikko JAMO. I vrel nekoliko vate, jo polil -v«ocij» rudarjev odgodena. todianspolis. - Članstvo ru-Me organizacije je pravkar Wino odglasovaio, da se pri-fja ko^encija odgodi do 1. iaarja 1927. C^i pecvaai nazaj na delo. I HuHtington, Ind. j- Sto mol, ' bui nedavno odaiovljeni iz i u.tojih železniških delavnic, f^no 1 oktobra pozvanih na- na delo. ■jonske razmere v Braziliji, viashington. — Največja in-ija v Braziliji je kava. Na ih plantažah v Braailiji pa prave tlačanake razme-kior javlja "Monthly La-geview". Delavci na planta-niso orgisnizirani in vsak „g do danes, da M se orga-i, je bU brez uspeha. prepovedi dežujejo aa rudarja. Fiirmont, W. Va. — 'Sodne -povedi kar dežujejo na stav-hjoče organizirane rudarje v tem okTožju. Sodnik Meredtth ^plija "indžunkšne" proti pike-tirsnju. Porterji se organizirajo. Washington. — Nova žolezni-brska bratovščina, ki se je obr-„lla na Ameriško delavsko fede-hcijo za čarter, je organizacija [forterjev v PuHmanovih spalnih vozovih. Na eni sami seji je prisilo 150 novih Članov. fceti o brespooelneatl morajo biti "omeMBne". Washingtoa. — Francis I. iones, statističar v departmen-to za delo, je prejel te dni navodila od svojih predstojnikov, da jdalej mora poročati le tiste številke glede brezposelnosti v raznih državah, katere dobi od trgovskih zbornic, bankirjev in tovarnarjev samih. Jooes je primat poročevalcu Federated Presaa, da je bil pokaran, ker je poročal "pretrdo" o položaju jeklarskih središčih. Navodilo se ii, da bodoča poročila statičnega oddelka morajo biti taka, da "omehčajo" vsako sl^tpo lest glede razširjanja ..brezpo-nlnosti v tem ali onem kraju. Pleskarji skrbe za zdravje. New York. — Organizacija pleskarjev in soboslikarjev je na svoji zadnji konvenciji v Mon-trealu zaključila, da bo v novi pogodbi zahtevala tudi zdrav itvene klavzule v zaščito zdra-fja svojih članov. Med novim uhtevami so tudi sledeče: var-Doatne naprave zoper strupen duh in prah, obvezna ventilaciji aob, v katerih se vrši delo in poseben odmor med delom v dabo ventiliranih poslopjih; škropilni stroji morajo biti od pravljeni; delodajalci morajo oskrbeti vedno svežo delovno •bleko; posode z barvami morajo imeti označbo, iz česa obstoje barve; barva se mora prodajat' v originalnih posodah. Majfletd, By. — Sem je do-šla vest iz Idaho Springsa, Tean., da se je majhno jezero na farmi C. P. Warftelda odteklo v podzemsko jamo. Nastala je odprti-a štiri čevlje v premeru in voda se je pričela odtekati vanjo z velikim bobnenjem, s safto je pa nesla ribe in želve. Voda je nato izkopala novo strugo pod zem-o in je prišla na površje nekaj stotin jardov proč od prejšnjega ležem 4 ••♦Vn*^^ ATOVI SO OLAJŠALI" MILIJONARKO ZA $750,0*6. _ t' ffew York. N. Y. — Neznani tatovi so kradli m rs. J. P. Do-nahue za $750,600 draguljev in zlatnine. Donahuejeva je hči pokojnega mHjonarja F. W. Wool-wortha, ki je organiziral proda-;alne, v katerih so bili predmeti I pet in deset centov na prodaj. Nastanjena je v hotelu Plaza in 1 atvina je bila izvršena v hotelu dve uri kasneje, ko sta iz Pariza došla dva velika bisera. Eden je ehtal 47 zrn. Tat je poznal do->ro bisere in dragulje, kajti po-eg pravih biserov so bili tudi ponarejeni, katerih se pa tat ni dotaknil. HARRT THAW JE ZOPET NA POZORNICI. New York, N. Y. — Harry K. Thaw, milijonar in razglašen saradi umora arhitekta na glasu, zopet pohaja od enega kabareta do drugega. S sabo pa ima telesnega stražnika. On zanika, da je vprizoril velik vriš v nekem har-emskem kabaretu. MILIJONAR IMENOVAN DAVKARJA. Tujci vodijo dela na Irakom Dublin, Irska, 2. okt. — Irc imajo sicer svobodno državo, v *Ulem so pa še vedno pod peta tujcev. Te dni je bil v Datali-"u protestni shod proti oddajanju javnih del inozemskim kapi-Uliatom in tvrdkam. Tako na Primer Nemci produclrajo elektriko z vodnimi silami reke Shajal. Belgijci imajo v rokah sladkorno industrijo, Danci so zgradili klavnice v VVaterfordu, Nemci dalje grade hiše za meetne de-»vce v Dublinu in pred kratkim Francozi dobili kontrakt trenje ulic v Dublinu. J ZA Wilmington, Del. — Milijonar Pierre S. Dupont je bil imenovan državnim davkarjem za pobiranje dohodninskega davka, lača je štiri tisoč dolarjev na eto. Elementarne katastrofe na Ja-I ponskem. Tokijo, 2. okt. — Ogromne plasti zemlje, ki so vsled preo-jtlega dežja zdrsnile s hribov V Tokiju, Jokehami in drugih mestih, so zasule mnogo hiš in pokopale veliko število oseb. Okrog 30 oseb Je mrtvih samo v Tokiju. Dalje je v Tokiju 60,000 hiš lod vodo vsled silne poplave. Škoda znaša na milijone dolarjev. Vojaštvo opravlja rešilno delo. Železniške in telegrafske zveze so pretrgane. Morilka aiacedonskega glavarja obsojena v zapor. Dunaj, 2. okt. — Mencia Kar-nicija, ki je v zadnjem maju v dunajskem gledališču ustrelila Todorja Panico, macedonskega komitaškega glavarja, je bila včeraj obsojena na osem mesecev ječe. Nov pač grške vlade. Atene, 2. okt. — Grška vlada je včeraj razglasils, da je republikanska ustava stopila v veljavo. Obenem je vlada razpustila narodno skupščino z Izjsvo, ds je skupščina izgubila zaupnico ljudstva. Jigoslavijt IZPRED mariborske rote. l>0 ^"Ja plačuje natem________ London, 2. okt. — Uradno po-se Klasi, da je angleška vlada plačala lastnikom premo-jovnikov vsota $7,M8390 sub-*«jcij za mesec avgust. Na te-PjJu h »godbe financira vltda P^mogovnike v svrho, da lahko k?*uJeJo rudarjem staro mezdo, financiranje bo trajalo devet wcev. Požig iz maščevanja. 57letni tesar in mlinarski pomočnik Jurij Polanc iz Sp. Gorč je bil dve leti uslužben pri posestniku Valentinu Smrečniku kot mlinarski pomočnik. Opravljal je svoje dc-upočetka v popolno zadovolj- CkiUki predeedalk Ja J*nt>»ico, Chile, 2. okt. — Ar-A1'^ndri, predsednik re-Chile, je včeraj podal o-**™vsled spora s vojnim mi-F1* ^arioeom Ibanezom. T!B Harroa Borgono, pod pred-JJJJj^ In notranji minister. J« nost fčapodsrjs, v zadnjem času pa so se ljudie začeli pritoževati, da #o dobili premalo moke In preveč otrobov nazaj. Radi tega je goepodar poklical Polaaca f»a od-govor ter ga opozoril, naj dela polteno. Ta pa mu je v odgovor odpovedal. Do PolanOevega n«-z«-dovoijstva Je prišlo predvsem radi tega. ker je posodil svojemu gospodarju Bmrečnlku 3SftO Din, za katere mu je potem go spodar dal krevd. Ker pa £ oe na živini kmalu močno padla In Smrečnik ni hotel več krave na-zaj. je obdolženec prodal t veliko izgubo ta 217» Din. Ižfobe je Potanca silno grizla in k temu je prišel še spor rsdl mlenjs In odpoved nil, da podtakae v Smrečnikov „ ----,— S pe- taaifij^m, položil vse v Frankovo škatljo, šel v skedenj, položil Skstljo v ateljo In prižgal vžigalico. Videl je še. da se je užgalo, nakar je Sel naglo v mlin mlet v Prepričanju, da bo nastal požar, ii bo uničil skedenj. Ogenj pa se , e k sreči sam od sebe ugšsnil. Naslednjega dne zjutraj s6 našli v skednju Frankovo škatljo z vato in nekoHko pepela. BT!o je takoj jasno, da je hotel nekdo zažgati. Iz previdnosti so puštili Škatljo Um, Itjfer je ležala, v'trdnem prepričahju, da pride poži-galec še pogMdfct v skedenj, kaj Je vzrok, da je ogenj ugasnil. Smrečnikov sosed Kropačnik se e skril v skedenj ln tamkaj ča-cal. Opoldne Je v resnici prišel Polanec gledat v skedenj, nakar e bil takoj aretiran in izročen sodišču. Obdolženec je popolnoma priznal avoje dejanje v skladu s podatki preiskave. Obsojen je bil radi požiga na 1 leto ječe. Morilka svojega moža. Fra&oe in Elizabeta Ribič is Zg. Voliči-ne nista bila srečen zakonski par. Mož je bil pijanec, ki je sproti zapil svoj zaslužek ter v pijanosti razbijal in smarjal svojo ženo, ta pa je rajše videla Janeza ^ešnika, kakor svojega moža. K nogo je zagrenila Franoetu libiču Življeaje tudi njegova t»-šča, ki ni znala držati jezika, ga tožila za prevžitek in ovadila za vsako malenkost. Dne 28. julija sta se zakonca Ribič v mraku vračala s dela v vinograda domov. Mož je nesel triletno hčerko, žena pa obe mo-tiki. Na potu se je Ribič ustavil pri Stiperjevih in izročH tudi o-troka ženi, ki je odšla potem sama na svoj dom. Bodisi radi u-i rujenosti, bodisi radi pijanosti, je Ribič ponoči 90 korakom od svoje hiše padel in zaspal. Med tem je prošinUa ženo grozna misel, da usmrti svojega moža. V resnici je vzela motiko ia šla iskat moža. Našla ga je spečeg* pod neko hruško, ga udarila motiko večkrat po glavi, da^mti je prebila desno senčnico, lobanjo in spodnjo čeljust. Ribič je vsled težkih poškodb sevsda kmalu izdihnil, žena pa je šla.po strašnem dejanju mimo spat. O-rožniki so naslednji dsn izvršili pri Ribičevi hišno preiskavo in našH na motlkl znake krvi, nakar so Ribičevo aretirali. Obdolženka se Je zagovarjala, da Je udarila spečega moža radi tega, ker Je bala, da bi prišel pijan domov in jo ubil. Porotniki so jo spoznali za krivo In je bila obsojena na 6 let Ječe. Vaška tracedlja na Fašinah. Pred sodiščem v LJubljani se je 19. septembra obravnal krvav slučaj, žalostna plat podeželskega življenja fantov in deklet. Dogodek se je odigral v neposredni okolici Ljubljane na Fužinah. Leopold Skubic, ki je služil pri vojni mornarici v Boki Kotorski, je prišel 1. 1924 za božične praznike v Sp. Hrušico na dopust. Dne 28. decembra je bil s svojimi sestrami in svojo 24ietno ljubico, šiviljo Marijo Vonta v gostilni "Pri Štajercu" na Fužinah, kjer so se zabavali s petjem in plesom. Seveda se je ob tej priliki precej pilo. V goetttni se je nahajala takrat tudi fan-tovska družba, sedsča pri drugi mizi in sicer: Alojz Brieelj, Jakob Hlebš, s katerim je Mvel Skubic že tri leta v sovraštvu, ker ga je Hlebš ob neki priliki v gostilni oktofutal ter 2d letni posestnikov sin Jakob POfrtar, vsi ic Sp. Hruftce. Okrog 11. ars ponoči je Skubic s svojo draščino in ljubko zapustil gostilno. Hotel Je domov po dežnik in miti dekleta na Belo. Ker pa je medtem nehalo deževati, sik se oba vrnila na Fužine. Kratko po odhodu Skubica in njegovih ljudi so odšli iz omenjene gostilne tudi Brieelj. Hlebš la Pog^r Pri Babnikovem kozolcu na Fe linah, kakih 300 korakov od gostilne "Pri Štajercu" so nato vsi trije naleteli na Mkubiea ia Von-tovo. Predno so se srečah, je Skubk nabasal svdj revolver In kakor pravi oirtožniea. takrat tako neprevidno ravnal, da ae je orožje sprožilo in je krogla u-darila dekk-t u v trebuh. Dekle se je takrat takoj zgrudilo in savpi-lo: "Polds, Polde, kaj si naredil. jote fante še ea strel, ki Je vrgel na tla Pogačarja, ki mu je obtičala krogla v hrbtenici in je umrl. Brieelj in Hlebš sta zbežala. Ranjeno Vontovo so odnesli Skubičevi sorodniki na avoj dom. Brieelj ln HlebS pa sta tekla k orožnikom in k Pogafarje-vlm, kjer sta povedala, kaj se je zgodilo. Tako slikata dogodek Hlebš in Brkelj, dočim trdi obtošenec, da ae je vršila stvar drugače. Vsi trije fantje so po njegovi Izpovedi pritekli takret deset korakov pred njega in dekleta in vpili: "Auf bika!" Nenadoma ao se pa ustavili in eden izmbd njih. aajbrie Hlebš. je oddal na Sku-bica strel, ki pa je k nesreči zadel Vontovo. Takrat šele je on potegnil svojo pištolo ter stro-ljsl aa fante, hoteč jih samo o-plaAiti. Zagovor obtoženca je potrdila pred svojo smrtjo v bolnišnici, 30: decembra, tudi Von-tova. Skubic krivdo na smrti Pogačarja priznava, akoravno trdi, da ni imel namena nikogar u-smrtiti, dočim očitek, da je u-atrelil tudi dekleta, odločno sa-nika.^PriČe so izpovedale za obtoženca delpma razbremenilno, dglema pa oo ga skušale opisati kot povzročitelja smrti Pogačarja in Vontove. Porotniki so vprašanje uboja zanikali s devetimi, vpra šanje glede neprevidnega ravnanja z orožjem pa soglasne potr dtti, nakar je senat obtoženca obsodil na osem mesecev strogega zapora, t Smrtna koaa. — V Javomtku pri Sv. Joštu pri Kranju Js umri znani tamkajšnji gostilničar, trgovec in posestnik Janez Kristan p. d. Končovc. Zgradba krekaatorija v Ca v. tata. Kakor poročajo k Dubrov nika, nameravajo v Cavtatu zgraditi krematorij. Tako bo I mol Cavtat poleg slavaega mavzoleja ln muzeja tudi krematorij. Umrli v Ljvtljanl. — Rudolf mile, tovarniški zastopnik, 54 let — Terezija Potokar, hišna popestnica, 72 let. — Gašper Karlin, gostilničar in posestnik, 60 let. Ii Trbovelj. Nsarsša pri dola. Prt DukiČevem podjetju se _ ponesrečil Josip Dvorak, nadpat nik, stanujoč v Retjah 115. Pr reguliranju žične vrvi mu je spodrsnilo, da je odletel na obras in si poškodoval čeljust, iz Icate re mu je Izbilo sobe. «lavm gr**i seevsp Uvrievalnl odbor: UPRAVNI OMIKi PrtMaik Vlaeeal Calsk.r, podpr«*«feik Aa4reo^Mrkk. B. fJJ^t •N ISI, J«iaM*«a. Pa.i ffl. tilnik M»t.h«w Turkt tajalk keliilškMS odlfc BU. Novak) *i M-fl^ik Jaka Vafrkkj artdatk shells Ješe UfmUŠk «pr«tU4l SISSMS KUlp Gsiia*. POROTNI OD8HK i stastoa. Ara_,Park. Okla; Mary Udaflak, tStt a. Kišse«M Af^. mi Mm TaHMl, iti h. ilrabaaa. Pa. mnmnn oaaofja zapadmo oaaoftjai cago, 10. » Praak Alaš, HM Se. Cvawfar4 Ava. Ckleata. BLl , Ovaa. MM W. MU 8U Ckleaga. liki Jake Ollp. MM Sa. CUftea Park Ava. i hicaga, Ig. VRHOVNI iORAVNlKi D»i V. J Sa. Lsva* I VSA PISMA, ki se asasšale na poala fl. - ----v ssdailtve S. N. P. K M 8e. Uvadala Ava, Cklaage, IIL VSI BADBVH BOLNIŠKI PODPORE SB NASLOVE i Mve 8. N. P. J* MS7-M Sa. Uvadsls Ava, CMsage, IN. DENARNE POŠIUATVE IN STVARI, Id ss Uše)e fl lan jrs Is Jadnota vaMe sa aaalarei Tajalštfa S. N. t, K HIT II 4sls ArSi* Chlcago. IIL vre SADBVE V CVRR1 S BLAGAJNhmimi pobu * p4wms m asslevi Blagajalštvo S. N. P. J« Mšt-t« Se. UvmMs Ata. » Vse prttalba glaša peSbfaaJa v ti tsvrSerelaaoi s«M ss Rpl mMs|s Pasi Bar farju, pradaadalka asdsaraesa tškara. liger asslsv je sgeraL Vsi prlslvl m gL parata! adaak se asi psšlliaje as asslsvi Mašila Mfr ■ea 171, Harbartas, Okla. Val dsplsl la šragl spisi. assaaalU, estosi aaralalM ^ SBMfSS I\m JS V svesl s glaillon |«daa(«. naj se »ali|a aa saslsvi PaOSVBTA , MI7-M Se. Lawa4ala Ara. CMsste, IU. Neutemeljene obtešbe. Niso še pesabljeni krnski dogodki radi katerih so morali pretrpeti goriški Slovenci toliko ponižujočega gorja, še so hoteli fašist naprtiti našemu ljudstvu nove zialšljene pregrehe, da bi mogl znova uničevati slovenske domove in zaplrstl v ječe nedolžne Judi. Te dni so namreč priobčili fa» šistovski listi grozne vesti o one-čaščenju nekega vojaškega poko-paiišča v Vrtojbi. Vesti so sum ničlle brez vsakegs dokaza mirno slovensko ljudstvo In mu gro žile s kazenskimi ekspedlcljam Poročila o oaečaščenjn pokopališča so po prsvicl vznemirila vso poštene ljudi, ki jim barbarstvo ni prirojeno zlo. Vsi so že vedeli, kaj se je sgodilo, le v Vrtojbi, kjer se Ja sgodilo, al vedel nihče. K sreči je hitra preiskava dognala resnico ln rešila tamoš-nje prebivalstvo pred fašistov-skfm preganjanjem In opustošenjem. ■Takoj drugi dan, ko so prinesli listi te strsšne vesti, Js prišla ■ Vrtojbo cela množica orožn kov, detektivov bi fašistov, ki so iakaM krivce. VrtoJbčanl so silno čudili temu obisku in niso mogli razumeti, kaj naj pomen toliko število vojaMva, ersT kov In fašletov v njihovi mlm vasi. Prišel je celo gorifel pod-prefekt Seottl s poHdJokim nad-komisarjem In poveljnikom o-rožnikov. PoizvedovaM so po vasi. povpraševali povood od župnika do zadajega reveža in vsi so Jim odgovarjali, da ae vodo nfce- MT4IŠ BOLNIŠKI ODSEK i Elaa Novak, Ckicaga, II laaok Amkrolll. Joaapk »arku, RFD. I. Bas lil, Anloa Aalar, Bas 104. Graae Kaaa, Frank Klua. Bai MS. t kuhal«. " JaAa Golob, Bes 1M. NadRorni odbor: Nivaa Zdrulltvenl odbor: POZORI — Kara. IIM SL Osk šm, OnM s glsvatad i škodošsljno glodala na prisotne domačine, ko je vendar enemu padlo v glavo, da Js trebs vprs-latl in zaslišati varuha pokopa-išča. In ta ubogi revež je s svojimi izpoved baml pregnal straž-ne oblako s obzorja mirne Vrtojbe I Povedal js, da so vojaki "o-skrunili" grobove, ksr so na višje povelje v prisotnosti vojaško-ga dukovalka izkopali ostanke in Jih odpeljali drugam. Gospodje so nato sestavili zapisnik o preiskavi ln so soglasno ugotovili, da pokopališče ni bilo onašaščono in da ga zato tudi Slovenci niso mogli oskruniti. Tako se Je zadeva, ki bi mogla imeti zelo slabe posledice, pravočasno (»Jasnlla, naše ljudstvo pa, ki ni nikdsr varno prod podobnim obrekovanjem, ss je oddahnilo in ups, da ga bo dr-žavaa oblast ščitila tudi v bodoče prod neodgovornimi elementi. SRZNAM PRIREDITEV SLOV EN MKIII OEOANIKACU V CtflOAGU. Društvo Nada, štsv, 1m, S. N. P. j. — Vinska trg slav v sekale I. bra v Narodni švamol. Ava. Drultvo Narodni Vltesl, štsv. M, 8. n. p. J. - Vinska trgatev v soboto 10. oktobra v Nasedal dvorsal. Bo, Rastna Ava. Pavako drultvo TflgUv. — loe-eart v Bo. Ckteagu, V nodaljo 11. oktotira. gvusa slovenskih organiaeaij. — maka trgatev v nodvlju M. oktobra il na So, Rad 1, J.S.S.- Vlnaka v Narodni dvorsnl 8oa. klub Mev llflHictiAVSi V v dvorani C8P8, UM W. 1 lik SI. Drultvo Roaadja, lUv. 44» & If. t. J. — Voaaftra v aobolo Št. oldskrs V dvorani HNPJ. na Se. Loimfclt la W. 27th St. Pavako drultvo Sloves. — Koa-eart v nodeljo 1, navambes. Povskl sber Sava. — Knmgrl v nodvljo II. novembra, v dvaraal P. nTp, j. Pavakl a bor Ura. — Koneerl v drljo M. »avambra v overmal 8NPJ fll • "i b • ■ M M M M M Tiskarna S. N. P. J. SPIEJEM m ITBMISM OBRT SPADAJOČA HUL I Tiska vabila aa vaaallca Hi ahodai Ik«. koledar)«, UUIm tU. I knjif«, brratakam, «toySw. auMfcm J«tHw >« drag*. « IA ČLANSTVO B B S E HAIIOČM TISKARNI. CENE ZMERNE, UNUBKO DELO PEV1 Vsa U pisana mmfžlca se Je končno napotila na dotično pokopališče, kjer je našla v resnici If aaj a. največji nered. Pokopoliščs se je ustrelil si mer Bkublc js pre- i zdelo bmfmrnko oskrunjeno. Oro-■traimo vzkliknil: "Kaj Mirijbovl ao bili odkopani, spominski Si som UT Kam pa. ali ho- kamni pr^rt^iivfcMI sose I^ s^e iiss vjr\sztt i ft i I i I i # VSA POJASNILA DAJE JODSTTO TU l 8KABNE. PlliU po tnfonMdja bb Bislav! S. M. i P. 1. Prtotir, HM* S—Mi I illBtsIl 11 IBW| J CkkBfo.nL R TAM SE DOBE NA ŽELJO TUDI VSA UST- J MENA POJASNILA. g ; Cvetko Colar: BELI KONJ llrapec ali mešetar." »e je eglaelT le Čeremointea. , ( k< — "Potlej pe bo ie nekaj ran." je j menil Cuš, ki je tudi pokuiai vi- (Del je.) no in ei briaal sata. ¥ —— "Q — o, ree in Ae kako ree P* je Ceremoinica je bila umazana potrdila e kričečim glasom Feko-ienska z drobnim pegastim ob- njača. "Vino daj sem. ji razo m in očmi kot sova. Hlastnila je po steklenici in pila dolgo, dolgo. Nazadnje se ji je zaletelo, tolkla se je s pestjo po suhih prsi, preden je zamrmrala: "O, nekaj sem videla pa sem mislils, ds je bela kokljs." ga tudi videla. Tako je bil bel kot Psi udov petelin ps je kar po zraku." "A — ha," ae je premislila Ceremoinica. "Ali nisem prej dejala, da je bila kokljaT O, kako . . - „ sem se zmotila! Konj je bil in u DaJ T LT iS ?,miU\Fe" «■* bel. kot jih jesdijo črno-konjsčs. "2e od nedelje sem ie^ ^ Tunej ^ nf tam sa go- nal Ceremožmca je videla kok- ^ M je u})llškaSOf M pj^ Ijo. Tunej pa kobilo!' , dovini hramom- ^^ "Baba, glej, da te ne bo tepel jezik! Konj je bil, aaj sem vče* raj videl čmoftolca, njegovega gospodarja. V tla je obračal oči in nikogar ni pogledal. Ali je i-mel slabo vest ali je pa premišljeval, kam bi poslal točo. Ali ga nisi videla? Le ie pij, soseda, saj vino je dobro." "Hm, hm, saj bo menda res nekaj. Srečal me je, srečal neki potegnjeni človek v dolgi, praš- "Kajne, da je bil,- je iivo povzel Tunej. "Ali ni imel bele grive, in tutli izpod kopit je sul bel ogenj. Le krepko potegni, Vajda, saj ti nisi kot mlinar, ki tri dni melje, poldrugi pa poje." "Mogoče pa bi ie utegnil biti. Sej meni se je tudi nekaj zameglilo pred očmi, pa zem mizlil, da veter cesto pometa." Vajda je zamišljeno kimal z glavo in po- ni suknji. Pa sem mislila, da je molil vino sosedi. ne, o ne, kaj bo konj je bfl, rajši nd brn," je natanko vedela Cere-| "Dobro zate! Jaz pa nimam ne motoica. "Le ti pij. Vajda! In mleka ne vina, in danes pride potegnil ee je kot repata zvez j mogoče. Lep dan ze je naredil de." lin tre diši. Nazadnje pa lahko TB^ 81» prla, in v sobo Je stopil mlad človek, zvetlih oči, zaripel v lica, kot da je ravno privihral iz razposajene družbe, polne vin-Vsi so premišljevali čudni do-1 zaprem duri, kadar zem doma." skih duhov. Črno suknjo je imel godek, in globoko se je zlivalo Vajda se je zvito nzsmehljsl in odpeto in klobuk visoko na čelu. vino v grla. Ko je dobila stekle- si nnigal pipo. Veselo se je smehljal, zamahnil nico Fekonjača, ki je atrahoma "E, jaz pa grem v Mačkovce. roko v pozdrav, ne da bi sprego-opezovala, kako se suši vino, je Tam pri Novakovih imajo vino voril in le z očmi je poiskal do-i/i-r.Kovorila: » kot luč in mogoče naletim celo mačo hčerko. Pogledal je okoli "Meni pa ee le zdi, da sem ie na črnošolca, mogoče bo dal zal sebe kot oni, ki ne ve, kam je nekje videla tistega konja. Men- njega." prišel in zdaj misli, kaj bi sto- da na sejmu v Strigovi—" • Cuš se je Vživel v svojo misel, | ril. Gospodar je vstal in ni ta-Kako ga boš videla na sejmu, ki mu je na lepem Padla v glavo, ko j našel besede, zato ga je pre-krca, alf misliš, da črnošolec ku- Obrnil se je in M [hitela žena: puje konja v Strigovi, prodaja Pred kočo je ostala sama Fe-J "Kaj bi radi?" Cajcovcu kakor cigani," se|konjača, ki je fttisnils zadnje | Vze je ostalo tiho, le Magdica je položila glavo na mizo. Nepo- pa v (Jajcovcu kakor cigani," ze konjača, ki je Utis je razjezil Tunej, ki je poztal o-1 kaplje iz steklenic. šaben. "Nikoli ne bi mizi brni konji na zvetu." daeo zre- ča je majala z glavo in je gledala proti aolncu v steklenico, "še sveti Jurij nima tako lepega, pa je svetnik." "Pravijo, da se črnošo&cu naj- bolj poetreže s kislim mlekom, I risanem z njivami in travniki, in tistega udari z točo, kdor mu kjer ee je zgrinjala solnčna me- "Tunej, ali sod še teče?" je I klicani goet je odmajal in se o-kriknila skozi duri in skočila v brnil in ztopil skozi duri. veto. "Ali si ga videla? Tale tič je Tunej je stopU na prag in po- bil. Kaj neki išče? Zato sem ti gledal za Vajdo, ki je trdo eto- naročil, da pazi na dekle!" pal vštric Ceremožnice. Oči sol "Glej, pa bi ga bfl ogovoril in mu šle po goricah in šumah in pridržal, da bi vzaj vedeli, kdo se ustavile na širokem polju, po-1 je." "Saj vi videl* kako se mu je ne da, kar želi. Jas ga imam skledo, če bi namenil priti Kar MEDVLADJE SOCIALEN ROMAN. Splaal Me Paher. (Dalje.) Rojnik je v hiši. Pri štedilniku sedi Sla-kovka, suhljata, neprijazna in ostrega pogleda. Sin stoji pri mizi in naglo spravlja skupaj razmetane lizte. Pismz so nekoliko zvita in obrabljena, kakor če bi jih kdo vedno nozil pri zebi. Slzk je bled in razjarjen in ze le z težzvo brzda, ko se pojavi Rojnik. t Bolj nepripravnega trenutka zi nizem mogel izbrati! je blisnilo prišlecu v glavi. Videl je, da se je nekaj zgodilo, pa zi n1 mogel razložiti. Slutil je ljubavno zgodbo in zkrajno neprijetno mu je bilo, ker je prišel kakor priča k dogodku. Predstavi se čemerni gospe, nato pa gresta s Slakom v sprejemnico. Dekla je zakurila peč ln med tem sta ze moža razgovorila o vsakdanjih rečeh. Pa ni bil lehak njun razgovor, oba sta bila razburjena. Sele ko sedita popolnoma sama, razkrije Rojnik, čemu je prišel. Neprestano kadi, cigareta mu olajšuje govorjenje. Mladi veljak je v početku nekoliko v zadregi, ko pa vidi v^o Roj-nlkovo nervoznoet, se hitro osamosveti. — Ljubosumnost, —- pravi trdno, — nič drugega kot ljubosumnost! Posebno zdaj, ko mu beži teden za tednom, ne da bi imel kaj posla! Saj ti je vendar znano, da se nista menda nikdar dobro razumela, ali ne? Rojnik je pritrdil. — Nič čudnegz torej, če pride tvoj svak na take misli. Saj lahko povem: posebno radi mi-nolega poletja me sumniči. Pa brez potrebe! Kako naj se vrinem v rodbino, kjer itak vidim, da so le slabe vezi?! Slak govori naglo, kakor bi se mu mudilo prepričati goeta, kako je vse ne osnovano, kar mislijo o njem. Končno, ko vidi, da se Rojnik le ne otaja, se začne smejati, češ, kako more sploh kdo priti na sllčne misli. — Mnogokrat sem bil pri vaši sestri, a vselej me je Gruden sam povabil. Kakor hitro pa sem opazil, da tvoj svak ni več tak, kakor je bil proti meni, sem se sam umaknil. Ali nI bilo to prav ln dostojno? Torej?! Tek sirovež ps tudi nisem, ds bi na to obsovražil gospo, ki sem jo vedno čislal kot izobraženo, duhovito ženo, pa naj me sumničijo, kolikor hočejo. Se vedno vem, kaj je dostojnost in kaj se spodobi. 8lsk prične naštevati razloge, s katerimi bi rad dokazal neutemeljnost sumničenj in ki si Jih Rojnik še mislil ni. Toda prepričati ne more nadležnega "romantika", ki Je sam videl, kako Je jkušala Albertina pridobiti, omrežiti mladega, lepega moža. Rojnik ne oporeka, a tudi pritrjuje ne. i gotovostjo ve, da ono znfnje ni bilo zgolj prijateljstvo. — Dolgo je že nisem videl, ne govoril Ž njo, — nadaljuje 8lak, — a če Je tako. če tako hočete, bom šel mimo nje, kakor bi je nikdar ne poznal, če jo spet srečam! Ali bo prav tako? Mladi veljak je postal gostobeseden in zajedljiv. Z visokega se je smehljal, kakor bi gledal nizko, nizko pod seboj evoje strupene kle-vetnike. Rojnik pa ni vedel, kaj bi rekel spričo tihega zasmeha. Ali laže, si je mialil, ali Je pripravljen vaak čaa zatajiti "čielano izobraženo, duhovito ženo P — Nikogar nisem vprašal za dokaze in tudi ne bom! —— Je odgovoril nsposled Slaku ras-vneto. — Storil sem le. zakar sem bil naprošen. Bolelo bi me, če bi bila sestra nesrečna, niko-gar ne tako kakor mene! Toda ona Je svobodna! Vedno sem bil tak proti njej, in če sem kdaj kaj omenil, sem storil prijateljsko, kot svetovalec. Nikdar si nisem osvojil pravice, da bi ji kaj ukazoval. Slak poslušs in vfteč mu je, da ni prišel Rojnik kot maščevalec, temveč, da je pravzaprav mnogo mirnejžt in strpnejši, kakor ae mu je sdelo spočetka. Saj mu vee skupaj niti mnogo mart nI, kakor bi se dalo raalagati is besed. Torej? . Vendarle bi mu rad razpršil vaak dvom, za- to začne zpet e poplavo beeed in dokazov. Ali Rojniku je zoprna. Vidi, da ga hoče zgovorni mož za vaako ceno prepričati, da ni nikdar govoril z Grudnovko kaj več ko to, kar so vsi videli in zlišali. In to ze mu čim dalje bolj upira. Upira ze mu, ker ga ima zaamehljivi veljak za bedastega paglavca in ker laže vedno drzneje. Nekaj mu pravi, da je njegov današnji korak zaman. Najprej ga bo Slak skušal uveriti, da je vse le neoenovsno natolcevanje, potem pa bo zvoje razmerje nadaljeval, kakor bi nikdar ne bil prišel k njemu. Ponoz ze zdrami v njem in trdo odbije: — Szj ni treba tolikega prepričevanja! Nisem vprašal, kaj je in kaj ni, povedal sem le to, kako se utegnejo stvari razvitji, do kakšnih posledic lahko pride. Po vsem kar sem govoril je značajnemu človeku lahko umeti, da ve, kaj ima storiti! — Dovoli!.— mu seže Slak naglo v besedo. — Vendar ne morem molčsti, če se mi očita nekaj, česar ne morem priznati že radi dame, {o ee pravi, radi tvoje sestre ... — Skoda tratiti besede, saj jih je bilo itak preveč! — je presekal Rojnik. — Ali naj sačne-va spet skraja? — Slak ga je zaničljivo pogledal in poekočil. — To je poniževalno! Tako se ne govori ž mano! A Rojnik dobro ve, da Je vse to le umetna razburjenoet in užaljenost. Nima več nikakor šnega spoštovanja, ki je bilo že tako le majhno, po veem današnjem razgovoru. —Saj odhajam! — pravi miren, mnogo mirnejši kot pri prihodu, in vstane. Ni mislil, da bo tako hitro končano. Čuti, da je vsaka beseda tega človeka laž in da se mu umika z lažjo kakor gladka jegulja, kakorkoli ga skuša prijeti. Zato je vsaka beseda odveč in ne preostaja mu, kakor da odide. Toda Slak brani. — Saj se še nisva razgovorila, — pravi živo in ga ustavlja, — razburjzva m brez potrebe! Moj temperament je tak in ie morem ei kaj! Vzlic temu je naša hiša goetoljubna. Ne pustim, da bi tako le odšel, danee ostaneš tu pri nas. Razžalil bi me, ko bi zdaj odšel! Postavi ae predenj, ga prime za rokav in aill, naj bi sedel. Govori naglo, uljudno se smehlja; popolnoma je pozabil, kako zta al pravkar ztala nasproti. Rojniku pa ze zzztudi vza ta komedija, zato vzame zuknjo, izgovarjaje ze, da mora Še danee domov, in zicer przvočzsno, da še ulovi vlak. I — Saj imamo voz! Po kosilu ga napre-žemo! Slak stopi k vratom in jih zavaruje z pleči. — Vse nič ne pomzgz, zdzj te ne pustim nikamor! Se vedno ima prijazen obrzz, zli pod njim je že erd, Rojnik dobro vidi. — Torej bom počakal, — pravi mirno in sede nz ztol v bližini. Trenutek molčita, potem pa ze Slzk zgane ln eede gostu nasproti. — Tega bi ml vendar ne napravil, — zaš-ne epet razgovor, — da bi kar tako odšel! Takega gosta res že nisem videl zlepz! — Opravil zem, kar zem mizlil! — odvrne trdo Rojnik. vstane in ponudi Slaku roko. — Ali je torej resnica? — vprašuje veljak oeuplo. — Ali se samo šališ? — Le s težavo zakriva Jezo. — Ne dam roke! — pravi s priailje-no šalo in užaljen, . Rojnik se pa prikloni, na rahlo, ne da bi š* kaj rekel, in odide. Kladi veljak mu nič več ne brani, toda erd ga lomi, da se treee po vsem telami. V vrata arši, ki so ze zaprla za odhaja-jočtm, potem pa stopi k oknu in dvigne pest Rojnik gre čez dvorišče proti lopi. Odločil se je bil v trenutku, da bo govoril e Staninim očetom. Toda ko ga nikjer ne uzre, in vpraša delavce po njem, mu povedo, da je odšel. Nalašč je to storil, ae ogiaai grenka misel v njem, nalašč, da ae ne bi srečal z teboj v tej glica. In beli konj ze je že paael po! dobravah okoli Razkrižja. Rez-getal je in tolkel z kopiti, da ae| je kadila Mura in so žvenkljalij zlati oblaki na nebu. V kmečki hiši, ki je bila pro-| storna in topla, je sedela Palu-j dova družina pri večerji Luč, ki se je zibala pod stropom zredi mudilo. Ali v redu človek že ne more biti, drugače bi vzaj dober večer voščil." Pogledal je hčer, ki ze je zklonila pokonci in zi brisala odi, zmajal je z glavo, kot bi nečesa ne mogel razumeti, in zamišljeno gledal deklico. "Ali jaz sem že moral nekje videti tega pajdaša, samo kj | "Oh, jaz pa vem, kdo je," se je spomnila dekla Jula. "Crnošo- čelom ob mizo, zato j0 je n. kp vzdignila: ' *** "Ali je govoril s teboj?" Pogledala je mater z rr očmi in odmajala z glavo uti Zakaj pa si gledala za nii ali .1 ga danes prvikrat Hči je potrdila, in ker vrnil skrbni gospodar, sta "Je že menda za hribi, tj hlapec ga ni videl. Bog dai bi ga ne bilo več blizu. Zdaj ®PfV J?**1"*' ti tudi, fJ ček! Danes ne hodi s hlape«, pojdita oba v hram!" ^ (Dalje prihodnjič). PRODA SE v državi Washington, 80 akn obsegajoča farma eno miljo o daljena od N. P. železniške n staje. Na farmi je hiša hI za krave in prašiče ter koke njak. Dobra pitna voda Ce, je samo $1700,— a vredno dvakrat toliko. Za nadaljna p jasnila se obrnite ns: Carolii Phillips, 2601 Esstlake Avi Seattle, Wash.—(Adv.) ■ okajenega kolobarja, je razavet- lec je, aaj so v goricah videli be-IjevaU šest oseb. Goepodar je lega konja; tako se je podil, da gieoai zamišljeno po svojih lju- w je zmajal zvonik in so zvono- deh in tiha nejevolja ze mu je ^ zapeli" brala na rjavem, širokem obrazu. «Eh, ti zi pa njegova botra! Mlad človek, ki je bil še pre- Saj ree, ti Matjaž," se je obr-cej lepo oblečen, je prejle po- nil k hlapcu, "stopi za njim in ztaval okoli hrama," je izprego- poglej, kam jo bo mahnil." voril kakor zam zaze. Ob njego- Hlapec ze je obotavljal, zato je vih besedah se je zganila mlada Lkočil mali Franček in pogledal hčerka na njegovi strani, vzaj »kozi okno. Zunaj je šumel ve-tako ee mu je zdelo, zato jo je ter z listjem, in po zraku zo se ostro pogledsl in se obrnil k ženi: | zibale črne drevesne grmade. "Ti, kaj pa je z Magdico, ali ji j ne daš nič dela, da gleda okrog voglov? "E, delo že sama najde, saj ga "Menda ga ni nikjer, pa vendar ne vem." "O, kajpa da ga ni! Saj taki možje hodijo k viničaricam malo i "E, je dosti," je odgovorila žena, ki spat." je zedela na kraju mize in je «E, Matjaž, kar pojdi za njim, imeU polna, ogorela lica. gaj te ne bo vjedel." L , 0na ** ni vH 4