prikazi, recenzije VEUKO KADIJEViC- Moje videnje raspada (Politika. Bcograil Islrani Kih) Cclcniin censco Slovcnl;ini cs>c Jclcn(i:ini Pri J numi jc Kadijcvičcvo pisanje, ki ho družNislovno zvedavemu bralcu. Sc zhiMi Slincncu. p« moji sodbi prcccj cnoMransko in enosmerno prikazalo ra/pad Jujioslavijc. Knjiga jc izSla v izjemno skromni opremi, v broširani izdaji in na papirju, ki spominja na nekatere »papimalc izdelke« Sl.idkoeorNke tovarne. Iz sivine knjige se prebija le generalova rahlo rctuširana fotografija »v sivo maslinasli boji- na naslovni strani knjige. Kakor bom p.no. C-cprav nc doživelo u.sodo Slovenije, \ciu1arlc upravičen. Ni odkrivanje Amerike, ic rečem: general Veljko Kadijevič in njegova knjiga niso sptv inini in knjige kakega Einscnhouerja. Pallo-na. Monlgomcrvja. pa tudi nc generala Ž.ukova. Različne so bile okoliščine in vojne razmere, v katerih so generali zapuščali sebi v slavo in potomcem \ opomin in ravnanje svoje mcmoarc. Knjiga (kniižica) Vcljka Kadijeviča s subjeklivizirano poudarjenim naslovom Moj pogled na razpad jc neke vrste mešanica generalovega dejavnega življenja v obdobju zadnjih Icl. poskus analize vloge Jugoslovanske armade, opravičevanje njene rasioie politizacije (zlasti šc v posttilovskem obdohju) in vse lo v kontekstu generalovega dokaj enostransko in logo pojmovancga pt>li-tičnega sistema Jugoslavije. Ce hi želel Kadijeviecvo pisanje dali na nekatere skupne imenovalce. |x>tem bi po moji presoji lahko ugotovil lolc. Kadijeviče-vo besedilo preveva mišljenje o nekakšni mcsijanski vlogi jugoslovanske ljudske armade. o armadi odrešiteljici z vidiku ohranilvc jugoslovanske iniegriteic. Toda ali lahko Vcljku Kadijeviču takšno miselnost pripišemo kot l.isten m izviren greh? Stvari so očitno bolj /aplcienc in imajo svoje globoke sistemske korenine. Mar nista v >establišmcnlsko« trdnem (dalj časa Irajujočcm) obdobju ravno OZNA (L fJBA) na eni in JLA na drugi strani (seveda če iz razlogov, ki nc spadajo neposredno v polje moje analize, ob knjigi V. Kadijeviča izločim posebni položaj partije) veljali za izjemno pomembni prv ini cclotnega političnega sistema. OZ.NA (UDBA) je bila »k»)vačnica kadrov«, -meč partije«. JLA pa jc bila »kovačnica bralstva in enotnosti« in labui/irani in politično simbolični dejavnik ccloinc Jugoslavije (»Tiu>-Partija«. »narod - armija«). Cc problem OZNE (UDUE) pustim ob slrani (ker lo ni predmet tega razčlenjevanja v zvezi z razpadlem Jugoslavije), polem jc jasno, da jc rav no dolgo časa dejansko nedotakljivi status JLA pript)mogcl. da so Kadije-vič ct consortes pojmovali J L.-\ kot »odrešite-Ijico sistema«. In ko jc potem nastopil trenutek resnice, ko cenirafizirani federalizem 7. vsiljeno picmontsko hegemonijo Srbije drugim narodom v Jugoslaviji ni več ustrezal, jc JLA reagirala proli drugače mislečim v Jugoslaviji Ic Sc kot proli »izdajalcem«. Zii Kadijeviča in očitno ludi za zelo pomemben del armadnega vrha je bila jugoslovanska federacija .-nepoznani konglomerat«. Očitneje bila velika nesposobnost K.-idijcviča - in knjiga jo iskreno nesramežljivo in malodane vztrajno naivno ponavlja - da bi dojel tudi sodobnejše oblike in v.scbinc sožitja v mnogonacionalni Jugoslaviji (konfcdcializem. asimetrični federalizem). Iskanje in na svojski način ludi najdenje sovražnikov. domačih in tujih, ki so povzročili razpad Jugoslavije, jc nadaljnja v oči bodeča in izstopajoča določilnica Kadijcvičevega vojaškopolitičnega momenta. Ponekod se avtor spusti (udi na precej banalen nivo. ko v vodstvih, še posebej Slovenije in Hrvaške, išče neposredne sodelavcc tujih obveščevalnih služb, ko JC poenostavljeno omenjen obstoj klasičnih agentov in agcntur v vodstvih teh republik. Očitno jc. da Kadijcvič ne more uili paranoičnemu iskunju agentov za »moje videnje raspada-. Tako imenovani sccesi-onislični nacionalizem, ki mu v svojem hc\c-dilu pt)sveča znatno razglabljanje, jc prikazan kot neovrgljiva Kadijcv ičeva dogma. Zanj je lo listi čredo razbijanja Jugoslavije, o čemer nc dopušča sploh nobenega d\oma. Intelektualni nivo knjige razočara, nič ni inielcktualnih in dislančno ruzmišljajočih \praš;mj in dvomov, z.nkaj sc jc vendarle nekaterim lakšna Jugoslavija, kol so jo želeli oblikovali Vtiloševič in srbski hcgcmtinisiiC-ni krogi. lako v vsebinskem kol ludi v institucionalnem smislu priskutila m so v skladu 7. načelom pravice nariidov do samoodločbe iskali drugačne riSilve. Seveda Kadijevičeva »zgodovinska domača naloga- opozarja sc na nckaierc Ziiniini-vosli: -Man on horscback« |c pogosto v poli-lično milituntnih skominah, da bi |X)segcl po državnem udaru m Kadijevičevo umovanje o lej temi. o dilemah, o /amujenih priložnostih »prevzema oblasti« razkriva, poleg drugega. ludi določeno zmedo in ncoricniita-nosl v vrhunskih jugoslovanskih voiaških krogih. In dalje: čeprav Kadijevic govori tudi o pluralistično demokratični druihi. jc dejstvo, da sc- jc jugoslovanska armada lej sintagmi dolgo časa upiral.i in jc v bistvu nikoli ni iskreno sprejela. Pogolinila |o (c z debelim knedljem In kaj bi lahko bil •posvečen« in namenjen. Scccsionistični nacionalizem naj bi bil lako rekoč sinonim za Slovenijo. Kučan figurira kol pomemben razbijač Jugoslavije Glede na pisanje Kadi-jeviča. so bili napadi na II A iz .Slovenije vedno v seskozi izjemno intenzivni in načrtovano usklajevani na različnih ravneh in iz različnih zornih kotov, li n.ipadi so po Kadijevičevem umevanju stvari predstavljali že pravo globrrko s«>vrašlvo Slovencev ilo JLA. Človek bi ob tem lahko dejal, da lo pisanje v Kadijevičevi knjigi m pravzaprav nič novega. O tem se je slišalo in bralo tudi v procesu »razpada Jugoslavije». Tislo. kar zasluži omembo, pa so zelo neposredno m »xlkrilo. v nekem smislu z vojaško, naravnost militanstičm) klinično strateško hladnostjo opisane različne opcije. k.ij narediti s Slovenijo. Kadijevic omenja, da ni bila spreieta z njegove strani ponujena opcija, da sc jugoslovanska armada v vojni v Sloveniji umakne šele polem. ko bi Slovenija doživela voj.iški psko vojsko) apokaliptično uničili Slovenijo? Rimski senator Katon Slarejši jc svoj govor v senatu sklepal z besedami: Celerum ceiiseo Carthaginem csse dclcndam: sicer pa mislim, da jc ircba Kariagino razdejali. To je la »ugledni" rimski senaior govoril med tretjo punsko vojno (I49-1J6 pred našim štetjem) Ni mi znano, ali )e Kadijevič na sejah famozne vrhovne komande večkrat govoril o tem. da jc treba Slovenijo vojaško porazili lii dalje, ali sc je zavedal v ccloli. kuj bi to za Slovenijo pomenilo. Rušenje Slovenije (z vsemi razpoložljivimi sredstvi) pa bi Kadijeviča pripeljalo malodane v bližino Kcilclovsko-jmllovskc generalske miselnosti in odgovornittli. Bodi že kakor koli: v zgodovinski spomin in zavest Skivenccv sc Kadijevic zapisuje kol figuia brulla. Seveda se Kadijevičeva knjiga - la bo nedvomno doživela tudi različne vojaško analitične m ne le politološke komentarje - lahko bere na r.izlične n;ičinc. Človek dobi vtis. kol da je lamozna Vrhovna komanda lako rekoč po liožjem razodetju vedela, kdo je »sovražnik Jugoslavije« Razlaganje osamosvojiivc-nih lezenj nekaterih jugoslovanskih narodov v funkciji delovanja tujih obve.šCevalnih služb je preveč picptKcni floskula. da bi zdržala resno kritiško politološko prcskušnjo. Res je: knjiga se lahko bere tudi kol izpoved osebne tragike in kot jezna in godrnjava pisa-rija moža. ki je moral sleči generalsko uniformo in se spremenili v »penzionisla-. Toda ta del Kadijevičeve usode mc prisrčno malo briga. Dejstvo je. da Kadijcvi(:cva knjiga, hote ali nehote, razkriva predvsem pravi "debakl JLA« in kako jc jugoslovanska balkanska »velika amvjda« desetletja goltala velika denarna sredstva, v zameno pa ponudila rušenje Jugoslavije. Kuj ko bi kdaj avtor napisal še knjigo, ki hi ji dal naslov Mojc videnje odgovornosti JLA za dogajanj.i in rušenje v nekdanji Jugoslaviji? Boimn Marki/