268. številka.
Ljubljana, v petek 21. novembra 1902.
XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemaš u avstro-ogrske dežele za vse leto'-2oJK Iza pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22?K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za poSiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številka po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — ZaQoznanlla plačuje se od Štiristo pne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aii večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se.bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice SL 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon st 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Koroške zadeve.
m.
»Slovenec« je v soboto glede družbe sv. Mohorja pisal tudi naslednje:
»Naj se ne slepi z velikim številom udov, ki je v marsikaterem kraju že pregnano, prisiljeno, torej ni dokaz krepkega slovenskega življa. Davno ni toliko bralcev ko udov. S človekom noter v tiskarno, ki gori za blagor vernega ljudstva. S pravimi ljudmi na pravo mest o.«
Pregnano in prisiljeno je število udov res v marsikaterem kraju. Ljudje plačajo svoj goldinar, ker jih župnik nagovarja, sicer pa denejo knjige na polico in jih nikdar ne čitajo. A kaj dokazuje to? Deloma da ljudje sploh nimajo veselja do čitanja in izobraženja, da so indolentni in nevedni, deloma pa, da jim knjige ne ugajajo. Že večkrat smo, četudi v najrahlejši obliki, opozarjali, da knjige niso vedno srečne. Same po-božnosti se tudi najpobožnejši človek naveliča, a Mohorjeve knjige se kar cede pobožnosti. Razen v knjigah nabožne vsebine, se goji tercialstvo tudi v koledarju — ki ima za vsakega obskurnega škofa vedno dovolj prostora na razpolaganje, za Prešerna pa ga je imel le poldrugo stran — in celo v povestih. Samo poučne knjige so brez te primesi. To je vendar preveč! Družba naj da narodu na pr. kako jedrnato, zanimivo pisano zgodovinsko povest z ličnimi ilustracijami, in videlo se bo, kako bodo ljudje segli po njej. Ta usiljiva pobožnost, ki se sedaj preceja po družbinih knjigah, pa postane zoprna vsakemu zdravemu človeku in se ni nič čuditi, če vržejo Mohorjeve knjige v kot tudi taki ljudje, ki bi sicer radi čitali.
Dokazali smo pač že dostikrat, da nam je družba sv. Mohorja pri srcu in da ji želimo najboljšega vspeha. Se v sanjah nam ne prihaja na misel zahtevati, naj bi družbine publikacije služile socialnim in političnim strujam, ki jih klerikalizem pobija, a če naj ohrani Mohorjeva družba svoj pomen, če naj ostane za slovenski na-
LISTEK.
Na rusko-avstrijski meji.
Potopisna črtica. Spisal G. S—c.
V kupeju sem našel starejšega moža s hčerjo in neko Francozinjo. Prva dva sta začela z menoj razgovor. Starec mi je rekel, da je žid, ne priznajoč »Tal-muda«. Vozil se je na Dunaj. ^Obžalovala sta, da ne znata mnogo nemškega. Z velikim navdušenjem je govoril o Varšavi, katero je smelo primerjal s Prago. Ker mu nisem pritrdil, — poskusil je primerjati obe mesti rekoč: »V Pragi je mnogo zidov, v Varšavi tudi« itd. Bil je silno skop: še vode ni privoščil svoji hčeri. V Pod. Boločišk smo prispeli zjutraj ob 10. uri. Že prej nam je odvzel žandarm »pas-porte« za kontrolo.
Odposlavši dopisnico, v kateri sem naznanil domu prihod čez tri dni, sedel sem na vlak. Častnik z dvema žandar-jema so vračali potne listine. Ko sem povedal svoje ime, me je častnik vljudno povabil, naj zapustim vlak. Policija baje ni pritrdila, da bi smel brez zapreke čez
rod res kulturnega pomena, potem naj svoje delovanje bolje uravna in naj narodovo denarje bolje porablja, ko d o -slej, ko gaje večinoma porabila za same molitvenike in podobne publikacije, ki jih skoro noben človek ne bere.
V citiranem »Slovenčevem« odstavku se tudi zahteva, da mora priti v Mohorjevo tiskarno človek, »ki gori za blagor vernega ljudstva«. To meri na ravnatelja »Mohorjeve družbe«, jako zaslužnega g. Simona Janežiča in na vodjo Mohorjeve tiskarne, gosp. V. Legata. Podgorcu sta oba na poti, posebno pa še g. S. Janežič, ki je vedno vestno in varčno gospodaril|z družbenim imetjem in se ne bo dal pridobiti za Podgorcev načrt, da bi se denar družbe sv. Mohorja porabil za politično agitacijo ali celo za gospodarsko zadrugo v Sinčivasi, za ta spomenik Podgorčevega šušmarstva. Podgorc pač misli, da se mu posreči tudi ta naklep, mi pa upamo, da se vara, in da bodo znali obvarovati Mohorjevo družbo pred Podgorčevimi naklepi, saj je končni smoter Podgorčevih prizadevanj ta, da se ne le narodna stranka, nego tudi vse narodne naprave na Koroškem postavijo v službo klerikalizma škofa K a h n a.
Podgorc ^ in njegovi pajdaši so razbili narodno organizacijo, kakor so to želeli škof Kahn in nemški klerikalci. »Karntner Zeitung« pa je seveda v primerno previdni obliki, da bi se narodni Slovencipreveč ne ustrašili, sprožila misel, da naj se koroški Slovenci pridružijo nemški klerikalni organizaciji, češ, da je tam prostora tudi za tiste Slovence, ki so najprej katoliški in šele po tem narodni. Da je to Podgorcev ideal, o tem ni dvomov, saj ga je že izrazil v tistem znanem članku v »Slovencu«, ki ga je moralo javno zavrniti celo »Katoliško pol. društvo« za Slovence na Koroškem. Vod stvo SI ovenc ev naj dobe nemški klerikalci v roke — družba sv. Mohorja pa  naj  da temu vod-
mejo. V takem položaju sta bila razun mene še neki Italijan iz Tiflisa, turški podanik, in neki Čeh, ključar iz Prage, ki se je vračal iz Odese domov in kojemu se je posebno mudilo, kjer se baje moral nujno oženiti. Brzojavno sem moral vprašati »policejmojstra« v Tiflisu za dovoljenje, da bi smel zapustiti Rusijo. Tam namreč sem se bil prijavil zadnjikrat. Pozneje se nisem nikjer mudil čez 24 ur, torej tudi nisem imel dolžnosti prijaviti se. Sicer pa to preskrbi po vsi Rusiji hotelier, ki zahteva takoj pri prihodu pasport, da ga predloži policiji.
Na ta odgovor sem moral čakati tri dni.
Brzojavni uradnik katerega sem nadlegoval iz začetka skoraj vsako uro, izgovarjal je počasnost s preobloženostjo uradov, ker je bila na Kitajskem vojna. Avstrijska meja pa je bila oddaljena le četrt ure!
Sobo sem dobil pri nekem židu. Udobnosti ni bilo nikakršne, zato pa dovolj nesnage. Muh je bilo kar črno po sobi. Po dnevi je bilo spati skoro nemogoče. Žid je govoril s svojo rodbino nemško narečje, ki ni bilo posebno blagozve-
stvu svoj {denar na razpolago — to žele Podgorc in njegovi pajdaši ter celovški škof, kateremu potem ne bo več treba plačevati deficita tiskarne sv. Jožefa.
Ne domišljamo si, da bodo naši članki rodili kaj posebnega sadu. Sodeč po možeh, ki vodijo danes družbo sv. Mohorja, sicer mislimo, da se za sedaj za družbo ni bati, ali da bodeta končno tri-umGrala škof Kahn in njegov Podgorc, tega se skoro bojimo. Podgorc je v so botnem »Slovencu« apeliral samo še na mlajšo duhovščino, ker starejša je še narodna, a posvetno razumništvo je že popolnoma potisnil v kot ter niti na zaupni shod ni bilo vabljeno. Nekdanja narodna organizacija je razdrta in se skoro več ne obnovi. V kratkem bodo Slovenci popolnoma pod komando nemških klerikalcev, saj se ti bahajo v svojem listu, da so že pri letošnjih volitvah dajali Slovencem jako veliko pojasnil.
Izgubljeno sicer še ni vse, ali manjka energičnih, neodvisnih mož, ki bi mogli Slovence organizirati na narodni podlagi. Duhovniki tega ne store, ker mej mlajšimi duhovniki sploh ni več narodnih mož, ki gore isti le za klerikalizem in silijo na zjedinjenje z nemško organizacijO; kar pomeni za Slovence narodno smrt. Če ne pridejo na površje novi možje, narodni možje, je vse izgubljeno in to po krivdi duhovnikov, ki so se prav na Koroškem izkazali kot grobokopi Slovenstva.
V ILfJnblJa&š, 21. novembra. Državni zbor.
Pred včerajšnjo sejo so naučni minister H ar tel, finančni minister Bo hm in poljedelski minister Giovanelli odgovorili na celo vrsto interpelacij. Sploh je zadnje dneve opazovati nenavadno delavnost in vljudnost ministrov. Na dnevnem redu je bil potem zakonski načrt o terminski žitni kupčiji na borzi. In sicer se je spravil ta načrt, kakršnega je odobrila gospodska zbornica, potom nujnega predloga v razpravo. Poročal je v imenu gospodarskega odseka poslanec dr. P loj. Posl. Iro je očital poljedelskemu ministru, da deluje za velekapitalistične špekulacije,
neče. Hotel sem zvedeti nekaj o položaju Židov na Ruskem. Smatrajoč mene Avstrijca za sovraga vsega ruskega, pripovedoval je, da »hotel« (!!?) ni njegova lastnina, ker žid na granici sploh ne more pridobivati lastnine, prvič zato, ker dovoljuje ruska pogranišna uprava samo Rusom pridobitev lastnine in drugič, ker jih »selskoe občestvo« noče sprejemati. Funt mesa po židovskem religijoznem običaju v prisotnosti rabina zaklane živine je za 3 kopejke dražje obdačen kakor navadno.
Vleklo me je pogledat čez mejo. Sedla sva z Italijanom na telego, ki naju je pritresla v židovsko umazano vasico na granici. Tam stoji na vsake pol vrste vojak, ki opazuje gibanje na obeh bregovih. Beg se bi ne posrečil. Pokazali so nam leseno podrtijo, sinagogo, ki je bila znotraj vsa oblepljena z barvanim papirjem. Tudi sveč je bilo polno. Židje so bili navidezno ponosni na svojo sinagogo, ki je stara baje že nad 100 let. Iz blizu stoječe šole došel nam je na ušesa strašen vik in krik. Kakih 50 židovskih otrok je čitalo; meni se je dozdevalo, da je vsak kričal, kolikor so mu pljuča dopuščala. Ogledala sva si še katoliško cerkev izven
da vodi ministra sekcijski načelnik Beck na vrvici. Poljedelsko ministrstvo da se ni nikdar potegovalo za kmete ter bi se moralo imenovati pravzaprav borzno ministrstvo. Ko je nato dobil minister Giovanelli besedo, so upili Vsenemci: »Sedaj nas bo zopet nalagal, potem gre v gospodsko zbornico in laže zopet drugače! Nove davke in nove rekrute, pa nič za ljudstvo! Civilno listo zvišati in ljudstvo izsesati!« Govorila sta k predmetu še Fiedler in Steiner.na kar sta se izvolila glavna govornika, poslanec Peschka contra, posl. Heinrich pa pro. Končno sta še govorila poročevalec P loj in sekcijski načelnik Beck. Ker je bila za zvečer sklicana seja ustavnega odseka, se je seja že pred 5. zaključila ter se nadaljuje danes.
Parlamentarni položaj.
Značilen je sklep nove »Slovanske zveze«, da ne naznani svojega stališča k dnevnemu redu z ozirom na skoraj gotovo odgoditev zbornice. Tedaj jugoslovanski poslanci so med vsemi parlamentarnimi strankami najbolj ravnodušni. Njih ne gane nič iz fl^gmatič-iega ravnotežja: saj mora itak biti kmalu vsega konec. Takega kluba pač mora biti vlada vesela. Parlamentarna kriza je res dospela na vrhunec. Stopnjevati se več ne more. Vkljub temu se pridno pogaja vlada s strankami o jezikovnem vprašanju. Toda brez parlamentarne večine ni misliti na vspeh. Kaj pomaga, pridobivati posamezne stranke, ko pa nasprotna stranka lahko njene zahteve vsak trenotek z obstrukcijo ubije. Tudi vsakojako izvenparlamentarno ministrstvo bi ne bilo na boljem. Včeraj se je vršilo posvetovanje vseh nemških državnih poslancev iz Češke in Moravske, najsi pripadajo kateremu že klubu. Izrekli so se pripravljenim, da ponudijo roko k spravi. V ta namen se je volil odsek, v katerega je vsaka nemška stranka poslala po dva člana.
Minister Szell o narodnostnem vprašanju.
V predvčerajšnji seji ogrskega drž. zbora je govoril ministrski predsednik pl. Szell o stališču vlade napram narodnost'
vasi. Vrnivši se, našla sva pri telegi dva žandarja, ki sta zahtevala od nas pas-porta. Na mojo opombo, da hrani moj pasport častnik na postaji, moril me je s celo vrsto vprašanj. Končno zadrdrala sva v Pod. Voločisk. Na meji je bila precej velika garnizija. Omenim, da je v dneh mojega nezadovoljnega prebivanja v Pod. Voločišku ;igrala izvrstno gledališčna družba iz Moskve. V tej vasici je očividno igrala samo zaradi častnikov in njih rod-bin,*živečih v garniziji. Tudi ni manjkalo godbe, ki je imela svoje vaje v konjskem hlevu. Naslednjega dne pustil me je častnik čez mejo. Iz opazke starega žandarma podčastnika izprevidel sem, da so strožje postopali z menoj tudi zaradi tega, ker je bilo v mojem pasportu zapisano, da sem avstrijski kadet. Omenim, da je tudi revizija prtljage na ruski strani dosti strožja kakor na avstrijski. Posebno natanko se pregledujejo knjige in muzikalije. Častnik, ki je bil v svojem vedenju kavalir, izročil mi je potni list, akoravno baje od policejmejstra iz Tiflisa še vedno ni bilo odgovora.
Čez deset minut bil sem na Avstrijskem.
nernu vprašanju sledeče: »V svoj program sem sprejel politiko enotne narodne države, in na moj nasvet je prestol ni govor izjavil, da v delovanju za dogradbo ogrske narodne države ne sme nastopiti odmor in da se delo ne sme motiti. Narodnostni oddelek v ministrskem predsed stvu se je res opustil, toda ni se združil s tiskovnim oddelkom, temuč s policij skim oddelkom v notranjem ministrstvu, čegar naloga je sploh kontrola dr ž a v n o n e v ar n i h agitacij. Trditev, da nimam nobenega slovaškega prevajalca, ni resnična, imam celo dva. Ako poslanec Komjatv trdi, da sem neobčutljiv zoper vsenemško gonjo v Južni Ogrski, vidim brambo zoper to trditev v onih v napadih, katere srečujem v vseh nemških časopisih. Navedel bi lahko brezštevilne slučaje, ki dokazujejo, da zasledujem to gibanje s paznim očesom ter ga smatram za zelo nevarno, toda če me nemški listi dolie, da vplivam na sodišča, je to popolnoma neresnično Moje odredbe so zgolj administrativnega značaja, ki jih moram dajati kot minister notranjih zadev«. To, kar je rekel minister o državni kontroli nad agitacijami, nasprotuje sicer narodnostnemu zakonu, pa ko bi vsaj ostalo pri pravični kontroli! Toda državi nevarno se smatra vsako gibanje, ki ne stremi za mažarsko enoto v državi, t. j. ki ne priznava ma-žarščine za edino zveličalni jezik na Ogrskem.
Najnovejše politične vesti.
Cesarjevo zdravje še vedno ni povoljno ter ne zapušča sobe. Revmatizmu se je pridružil črevesni katar. — Dveletna vojaška služba se uvede na Francoskem že leta 1904. — Pri dežel-nozborskih volitvah naPredarel-skem je zmagalo v kmetskih občinah vseh  14  krščansko-socialnih kandidatov.
— General B o t h a j e v L o n d o n u nevarno zbolel. — Vprašanje o nemškem ministru-deželanu se zopet v krogih nemške  levice resno pretresa.
— Novo srbsko ministrstvo je takole sestavljeno: predsedništvo: general Zinza-Markoić (nevtral), zunanje zadeve: podpolkovnik B. A n t o n i o (nevtral), vojno: M. Pavlović (nevtral), notranje zadeve: V. Todorović (zmerni radikalec), finance: belgrajski župan M. Marin kovic (zmerni radikalec), stavbe: B. Denić (liberalen), kmetijstvo: L. Novaković (zmerni radikalec), nauk: L. Lazarevic (zmerni radikalec). — Zvišanje učitelj skih plač na Češkem je deželni zbor sklenil že v svojem zadnjem zasedanju, a vlada se obotavlja predložiti ta zakon v potrjenje, ker hoče iz Čehov poprej kaj izsiliti. — Cerkveni poglavarji pri sultanu. Sultan je sprejel vse cerkvene poglavarje ter se posebno zahvalil bolgarskemu eksarhu za okrožnico, ki jo je poslal ta vsem cerkvenim občinam tar miril macedonsko gibanje. — Socialni demokrati so zmagali pri občinskih volitvah v Lipskem z veliko večino.
Dopisi.
Iz Šiške. Martinov večer posetilo je poleg čitalničarjev tudi lepo število »Sokolova in drugih društvenih prijateljev. Vpliv telovadbenega društva se je očito pokazal. Navzočost prirastlega narodnega moštva tolažila je ene, ki so pogrešali mnogih takih društvenikov, kateri so sicer društvene veselice uvaževali in obiskovali. — če se je zbor pevcev tudi malo skrčil, prirastli so pa drugi delavci, moči, s katerimi je mogoče dostojne zabave prirejati. 24. Martinov večer je vreden drug 23 svojim bratom. To gotovo rad podpiše, kdor se je nedeljske zabave vdeležil, če tudi ne do onega konca, pri katerem pričenja drugi beli dan.
Spored se sicer ni izvel v tiskanem redu, a vendar v celoti dobro, deloma izvrstno in skrbni odbor iznenadil je navzoče celo z igro. Resni del sporeda bila je predstava »Orestaa. G. B. nastopil je v zgodovinskem kostumu ter deklamoval J. Stritarjev umotvor v duhu besedila z izrednim vspehom. G. B., ki se je pozneje še jedenkrat odlikoval kot solo-pevec F. S. Vilharjevega »Mornarja«, je žel burno pohvalo. »Od resnega do smešnega je le en korak«. Istinitost tega pregovora potrdila je 6. točka programa: »Iz mojega življenja«, v kateri se je predstavil gosp.
Brzin izredno nadarjenega komika. Že njega nastop prepodil je v hipu vso meglo resnobe, ki je morda po »Orestu« legla na duhove. Splošen smeh je pričel in je spremljeval »p r i p o v e d b e« g. B., od konca do kraja.
Splošna in res zaslužena pohvala občinstva naj bo mlademu, nadebudnemu komiku v zadoščenje in vspodbudo, da naravni svoj dar izobražuje sebi v korist in čast ter na razvedrilo smeha potrebnemu človeštvu.
Zadnja točka »ples«, kije bila morda nekaternikom najvažnejša, pričela je sicer malo pozno, šele po 11. uri, zato pa trajala do jutra.
Da se je pri glasovirju zamoglo vršiti petje in ples, zato gre pred vsem iskrena zahvala gospej Juvančičevi, ki je blagohotno prepustila čitalnici dragoceni instrument, potem pa častitemu prijatelju Šiške g. B., za mojstrsko in nevtrudljivo sviranje.
Da se temu poročilu ne bo očitala pristranost, naj bo še omenjeno, da je g. D. v govoru o »M artinova gos v zgodovini« med drugimi zanimivostmi omenil in povdarjal dejstvo, da se je Sv. Martin na Slovenskem v Sabotici blizo Stešopronja rodil, da je tedaj po rojstvu naš rojak, kajti sedajni gospodarji teh krajev (Magjari) so pastirovali v dobi rojstva Sv. Martina še globoko v Aziji kot poldivji narod.
Iz Šmartnega pri Litiji. Naše pevsko društvo »Zvon« je priredilo pred kratkim v gostilniški dvorani g. Vakonika veselico, katera je v vsakem oziru prav dobro vspela Na sporedu je bilo: petje in tamburanje, igra »Zagrizenec«, šaljiva pošta in ples — vse jako lepo in zabavno. Najbolj nam je pohvaliti šaloigro »Zagrizenec«, katero so igrali domači diletantje. Igra sama nima mnogo na sebi (nedostaje ji duha in humorja) in zahvaliti ima svoj vspeh le spretni uprizoritvi gosp. učitelja Jenskota in dobrim igralcem, ki so vsi vrlo izvedli svoje vloge. Odlikoval se je predvsem g. Jensko, ki je pa že več umetnika ko diletanta; poleg njega sta najbolje igrala gdč. Bernikova in g. Juvan, katera imata oba zares igralski talent. Gdč. Penikova je bila ljubka in živahna v mimiki, a premalo svobodna v kretanju, gdč. Pavla pa je kakor nalašč zadela lepo, ponosno Ljudmilo ... G. Žagar je še za četnik, toda počasi že pojde, da je le dobra volja tukaj! Mnogobrojnemu občinstvu iz Šmartnega in Litije je igra zelo ugajala. Šaljiva pošta in koriandoli-korzo, ki sta sledila igri in zabavala v pozno noč. sta donesla društvu pač lep dobiček. — Na celi prireditvi te prijetne in kratko-časne veselice »Zvonu« srčno čestitamo in želimo, da nas kmaiu zopet povabi!
Iz Ribnice. Dne 16. t. m. priredile so velikolaška in ribniški podružnici sv. Cirila in Metoda iep koncert. Odobravati moramo to id^-jo, kajti občinstvu na deželi nudi se redkokdaj pravi muzikaiični užitek. Pogostokrat se pa za koncert izbere res koncertni spored, a moči, ki ga izvajajo, često niso kos svoji nalogi. Omenjeni koncert pa ni imel samo krasnega sporeda, ampak tudi moči, ki so ga moj-sterski izvedle.
Rossinijevi ouverturi, katero sta s spretnostjo in fino tehniko igrala gospa Rudescheva in g. J. Pavčič, sledila sta dva samospeva, Rubinsteinov »Pri mrtvaškem odru« ter Abtov »Žalost«. Pela ju je gospica L. Tomšičeva, katera je s svojim simpatičnim glasom, čisto intonacijo in s krasnim prednašanjem kar očarala. Isto-tako sta žela burno pohvalo gospica L. Treotova in g. Janko K .... k a svojim dvo oziroma samospevi. Dolgotrajno ploskanje jima je bilo pač dokaz, da je ob činatvo vedelo ceniti njiju proizvajanje.
Največ efekta pa je vzbudil dvospev Janka in Mafenke iz »Prodane neveste«. GdČ. Tomšičeva in g. J. K. sta morala to ponavljati. Dvofakova »Slovanska plesa« (igrala čveteroročno gospa Rudescheva in g. J. Pavčič) zahtevata od igralca, da ju razume. In tudi razumela sta. Popolnoma sta se uglobila oba igralca v misli in čut-stva skladatelja.
Za tako izvrsten vspeh koncerta, kot takega, gre največ časti g. J. Pavčiču, ki se je vsestransko trudil, da smo imeli res muzikaiični užitek. Pozabiti pa tudi ne smemo vseh drugih sodelujočih, ki so z
veliko požrtvovalnostjo pripomogli do izvršitve sporeda.
Omeniti nam je še, da je občinstvo v precejšnjem številu posetilo koncert.
Glede proste zabave za danes molčimo.
S Štajerskega. (Iz učiteljskih krogov.) V stari, za učiteljstvo z6lo nesrečni eri je bil usiužbovan na enoraz-rednici Št. P. pri V. neki stari učitelj A. K. (Ime na razpolago.) V istem času in ravno tam je gospodaril debeli, rudečelični, pa zelo krofasti dekanus J. G. — Bil je tudi obenem katehet na tamošnji razrednici. Stari učitelj je bil dolge, pa suhe postave, bledega lica, kakor sploh vsi učitelji v tisti nesrečni dobi. Z eno besedo, bila ga je samo kost in koža.
V Podkožljem je imel majhen vino-gradi'ek z majhno razpad ij ivo gorico (hram). Nekega poznega jesenskega večera si sveti sivi ta btarček pedagog od svojega vinograda s treskami domu mimo farovža. Takoj prileti mogočni krofasti dekanus z veliko gorjačo v roki nad starega odgojitelja mladine ter ga začne neusmiljeno po suhem njegovem hrbtu pretepavati, češ, da se ne spodobi mimo farovža s prosto lučjo svetiti, ker je to »p ol i ca j v i d r ig«.
Tepeni pedagog A. K. je hotel dekana pri sodniji tožiti, a ljudje so mu to odsvetovali, češ, da c. kr. sodnija ni kompetentna duhovnika obsoditi. Potem se je hotel pri škofu Slomšeku pritožiti, a ljudstvo ga je zopet zavrnilo, da je ta korak zaman, ker vrana vrani nikoli oči ne skoplje. Kaj je starčku početi? Preboleti je moral bolečino in sramoto zraven lakote in stradanja. — Slomšekovci in Slomšekinje! Tako delajo rimski duhovniki z učiteljskim trpinom, kadar ga v svoje neusmiljene kremplje dobijo. Zdaj se Vam laskajo, zdaj se Vam hlinijo, zdaj se Vam prilizujejo, ker še nimajo oblasti do Vas. A gorje Vam! Bog Vam pomagaj, ako Vas v svojo pest dobijo! Vrgli Vas bodo v notranjo temo, t j. duševno temo, kjer bodete se jokali in škripali z zobmi. Zdaj je še čas, spokorite se; po smrti je kes prepozen. Ako pa ne, naj Vam pa papež iz svoje blagajne, v kateri ima 150 miljard nakupičenih, Vaše pobotnice izplača.
Obrambna sredstva proti klerikalizmu.
(Dalje.)
Sv. Tomaž se je držal načela, da je smeti zamenjavati samo stvari, katerih proizvajalni troški so jednaki, ako naj bo cena pravična, a pripustil je tudi izjemo. Prodajalec sme več, namreč tudi več z -htevati in vzeti, ako je prodano blago zanj osebno več vredno, nego znašajo proizvajalni troški, zakaj Če bi ne zahte val več, bi imel škodo, česar vendar nihče ne sme od njega tirjati. »Osebno več vredno« — to je bila izjema, s katero je cerkev svobodni določitvi cen odprla vrata kar na stežaj in ta svobodna določitev cene je že v naslednjem stoletju vse stransko obveljala. In kaj pomeni to, da je kaka stvar prodajalcu osebno več vredna? če je cena kake stvari posko čila, je bila stvar za prodajalca osebno več vredna, ker je za tisto proizvajalno ceno ni mogel več dobiti. Izjema, ki jo je priznal sv. Tomaž, je bila torej taka, da je ž njo postalo prav vsako podraže-vanje dovoljeno.
Zlasti je ta izhod, ki ga je otvoril sv. Tomaž, zadobil veljavo pri posojevanju denarja na obresti. Prepoved, za posojeno glavnico zahtevati obresti, je sicer ostala v veljavi in je bila še poostrena, a cerkev je tudi priznala, da ima kapitalist pravico, zahtevati odškodnino, ako dolžnik posojenega denarja ne vrne v dogovorje nem roku. Posledica tega je bila, da so kapitalisti posojali denar samo na jako kratke obroke, da so potem mogli terjati odškodnino, to je zamudne obresti. Bilo je prepovedano, tirjati obresti za čas, do katerega je bil denar posojen, a od tedaj naprej je bilo dovoljeno, tirjati poljubno visoke obresti. V tem, ko je bilo formalno prepovedano, jemati obresti, je obrestna mera v resnici znašala 60 odstotkov. Te razmere so postale tako neznosne, da je francosko ljudstvo v 14. stoletju z največje; radostjo pozdravilo sklep francoske krone, da ni več kaznivo, tirjati od poso jenega denarja do gotove mere visoke obresti. Cerkev tega sicer ni pripoznala, ugovarjala pa tudi ni. Posledica je bila, da je obrestna mera silno padla. To, da je cerkev mogla jahati principe, je narode veljalo neštete milijarde.
Že iz povedanega se vidi, da, čimbolj se razvija narodno gospodarstvo, bolj
sili nasprotje med etičnimi nauki in realnim življenjem, da se poiščejo izhodi, ki naj rešijo etične nauke. Za zunanjo trgovino ti etični nauki sploh niso imeli veljave. Inozemski trgovec je bil tujec in ni bil uvrščen v domačo stanovsko hierarhijo. Kaj je bilo torej smatrati kot primerno njegovemu stanu, kako velik je bil njegovemu stanu primerni dobiček, kaj je pri njem bilo smatrati kot pravično ceno? Po veljavnih določbah stanovskega reda se to ni dalo določiti in zato se je tod najprej pojavilo prizadevanje, doseči kolikor mogoče največji dobiček in je od tod tudi izvor razpada vsega srednjeveškega socialnega reda.
Vprašati se moramo sedaj: Na kateri način pa se je izvršila emancipacija ekonomičnega mišljenja od starih naukov?
Zgodilo te je na dvojen način. Razločevati moramo namreč med emancipacijo na poganski podlagi in med emancipacijo na krščanski podlacri.
Poganska emancipacija se je začela v Italiji. Vsled križarskih vojsk se je v Italiji trgovina znamenito razvila, mesta — sedež trgovine — so mogočno procvi-tala, a s tem se je tudi začelo propadanje socialne organizacije po stanovih. Toda v Italiji ni bilo močne roke, ki bi bila za-mogla individuve, v katere je družba razpadla, skupaj držati in jih postaviti v službo narodne organizacije. Nastala je vojna vseh proti vsem in končno so bila mesta primorana, se podvreči tiranom, ki so doma napravili red, na zunaj pa varovali mestno samostalnot. Ti tirani, dostikrat kaj sumljivi ljudje temne preteklosti, so se v tisoč nevarnostih polastili oblasii in jo morali braniti proti tisoč sovražnikom. Živeli so v neprestanem boju in se vsled tega tudi niso ustrašili nobenega sredstva. Absolutno slabo in nedopustno je bilo v njihovih očeh samo to, kar se ni več tikalo njihove osebne koristi; kar pa jim je moglo služiti v dosego njihovih smotrov, to je bilo zanje vse dopustno. Vesti niso imeli, ravnali so se samo po svojem razumu. (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V L j u b 1 j a n i, 21 novembra.
— Osebne vesti. Intendantom 15. voja je imenovan g. Josip Bučar v Sarajevu. Poštni oficial v Gradcu gospod dr. I. Debelak je imenovan poštnim koncipistom v Zadru. Komisar okr. glavarstva v Slovenjem Gradcu, gospod R. S c h a f f e n r a t h, je premeščen v Ptuj; na njegovo mesto pride namestniški konci-pist g. dr. A. Breschar iz Gradca. —■ Prost v Gorici gosp. dr. Al. Faidutti je imenovan udom deželnega šolskega sveta za ostalo funkcijsko dobo. — Računski svetnik pri goriškem gozdarskem ravnateljstvu gosp. Iv. P i r j e v e c, je imenovan računskim nadsvetnikom.
— Umrl je v Novem mestu dvorni svetnik v p. g. Nikola pl. Badovinac, bivši civilni adlatus v Bosni in bivši zagrebški župan. Bil je vrl Hrvat in sploh prijatelj jugoslovanske ideje.
— Iz Črnega brloga. Infamni in brezsramni napad imenuje g. Luka Smolnikar malo reminiscenco, katero smo mu pogreli pred kratkim. Mož dobro ve, za kaj se gre, spoznal se je takoj v situaciji, samo pravi, da smo se v adresi zmotili. Ali štiri stene njegove sobe v šenklav-škem farovžu bile so prava adresa, in zatasradelj naj Smolnikar o Čistosti lepo molči. Če je deklina pozneje zagazila na napačna pota, je mogoče. Vsaj jo je sen-klavško župnišče k temu napotilo. Taki vzgledi, posebno če jih daje katehet, rode vsikdar prav slabe posledice. Čistost je lepa čednost, ali imeti se jo mora!
— Cena lesu jo, kakor se poroča, na tržaškem trgu znatno padla in ni upati, da bi poskočila, ker je jako mnogo zaloge. Ko bi bil dr. Krek ustanovil tisto lesno zadrugo, o kateri je toliko pridigoval po raznih oštarijah, bi se to seveda ne bilo zgodilo. Krek bi bil lesotržce iz Bosne in iz Gališke, ki so to krizo provzročili, že ugnal — kakor je obetal — cene še zvišal. Zakaj ni dr. Krek tiste zadruge ustanovil, tega ne vemo. Storil bi bil to lahko, saj njega bi to ne bilo nič veljalo; ustanovil je že več zadrug, plačal pa še nikdar ni ne krajcarja, tudi če so njegove ustanovo propadle.
— Slovensko gledališče. Leta 1866. je završil slavni češki skladatelj Smetana svojo, slovenskemu občinstvu dobro znano in priljubljeno »Prodano nevesto«, že dve leti potem pa včeraj na našem odru po daljšem prenehljaju uprizorjeno opero »D al i bor«. Toda kaka razlika med
tema   umotvoroma!   Povsod   veje sicer pristni vzduh narodovega čuvstva, toda v prvi operi podal je nam Smetana idiliško glasbo, v drugi čujejo se junaški zvoki, — narod vstaja! S tako izbornimi pevskimi silami, kakršne smo slišali včeraj pri »Da-liboru«, zdela se je  našemu občinstvu ta opera skoraj nova.   Bil pa je tudi način izvajanja   po   včerajšnjih pevcih-igralcih povsem drugačen mimo predstav iz mi-nolih dob Kaj vse hoče izražati komponist, jasno je postalo šele pri včerajšni uprizoritvi, pri kateri so tako vspešno tolmačili solisti skladateljeve smotre.   Spričo tega dejstva pa je obžalovati, da je bila zborova včerajšnja uprizoritev v resnici zgolj glavna poskusnja;  vsekakor je bil moški zbor boljši mimo ženskega, ki je v prvem činu zastavljal naravnost napačno ter končal v disonanci.   Občinstvo,   zadovoljno z izredno dobrim vspehom  cele opere, prizaneslo je tem nedostatkom, ki pa se morajo vsekakor odpraviti do prihodnje reprize. Pod vodstvom g. Beniška spremljal je orkester precizno in s finim občutkom dejanje in petje na odru, dasi se je tuter-tam  sviralo  malce  preglasno,   ter so se vsled tega  zatemnili tupatam glasovi iz-vajajočih pevcev; vzlasti  velja ta opazka za medena glasbila. Sicer pa smo orkestru na njegovem napornem, vnetem in splošno vspesnem izvrševanju zelo hvaležni, kajti grajani nedostatki  niso   kvarili občnega, jako ugodnega utiska.  Kako genijalen je Smetana, dokazal nam je s svojim Dalibo-rom.  Pesnik "VVencig, čegar tekst je bil podlaga operi, postavil je Dalibora na oder v  trenotku,   ko  se  mu  je  že izjalovila ustaja. V zapor odveden, kjer si je samouk pridobil po bajki visoko tehniko na gosli, nam je upornik Dalibor v resnici nede-laven junak liriškega pomena, toda Smetani se je posrečilo ipak preosnovati Dalibora v pravcatega junaka, kateremu zaupamo vsaj tako dolgo, dokler ne utihne Smetanova krasna, mamljiva glasba, daje kos tudi junaškim podjetjem. Daliborova vloga zahteva torej liriškega in zajedno junaškega tenorja v isti osebi. No, \Vag-nerjev »Lohengrin« se v tem oziru mimo Smetanovega Daliborja čisto nič ne razlikuje. Veseli nas pa, da smo v g. V i č k u našli tenorista, kateri bo izvestno s sijaj nim vspehom zmagoval junake navedene provenijence. Presenetil je g. Vlček takoj v nastopu v dialogu s kraljem Vladislavom (g. Kral) občinstvo, kakor s svojim krepko in simpatično  donečim   glasom,  tako s svojo temperamentno igro. Utrudljivo, mnogokrat v tiste nevarne višine popenjajočo se vlogo dognal je ta, z natornimi vrlinami glasovnimi tako  bogato obdarjeni pevec vseskozi z umetniško lahkoto, ukusno ne-prisiljeno8tjo.   Občudovanja vreden je bil njegov falset v drugem činu. Izbornega sotrudnika pa je imel g. Vlček v ljubljeni Miladi (g. H a n u š S v o b o d o v a), ki je včeraj dokazala v vseh  svojih resno premišljenih in elegantno izvršenih nastopih, da je kakor v svojem trpežnem in simpatičnem, sleherno čuvstvo lahko izražočem glasu, tako po fini, povsem prikladni igri vrlo  sposobna  za veliko opero  tako, da smo bili z njeno Milado  še mnogo zado-voljnejši mimo njene, dasi obče priznane Maričon.   Ne baš  junaškega kralja Ladislava opremil je baritonist gosp. Kral s kraljevskim ponosom in s krepko povdarjeno mogočnostjo.   Vzlasti je  žel  priznanja z imenitno petim nagovorom napram osamljeni   Miladi v prvem činu.   Povsem se strinjamo glede završetka, skladatelju vidno priljubljene vloge Daliborjevega jetničarja Beneša z dotičnim izvajanjem po reži serju g. Aschenbrennerju, kateremu je radovoljno priznati v veliki ariji druzega čina, kadar toguje o svoji trdi usodi in o oni, ko se opravičuje radi svoje nepaznosti in prevelike zaupljivosti napram svojemu uslužbencu pred kraljem Vladislavom, sijajen vspeh.  Bil j e g. Aschenbrenner pa tudi izvrstno  disponiran, ter želimo, da mu naše občinstvo zbog sijajnega vspeha v tej ulogi v prihodnji reprizi s primerno pohvalo prizna njegovo vrlino, kakor glede petja, tako  glede  režije.   Glede slednje opomniti  bi  bilo  le,  naj se v bodoče v drugem dejanju spremini na odru vrstijo hitrejše, tako, da bo godba v resnici mogla popolniti presledke provzročene po igrinih spremenih. Sicer se pevanje gdčne. Pro-chazkove kot sirote Jute ni čulo toliko ugodno, kakor v »Prodani nevesti«, ipak žela je pohvalo v ariji z itak hvalevrednim
Vidom, Daliborjevim oprodom (g. Haje-kom), in takrat, ko je v razgovoru z vojaškim zborom. Tudi slednjemu gre pri tej priliki primerno priznanje. PosezajoČ na gdč. Prochazkovo, svetujemo isti, naj ne nateza po nepotrebnem svojega, baš v sredini mehko in milo zvončega glasu. Tega nji kot lirični sopranistki splošno ni treba, glede Jute v naši operi je pa celo odveč, kajti lahko zaide ta sicer, vrla pevka v višini v tako zagato, da se počne lomiti glas. Torej kar naravno in neprisiljeno. Z Daliborjem popel se je Smetana neovržno na višino "VVagnerjevega Lohengrina, kateremu je v marsikaterem oziru jako podoben. Kakor Wagner, izvaja tudi Smetana svojo skladbo iz jedne, vse stalne motive vladajoče ideje, kakor tam vzeta so čuvstva jz narodovih tal — iz narodovega mišljenja. Veseli nas, da je občinstvo umelo ceniti ta skladateljev smoter, pio skalo je po večkrat burno kakor pevcem tako orkestru. Omeniti je še, da so v manjših ulogah zadovoljili gg.: Polašek kot načelnik straže, ter Lier in Perdan kot kraljeva sodnika.
— Odbor za predpriprave deželne učiteljske konference, ki se bode vršila 1. 1903, je imel 20. t. m. v konferenčni sobi c. kr. učiteljišča svoje zborovanje, pri katerem se je konstituiral. Predsedoval je c. kr. deželni šolski nadzornik za ljudske šole. Za njegovega namestnika je bil določen ravnatelj c. kr. učiteljišč Franc Leveč, za zapisnikarja je bil izvoljen Franc Gartner, učitelj na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Delegati so se posvetovali o osnovi poslovnega reda za pripravljalni odbor, o poslovnem redu deželne učiteljske konference in o osnovi revizije normal učnih črtežev. Pretresalo se je dalje, kako stališče naj zavzema slovniški pouk in pouk računstva v ljudski šoli, o enotnih oblikah pisanih Črk in o predpripravah za razstavo učil, ki naj se priredi za časa dež. učiteljske konference. Predsednik je nato podal nekaj črtic o kranjskem šolstvu, kar naj bi služilo kot nekaka podlaga za dela, ki se bodo izvršila ter določi, prihodnjo sejo za dne 23. decembra t. 1. pri kateri bode poročal delegat L. Jelene o nasvetih za poslovni red odbora, ravnatelj Leveč 6 nasvetih za poslovnik deželne učiteljske konference, delegat J. T o m a n o stališču slovniškega pouka, delegat Jan. B e r n o t o onem računskega pouka, Jožef Gregorin o normalnem učnem načrtu na razdeljenih, eventualno nerazdeljenih enorazrednicah, Franc Gartner pa o predpripravah za razstavo učil.
— Direktni voz Ljubljana-Praga, ki je bil jako potreben in čigar odprava se je tudi v našem listu obžalovala, se s 1. decembrom t. 1. zopet upelje. S tem bo potujočemu občinstvu jako ustreženo.
— Zaprli so v Le-^ovcu pri Škofji Loki 22 letno  Marijo Mazgon, ki je umo rila svojega novorojenega otroka.
— Samomor. 72 letna Marija Ko-vačič iz Mošenj se je te dni pod streho svoje kajže obesila. Ko so jo našli, je bila že mrtva.
— Posestniki in zakupniki ribarskih okrajev, ki želijo za svojo ribolovno vodo dobiti ovaljenih iker ali zaroda rudečih potočnih (zlatarčič), do mačih in šarenih postrvi od ribarskega odbora, naj načelniku notarju dr. Franu Vok naznanijo do konca t. m., katere vrste in v kaki množini želijo iker ali zaroda.
— Umrl je bivši graščak v Maren-bergu, Feliks Schmidt, ki je bil od leta 1874. do 1877. deželni poslanec kmetskih občin v slovenjegraškem okraju.
— Občinske volitve v Dekanih, ki so se vršile začetkom meseca junija, je tržaško namestništvo razveljavilo, in sicer zaradi tega, ker je bil eden udov volilne komisije, ki je bil imenovan od vlade, pred leti kaznovan. Vlada je torej sama storila napako, kaznuje pa občino. Očividno je, da je bila to le pretveza.
— Wt nožem. Dne 18. t. m. je bil na Igu na cesti napaden kolarski pomočnik Jakob Čatar, 23 let star, in z nožem sunjen pod levo pazduho. Napadla sta ga hlapec Alojzij Čerže in posestnikov sin Martin Štrukelj. Ranjenec je prišel sam v bolnico.
— Boj s cigankami. Pri tukajšnjem okrajnem sodišču se nahajajo v v zaporu ciganke, ki so imele pri sebi otroke. Ciganke so bile obsojene v zapor in ob jednem se je odredilo, da se morajo otroci odstraniti iz zaporov in ločiti od mater. Včeraj popoludne je prišel ma-gistratni sluga po otroke, da jih odpelje v otroško bolnico, toda ciganke mu niso pustile vzeti otrok. Prišel je ječar in prišli so jetniški pazniki, da bi odvzeli cigankam otroke ali te so se postavile v bran in so se spustijo v paznike, ko so njim ti s silo vzeli otroke. Dva paznika eta bila opraskana, jednega pa je ciganka vgriznila v prst.
— Nezgoda. Jakob Švab, 48 let star, delavec v Kamniku, je 17. t. m. popoludne gnal konja na izprehod. Konj je začel skakati in je vrgel Švaba na tla in mu stopil na levo stran života ter mu polomil rebra. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico.
— Dve Sipi ubil je včeraj brezposelni hlapec Miha Fajdiga Katarini Kuga v Metelkovih ulicah št. 27, ker mu ni hotela izplačati zaslužka, katerega pa je bil že dobil.
— Izgubljene in najdene reči. Na poti od pošte po Prešernovih ulicah čez most in po Francovem nabrežju do Ključavničarskih ulic je izgubil dijak F. S. bankovec za 10 kron. — V gostilni »Pri belem volku« je bil najden denar. — Na hodniku v frančiškanski cerkvi je bil najden zlat prstan z brilanti, vreden 100 K. — Franc Poienšek, 15 let star, stanujoč na Tržaški cesti št. 51, je našel včeraj na Sv. Petra cesti denarnico z bankovcem za 100 kron.
' Najnovejše novice. Mačke so pojedle v Pančovi nekega Horaka. Zadela ga je najbrže kap, a ko so ga našli v njegovem stanovanju, bila ga je le še okostnica, ker so meso oglodale ž njega mačke. — Brzovlak je trčil ob tovorni v 1 a k na postaji Schwarzenfeld pri Monakovem. Zavirač in jeden spremljevalec sta bila ubita. — Zaradi hude bore se je moral ustaviti promet na električni železnici Trst Opčina in na že lezuici Trst Koper. — UstajavAfgha-n i s t a n u, in sicer proti ondotnemu emiru, se je pojavila z vso silo, Angleška je po množila svoje obmejne čete. — Milijonska sleparija se je prigodila pri pro duktni borzi v Antverpnu. Ameriški trgovec Odenthal si je dal izplačati na ime borze eden milijon ter izginil. — Baron Ernst Wallburg je hotel otvoriti v Budimpešti lastno kavarno. Zadruga natakarjev pa je izrekla, da ima še premalo prakse, zato je šel zopet za natakarja v Vclisi Varaždin. — Saški prestolonaslednik princ Friderik Avgust si je na lovu zlomil nogo. — Zaradi poneverjenja l1/« milijona mark je bil v Lipskem obsojan prokurist tobačne tovarne, Frid. WohIers, v 51etno ječo.
* Defravdacija v Pragi. Včeraj so bili zaurti defravdanti prtpeijani v posojilnico, da izjavijo na licu mesta, katere vloge so fingirane in katere istinite, kajti še doslej se ni zglasilo veliko vlagateljev, iz česar se sklepa, da jih sploh ni. — »Katoličke L i s t y« so ravnokar naznanile načrt za sanacijo posojilnice. V uvodu se pravi: »Samo, če ustanovimo novo posojilnico, možno je vse rešiti, in sicer na temelju »fonda perdu«. Firma bi bila: Vzajemna sanacijska posojilnica s petkratnim jamstvom (nekdanjih udov in vlagateljev svetovaclavske posojilnice) Rezervni sklad znaša 3 620.000 kron, prometna glavnica 17.4C0OOO kron. Ker se posoja na šest odstotkov, bi se po načrtu v 10 letih nabrala svota 6,834 000 kron m s tem bi bila sedanja izguba poravnana. Nova posojilnica bi prevzela vsa aktiva in passiva stare posojilnice.
'Napačno informiran je bil list, iz kojega smo povzeli vest o olomuškem kapucinu, kar resnicoljubno omenjamo.
* Dva in pol milijona klopot-
cev imajo galicijski trgovci z jajci v hladilnih kleteh na Dunaju. Jajca so bila ondi konservirana za zimo in so se medtem pokvarila. V kleteh je baje peklenski smrad.
Težke obdolžitve zoper kanonskega kralja" Kruppa. Izdelovalec kanonov, znani Krupp, čegar letni dohodki se računajo na 25 milijonov mark, si je dal postaviti na otoku C a pri krasno vilo, ki je postala kmalu »moški bordel«. Krupp je baje uganjal pederastijo uprav na debelo. V Italijo se je zatekel zato, ker tam ni, kakor v Nemčiji, spolno občevanje moškega z moškimi kaznivo. Končno pa je bilo vendar tudi italijanski vladi njegovih škandalov odveč ter mu vljudno namignila, naj zapusti deželo. Tako poročajo socialni listi, kakor »Vor-warts«. Krupp je komerc. svetnik in član gosposke zbornice. Koliko je na tej ob-
dolžitvi rdsnice, bo pokazala tožba, ker Krupp toži neki soc. dem. list.
Društva.
— Splošno slovensko žensko društvo". Kakor smo že naznanili, priredi »Splošno slovensko žensko društvo« v nedeljo zopet javno predavanje in sicer bo predaval g. dr. Viktor M u r n i k. Predavanje bo ob 7. uri zvečer v »Mestnem domu«. Kakor kaže naslov, si je dr. Murnik izbral predmet, ki je vreden zanimanja; naslov predavanju je namreč: »Emil Zola o literaturi in t e 1 o v a d b i.a
— Telovadno društvo ,Sokol' V Postojni vljudno vabi na svoj zadnji letošnji koncert s šaloigro v nedeljo dne 23. novembra 1902 v dvotani »Narodnega hotela« v Postojni. Uprizori se burka »Dva gospoda pa jeden siuga«. Po končanem vsporedu prosta zabava in ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krono, za družino treh oseb 2 kroni. Člani plačajo polovico.
— Narodne čitalnice v Celju redni letni občni zbor bode v soboto dne 22. novembra 1902 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v »Narodnem domu« v Celju. V nedeljo dne 16. t. m. ni bil namreč zbor sklepčen.
— Akad. tehnično društvo „Triglav" ima svoj III. redni občni zbor v tem tečaju v soboto, dne 22. novembra t. 1. ob 1/a8. uri v društvenih prostorih.
Književnost
— ,,Popotnik" ima v svoji 11. številki to le vsebino: 1. Dr. Janko Bezjak: O razlaganju besed, izrazov in rekel pri obravnavi beril v ljudski šoli. — 2. Iv. Šega: Nekaj misli o zgodovinskem pouku. — 3. V. Bežek: Zaščitnikoma Levčevega pravopisa vnovič v preudarek. — 4. Iv. Sega: Pedagoški utrinki. — 5. Razgled. Listek 348. — Pedagoški paberki 349. — Kronika.
Telefonska in brzojavna poročila
Dunaj 21. novembra. V poslanski zbornici je danes po triurni razpravi bil pokopan zakon o terminski kupčiji na žitni borzi. Zbornica je namreč s 94 proti 93 glasom sprejela predlog krščansko-socialnega poslanca Schopferja, s katerim se sklep gospodske zbornice spreminja. Schopferjev predlog je za gospodsko zbornico nesprejemljiv in sploh neizvedljiv. Za Schopferjev predlog se je dobila večina jednega glasu, ker Poljaki niso bili pri glasovanju navzočni. Imeli so namreč v svojem klubu zborovanje, električni zvonec, ki veže ta lokal z dvorano, pa ni funkcioniral. Po glasovanju so Vsenemci insultira i poljedelskega ministra Giovanellija in sekcijskega šefa Beck a. Na veliko začudenje so se vzdržali glasovanja slovenski agrarci Šusteršič, Ven-cajz, Robič in Gregorčič.
Dunaj 21. oktobra. Danes sta bili podani dve interpelaciji zastran defravdacij v svetovaclavski posojilnici v Pragi. Zahteva se v njih, naj vlada sistira prizadevanje deželne banke češke glede te posojilnice in vprašuje se, če je res vložena prošnja, naj poštna hranilnica posodi pet milijonov kron, da se reši posojilnica sv. Vaclava
Dunaj 21. novembra. Poročila listov o cesarjevem zdravju niso nič točna. Cesar se ne počuti čisto nič slabše, pa tudi nič bolje. Tudi prihodnji ponedeljek ne bo av-d i j e n c.
Dunaj 21. novembra. Zveza nemških učiteljev na Češkem je poslala vsem neklerikalnim nem škim klubom brzojavke, v katerih prosi, naj nemške stranko sklenejo zvezo s Cehi, da se že ustavi klerikalna povodenj v Avstriji.
Budimpešta 21. novembra. Poslanska zbornica nadaljuje danes razpravo o aferi posl. Nessija, ki je bil od častnega soda obsojen na izgubo častniške šarže, ker je demonstriral proti cesarski himni. Razprava je tudi danes jako burna
Madrid 21 novembra. V poslanski zbornici je prišlo do tako velikanskih škandalov, da je moral ministrski predsednik Segaš t a bežati iz dvorane.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 21. novembra 1903.
>■ ti- državni dolg v notah  .... 101 —
Skupni državni dolg v srebra .... 10070
Avstrijska zlata renta....... 12060
Avstrijska kronska renta 4     .... 10005
Ogrska zlata renta 4°/,....... 120 40
Ogrska kronska renta 4°/„..... 97 65
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1650* —
Kieditne delnice......... 663 75
London vista.......... 239 20
Nemški državni bankovci za 100 mark 116 921-',
80 mark   .   .   ;.........2340
90 frankov........... 1907
it&iijanski bankovci........ 9 5 —
C. kr. cekini...........1133
Žitne cene v Budimpešti
dn6 21. novembra 1902. Termin.
PSenica za april.....za 50 kg K   7 62
Rž n april.......50 „ „662
Koruza   „ maj.....„ 60 „     „ 680
Oves      „ april......, 50 „    „ 635
Efektiv. Nespremenjeno.
Zahvala.
Umirovljeni učitelj g. Fr. K1 i n a r v Spodnji Hrušici je tukajšnji šoli sledeče daroval: Od slov. šolske Matice tri knjige, tri letnike časopisa „Zvonček", čez 60 raznih rudnin in kamnov, mnogo cepljenih dreves in divjakov. Za ta dar se šolsko vodstvo g. darovatelju toplo zahvaljuje.
Šolsko "vodstvo 1 Itii.sn'ii
dne" 19. novembra 1902.
J. Opuiler.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev 28. Dr. pr. 1226
V soboto, 22. novembra 1902.
Drugič v sezoni:
Dalibor.
Velika opera v treh dejanjih. Besede "Wenziga. Poslovenil J. Finžgar. Glasbo zložil Bedrich Smetana. Kapelnik Benišek. Režiser A. Aschenbrenner.
lUgajitiai t« udpru ob i. eri. — ZiieUk ob 1 3S. uri. — Kon«c po 10. ari.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh. polka Leopold II. s~t. 27.
Prihodnja predstava bode v torek, 25. novembra.
„ Z az a u.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici;
Dne 18 novembra: Marija Jurman, goostija 68 let. Spridenje krvi.
Dne 19 novembra: Fran Pšenica, dninar 67 let. Srčna hiba. — Fran Ranguš, sodar 21 let. Jetika.
V hiralnici: Dne 18 novembra:  Leopold Stuchlv, upra-vitel, 82 let. Naduta. — Mihael Zadnik, delavec 54 let. Blaznost.
iMateoroiogićno poročilo.
~7iawa nad morjem 806-3 m. Srednji »rsic: tlak 7S6-0 mm.
.Stanje Ž i? Cas opa-| baro-zovanja j metra
Iv mm.
—
S «
II
Vetrovi I Nebo
II
Is
20. 21.
9. zvečer 739 4 — 4*8 i brezvetr.
7. zjutraj 738 5 I— 4 2 sr. vzsvz. 2. pope!.  7377 — 1'5 ; si. jjvzh.
sneg
oblačno oblačno
Srednja včerajšnja temperatura —4-9°, nor-
msJe: 2 6°.
Zahvala.
Za mnogostran8ko izkazano sočutje povodom smrti našega ljubega soproga, oziroma očeta, starega očeta in brata, gospoda
Lavoslava Stuchly-ja
oskrbnika graščine Boštanj
kakor tudi za številno spremstvo dražega pokojnika k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srčno zahvalo.
Posebej pa se prav lepo zahvaljujemo gg. pevcem za ganljivo in tolažilno petje ter darovalcem lepih vencev.
VLjubljani,dne20. novembra 1902.
Žalujoča rodbina
(2889) Stuchly.
Vsprejme se stalno
posojilniški uradnik
izvežban v knjigovodstvu in drugem po-sojilniškem poslovanju. — Plača po dogovoru. Nastop s 15. decembrom ali tudi pozneje. (2*51—3) Ponudbe s spričevali na ,,Goriško ljudsko posojilnico v Gorici".
Poskusite
J, Klauer-jev
Jriglav'
naravni rastlinski lil*«-«-:
Ogreva in oživlja želodec in tel6.
Probuja tek in prebavo.
Daje dobro spanje. (416-231)
Edini založnik In Imetnik:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
_Cvekov brinovec
v gostilnah
Zahtevajte
v prodajalnah, v kavarnah in
Veliko gozdovje
kakih 1000 hektarov ali več, zlasti brez zgradb,
£<mr se Jkupi 3€
Natančne ponudbe pod JE. W« 9054 na ■tiMlollt« JMotsse, Basel (Zag. B bi>! .2861)
(2837-3)
V ar u J s vaj o zrno!
Tza ys»ko rodbino n»JTašnej»ol Fknjigo t otroikih »ad.t-h • čemi tisoč »ahT.lnimi pismi pošilja dUkretno sa 90 vin. v a-itr. znamkah goapa A. Kttupa, ISerlin S. W. 1« IJn-deimtriisie 47
V najem se da ali proda
lepa, še nova, zidana  in  z opeko krita
s štirimi sobami, kuhinjo, kletjo in lepim vrtom okoli hiše. Hiša stoji v lepem kraju tik okrajne ceste ter je tudi popolnoma pripravna za vsako obrt ali trgovino, ker je blizu hiše in v bližni okolici veliko premo^arskih delavcev.
Več se poizve pri Francu Erženu v Hrastniku. (2888—1)
Paromlin „Art" v Senju v hrvatskem Primorju išče
iliiimiouoioeiiti
ki naj je obenem malo vešč v mizarski stroki. Prednost za to mesto se daje ne-oženjenemu mladeniču, ki je že v kakem mlinu na vodo na Kranjskem služil.
Natančnejši pogoji kakor tudi ponudbe naj se neposredno pošiliajo na paromlin „Art" v Senju. (2797—3)
!!Redka prilika!!
Čudovito po ceni!
400 komadov za I gld. 80 kr.
Mično pozlačena, 36 ur natanko idoča anker-ura s sekundnim kazalcem, s 31etno garancijo , 1 eleg. double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fino pozlačen s tirkis kamnom za gospode ali dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. puncirana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjem; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni port-mone-; 1 garnitura man&etnih in srajčnih gumbov 3% zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem; 1 lepo žepno pisalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo za pisma, za vsakogar prmerno; 38 komadov japansko-kitajskih čudežnih orakelskih vedeževalcev, ki vzbujajo veliko veselost in poleg tega Se 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane 1 fjlcl. ££0 kr. Odpošilja po poštnem povzetju ah če se denar prej pošlje. (2fc86—1)
„Versan«lthauK"
Krakov
Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar.
Velika božič
v »Angleškem skladišču oblek"
£jubljana9 vogal sv. petra in Resljeve ceste štev. 3.
Največja zaloga konfekcij za dame in dekleta, kakor: paletoti, jopice, plašči, ovratniki, kostumi in krila, dalje športne in zimske suknje za gospode, haveloki in obleke, kožuhi za 444*44 mesto in za potovanje itd. itd. 444*44
Najboljše blago!    Cene brez konkurence!    Točna postrežba!
Svoje cenjene odjemalce vljudno prosim, da si svojo potrebo za božične praznike kolikor možno preskrbijo že zdaj, ker ravno pred prazniki radi velike gneče  bržkone ne bodo imeli dovolj  časa in prostora  za izbero blaga.
(2878-1)
Z velespoštovanjem
F. M. Netschek — Oroslav Bematovtć,
Ces. kr. avstrijske
državne železnici.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1S02. leta.
Odhod ls Ljubljani jož. kol. Proga čos Trbtt. Ob 12. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, O.'ovec Fruuzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, tez. Seiztha! v Aossee Solnograd, čez Klein-Reiflmg v Stejr, v Liac na Danaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzen&feste, Ljubuo, Danaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstotteu na Dunaj. — Ob 11. xu\ iti m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljabno, Selzth*l, Danaj. — Ob ■j. vod 56 oj popoldne osobm vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzunsfeste, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Solnograd; Leud-Gasrcin; Ze'1 _>b ;^2era. Inomost Bregenc, Curih, Gcnevo, Pariz, čez Klem-Reining v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fruuzove vare, Karlove vare, Prago Lapsko, na Danaj čez \mstettea. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensteste, inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi 1 in II. razreda.) — Proga 7 -luVO meeto in v £cčqv]o. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjatraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m pouoludne istotako, ud 7. ar 8 in zvučer v Novomesto, Kočevje. Princa v Ljubljano juž. koi. Prcfcfc :t Srbite. Ob c. ari 8fi m zjutraj osobai vlak z Dnuaja čez Amstetten. Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr lil, Aossee, Lja* bi o Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi L in H. razreda;. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobu.' vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri U> m dcpoluaV- osobni vlaK z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Fri.ncovo vare, Ka/love vaie. beb Marjjine vare flzeu, bude-jevue, Solno^raa, Liac, Steyr Pariz, Oenevo, Curih, bregenc, inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Uastein Ljubno, Celovec, Si. i!dciior/ Pontabel. — Ob 4. ari 44 m po-poiadiit Obobni viak e Oanaja. Ljabna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Iuomosta, Franzunstesta, lontabia — Ob b. uri bi m zvečer osoimi vlak % Dncr. .i, Ljubna, Beijaka, Celovca, r*oaiabla, črez Selzthal jz Iuomosta, Solnograda. — lJ7og, i& Novaga mesta in £ocevjt. Ubuum vlaki: Ob b. un 44 m izjatraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ur popoJadae iz Straže Toplic, Novega mest:-, Kočevja in oL on Ho m svečer istotako. — Odnoa Ljub-l^ans arž. kol s i.aimik. Mešani vlaki j Ob 7. uri 28 rc zjutraj ob i. ari 5 m popoluane, ob 6. ari 50 zn zvečer in ob 10 uri ttb m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v nJctObro. — Prihod v Ljubljano drž. kol. ll i&iaiLi.. Mešan: vlaki: Ob o. ari 4'.; m zjatraj, ob li. ur; 6 D dopoladne ob 'o. uri 10 m »večer in ob U uri 5o a zvečer, poslednji -lak le ob nedB^an m praznikih in aamo v oktonru ; i j
Bostihičarji i& zasebnik
ki si žele kupiti pristna
naj se obrnejo na Pavla Sponza, posestnika v Rovinju. (2880—i?
po 26-32 K za hektl. »  32—40 »  » »
Teran    . . Muškatelec, beli
Pošta in železniška postaja Roilnf.
Pri magistratu v Karlovcu na Kupi; ua Hrvatskem se popolni od 1« Januarja 1903 več mest
dacarjev za vino in mitničarjev.
Reflektanti naj pošljejo lastnoročno pisane prošnje, z dokazi o službovanju pri tej stroki, najdalje do 1. decembra 1902 na podpisani magistrat.
Plača po dogovoru in porabljivosti.
Magistrat v Karlovcu na Kupi
Hrvatska.
(2825—2)
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER
0
-v Oolju, Graška cesta ete^r. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
PBV/"* Tomaževa žlindra, naj "boljše umetno graojllo-
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
B
Postrežba točna.
Gene nizke.
lir mm*
IV „Narodni t je izšel * * v proslavo • « pr. prejerncuc stoletnice Prešernov1
album, i +
Cena izvodu K 2*40, po pošti 12 vin. več.
Naročila sprejema
L. Sclmentner
27      knjig-o tržeč v Ljubljani
■k
I
5--
Iidajatel) in odgovorni vodnik: Dr. Ivan T a via*.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
37