PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» _ °vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
S POSREDOVANJEM MINISTRA ZA DELO COPPA
DOSEŽEN SPORAZUM 0 NOVI POGODBI USLUŽBENCEV AVTOBUSNIH PODJETIJ
Ogovor po štirih dneh skoraj neprekinjenih pogajanj - Polemika avtonomnimi in zveznimi sindikati glede stavke šolnikov
ftlM, ii
za j Na sedežu ministr-z«n SD de'° je bil danes dose-■ UslnžkZUIn 0 delovni pogod-n<fencev avtobusnih pod-
150 omtea , pogodbe' ki se hodni: '“00 delavcev, bodo pridih	1?*}. Proučili na delav-
P0dje(;jihUI>sclnah v posameznih
. ^ot
sPor tjJ. , znano, je sindikalni hja fa 3al ze pet mesecev. Zad-hjetn m. pogajanj s posredova-So se ;5ls,tra za delo Coppa Škot-o • a Pretekli teden ter Ma aj, brez
doH Drez prekinitev tra-. hi Droui:anes- Medtem je bila
l'a. stavk^iCiaaa ,2h-urna vsedržav-;	’ ,k* bi morala biti vče-
r»i i„ sn .	-.......—..............
Pppovedar J° v za(lnjem trenutku ?iaVe» . Pa osnovi «politične * sPora? lnistra Coppa. ko je “ašnjim .m že na vidiku. Z da-Porazumom pa so se-
veda preklicane tudi vse ostale stavkovne akcije, ki so jih sindikati napovedali za 15., 18. in 21. tega meseca.
Osnovne točke doseženega sporazuma, ki predvideva zvišanje plač za 12 tisoč lir za vse kategorije, zadevajo predvsem organizacijo dela, organike, nakup in kategorije. Tako so se predstavniki delodajalcev in sindikatov dogovorili o potrebi po vedno bolj učinkovitem in konkretnem sodelovanju sindikalnih predstavništev v delovanju podjetij. V tem pogledu je bila tudi poudarjena potreba po predhodnem in občasnem proučevanju s strani sindikalnih organizacij, predstavnikov delavcev in podjetij, vprašanj delovnih pogojev, tempov in izmen itd. Glede organikov sta se obe strani dogovorili o nuj-
l,|"""ii„liIIIIII(IIIIIIII)llllllutlmllltIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllIllnllIllillilll
'JU VPRAŠANJE BODOČE VLADE
ŽIVAHNA POLEMIKA UUED KONGRESOM KO
Začel prihodnji mesec, sak dan bolj živahna, tPa se tudi oblikujejo h^u Zaspriir6-’ 0 katerih bo moti? stali|zanje KD zavzeti dokonč-^ e^Razprava ne zaje-
?a Pa se
ampak tudi vse cue stranke, pred-z vprašanjem vla-Vo^kujg11,,, pečina opazovalcev
>ttl P°litičn<
Je. zvezi
______r.......
skorajšen padec.
&tti odkl°’ da bi utegnil An-WlPlti še Pred demo-_ kongresom: govorice
*>s ....
po nedavnem obi-
gl4^okKsS“a
6 LpnrPri Predsedniku repu-,®veriti n^u1, vendar je težko .ekakorJlh°vo. utemeljenost. jLnia vlari pa ie jasno, da se-iLhoigo Qa ne bo mogla ostati tin3 večina 3 °blasti, ko že ve-
cS* obnoviti KD govori 0 nui'
°VltYe sodelovanja s so-bJbji> in jCeprav z določenimi ^‘tične da so tudi vse ostale slt?r‘oane e; z izjenio liberalcev, koL.koalicija sredinsko desničar-dn .i^ih 3a 111 sposobna rešiti yZbe. vPrašanj italijanske
ki°St..opazi,,gre Slavna pozor-ki,vrbovim a3cev demokristjanom Vsa m in predkongresnim polete ,ptej CTzrm-ki jih je p. Posebn,; abko raztolmačiti.
k? naUfank0 Predstavlja jo> na eP?a:), bl se skusal po-- -
iS ie — Arnlrsan&,v poli,-'čno deba Sk^.bas, kaciJskega tajnika KD Arna Pnpada Fanfanijevi vladaUd 36 dejM. da se-ta^onita s ln sedanja formula hot^Polnit am° «nujen momente jpT^bžne v neke vrzeli, ne pa
“»J1”''	fe deplT
da 5'a vlari?ravi3°’ da ie bila
»w Cla sestavljena zato,
v v
demokr-in Pio
Popravil
a napake levega
1|||iiiiiiiiii,i,millllllli
SŽ. "SS^ >•
kij"0, jjsjg! l0iaVnih P°9aia*'i V nor,9ll, .sP0|,azum o novi Blei Osnju	za uslužbence
da 6,1 pa Podietij. še vedno za-.b°df0;;.*6 sindikalni položaj avto-
dPin^dročjJ . Slnd|kalni |
'd j,'. da n lkai' vztrajajo pri
'zRite °ne,uogočijo redovanje
V K'ie.
■n Washingtonu so V>a| ihl? k° Brežnjev uradno ^>i je h?.d 18‘ do 26- junija.
di raj v našem mestu za-dllt^hi«, lv ?r' ki je imel razna 'l*| "d pi. cer pa skupno s taj-ie „..Voldno zborovanje.
•d V“
centra. Nasprotno pomeni sodelovanje med katoličani in socialisti zelo važen moment, ki ga je treba dialektično zagovarjati. Za pritegnitev PSI v vladno večino so po Arnaudovem mnenju potrebni hitri sklepi in akcije, istočasno pa se je treba zavedati, da je hitrica lahko nevarna.
Še bolj jasno se je opredelila za obnovitev levosredinskega Viadnega sodelovanja Donat - Cat-tinova struja «forze nubve», ki v svojem dokumentu trdi, da je sedanja koalicija pokazala «ab-solutno pomanjkanje idej in po-bud». Zato je treba obnoviti demokratično sodelovanje, ki pa mora biti tokrat uspešno, ker bi drugi neuspeh lahko bil usoden. Tako sodelovanje pa po mnenju «forze nuove» ne more potekati med demokrščanskim centrom, z izključitvijo strankine levice, in socialistično vodilno skupino. Novo zavezništvo mora poiskati, na osnovi svoje politične programske linije, dialektično konvergenco navzven s sindikalnimi silami ter kons. vukllvno konfrontacijo s komunistično opozic m. Te potrebe pa je treba upoštevati tudi ob sestavljanu nove večine znotraj KD.
Tajnik KP1 Beriinguer pa je v svojem govoru, ki ga je imel včeraj v Bologni, so ga pa objavili šele danes, prav tako ugotovil, da je sredinsko - desničarska operacija doživela neuspeh. Njen cilj je bil namreč dokazati, da brez strank levice in proti njim je mogoče zajamčiti oživiti v gospodarstva, učinkovitost državne administracije in javni red. Rezultati pa so bili porazni. kot lahko vsi vidijo. Po mnenju komunističnega tajnika obstajajo sedaj vsi pogoji za spremembo politične usmeritve. Pogoj, da bj taka sprememba postala očitna (in to mimo problemov formul, ki jih komunisti ne postavljajo) pa je politična linija, ki naj sproži omejene toda odločilne pobude: za obnovitev in zajamčen je popolne demokratične zakonitosti, za zaščito kupne moči lire in oživitev proizvodnje, in končno zato, da bi Italija postala med protagonisti mednarodne pomiritve in sodelovanja. Do take vlade, ki bi si zastavljala te cilje, bi KPI izvajala opozicijo v drugačnih oblikah od sedanjih. Ne mislimo — je dejal Beriinguer — na kon-fuzijo med večino in opozicijo. Potrebno pa je uvesti v politične odnose tako metodo, da bi KPI tudi na opoziciji lahko odigravala vlogo, ki ji pritiče pri reševanju odprtih problemov.
lti(|j V?b'u, Pr're<dila konferenco o
■ijk ®vilni 'jre so se udeležili W °Vrijaki zdravnii<i, študenti in
^ l!119 PosokV naSem mestu so lali petnem zasedanju raz-
°Ynem kar>alu od Tr-
Piave.
V Zagrebu konferenca o borbi proti raku
BEOGRAD, 12. — V Zagrebu se je danes pričela vzhodnoevropska konferenca o preprečevanju raka. Organizatorja konference, na kateri sodelujejo ravnatelji najbolj znanih inštitutov za borbo proti raku in drugi strokovnjaki iz vzhodno evropskih držav, sta komisija za borbo proti raku pri UICC v Ženevi in liga za borbo proti raku Hrvaške.
nosti odprave izrednega dela vsled nezadostnosti osebja: zato bo treba do 31. decembra letošnjega leta sprejeti v službo v posameznih podjetjih ustrezno število delavcev.
Vsedržavni sindikati uslužbencev avtobusnih podjetij so objavili poročilo, v katerem pozitivno ocenjujejo doseženi sporazum, ki bo po njihovem mnenju prispeval k rešitvi procesa publiciza-cije privatnih podjetij, ki se ukvarjajo z javnimi prevozi na iz-venmestnih progah. Sindikati menijo tudi, da morajo biti splošni cilji, ki so nakazani v osnutku sporazuma, osnova za reformo celotnega področja javnih prevozov.
Na področju šolstva so danes avtonomni sindikati v polemiki v zveznimi sindikati potrdili že napovedano stavko, ki se bo začela 22. maja in ki naj bi privedla do preprečitve redovanj in izpitov. Avtonomni sindikati še enkrat protestirajo zaradi stališča vlade, ki je odpovedala že dogovorjeno srečanje z neprepričljivimi argumenti, ter polemizirajo s sklepom zveznih sindikatov. da skličejo splošno stavko na področju šolstva 18. maja, češ da tovrstne akcije «krhajo enotnoste šolnikov.
Rogersovo potovanje po Latinski Ameriki
CIUDAD MENICO, 12. - Ameriški državni sekretar William Rogers je začel danes dolgo turnejo po Latinski Ameriki, med katero bo o-biskal osem držav. Pred odhodom iz Washingtona je Rogers izjavil, da bo moralo njegovo potovanje, ki bo trajalo 17 dni, »odpreti novo obdobje sodelovanja* med ZDA in južnoameriškimi državami. Dodal je še, da je to «najvažnejše potovanje nekega ameriškega državnega se-krefaH’|a v Latinsko Ameriko v zadnjih 40 letih*. Popoldne je Rogers dospel v mehiško prestolnico, ki je prva etapa njegove turneje.
BEOGRAD, 12. — član zveznega izvršnega sveta Momčilo Cemovič je danes v Beogradu v navzočnosti mnogih gostov odprl 17. mednarodni sejem tehnike, 8. mednarodni sejem kemične industrije, 3. mednarodno razstavo livarstva in mednarodno razstavo «Gradbeništvo 73», na katerih razstavlja svoje proizvodnje 770 podjeij iz Jugoslavije in inozemstva.
PISMO IZ RIMA
Važnost imena
imuiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiit
Minic odpotoval v J. Ameriko
URADNO SPOROČILO V MOSKVI IN VVASHINGTONU
Princ Alessandro Torlonia bo moral plačati rimski občini eno milijardo in trideset milijonov lir za davke, ki jih ni plačeval dvanajst let, od 1958 do 1969. Tako je sklenila davčna komisija prefekture, ki v teh dneh proučuje težak sveženj dokumentov o najbolj o-čitnih primerih neplačevanja davkov v Rimu.
Poprečni davkoplačevalec, se pravi, kdor dela in mora vsako leto odtrgati lep del dohodkov, se pa sprašuje: kako je mogoče, da tako bogati in znameniti ljudje lahko vzdržijo toliko časa, ne da bi plačevali davke? Lahko vam razkrijem njihovo metodo: to je metoda nenehnih prizivov, stalnih pritožb, poplave ugovorov. S tako metodo, če vrh vsega upoštevamo še znano birokratsko počasnost, se da leta in leta zavlačevati.
Na berlinskem letališču je Brežnjeva (desno) dočakal tajnik vzhodnonemške partije Honecker (levo)	Toda poglejmo na kratko
Pavel VI. sprejel
delegacijo ZRV
RIM, 12. — V Rimu so uradno sporočili, da je papež Pavel VL sprejel delegacijo ZRV Južnega Vietnama, v kateri sta bila vodja delegacije na pariških medt južnovietnamskih političnih pogovorih minister Van Hieu in pa dr. Le Van Loc. Sprejem je trajal pol ure, med njim pa sta oba južnovietnamska predstavnika pre-dočila papežu vprašanja, o katerih sta že včeraj govorila z msgr. Casarolijem. Vprašanja za-, devajo pomiritev, problem poiitič- ’ nih jetnikov ter bodočo politično in versko ureditev Južnega Vietnama v duhu pariškega sporazuma. Papež, pravi poročilo, «ju je poslušate.
Zanimivo je dejstvo, da daje tiskovno sporočilo Vatikana Van Hieuju naslov »njegova ekscelenca*, ki označuje po navadi ministre. Iz tega so nekateri opazovalci sklepali, da Vatikan, sicer ne uradno, priznava začasno revolucionarno vlado Južnega Vietnama. Gre za drugi stik med Vatikanom in ZRV, saj je zunanja ministrica Thi Binhova imela februarja 1971 neuradne pogovore z vatikanskim zunanjim ministrom Casarolijem v neki vili pri Rimu. Pogovor med Thi Binhovo in Casarolijem je bil v presledku med dvema zasedanjema pariških pogajanj.
RIM, 12. — Tunizijski predsednik republike Burgiba bo na povabilo predsednika Leoneja uradno obiskal Italijo od 12. do 14. junija.
Glavni tajnik KP 51 Brežnjev bo obiskal ZDA od 18. do 26. junija
Kissinger je orisal glavne teme sovjetsko-ameriških pogovorov Brežnjev zaključil obisk v Poljski in odpotoval v Vzh. Nemčijo
BEOGRAD, 12, — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic .je odpotoval danes popoldne na uradni obisk v Čile in Peru. Minic vrača obisk zunanjima ministroma teh držav, ki sta lani o-biskala Jugoslavijo. Pred odhodom iz Beograda je Minic izjavil, da bo obisk' priložnost za izmenjavo misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, o katerih imajo Jugoslavija, Čile in Peru zelo podohne, oziroma enake poglede o položaju in vprašanjih držav v razvoju in medsebojnih
vprašanjih. V razgovorih bo, po besedah Minica, posebna pozornost posvečena tudi dejavnosti in vlogi neuvrščenih in pripravam za 4. konferenco neuvrščenih na vrhu. Odnosi Jugoslavije s Čilom, Perujem in drugimi državami Latinske Amerike se vedno intenzivnejše razvijajo, je poudaril Minic, in opozoril na koristno in aktivno sodelovanje . Jugoslavije s temi državami v svetovni organizaciji in drugih mednarodnih organizacijah.
Na sliki: Minič (v sredi) na -sograjskem letališču.
WASHINGTON, 12. - V Mo-;kvi in v Washintgonu so danes istočasno objavili sporočilo, v katerem je rečeno, da bo glavni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev obiskal Združene države Amerike od 18. do 26. junija. S tem bo vrnil obisk, ki ga je lani opravil v SZ predsednik Nixon, ki je ob tisti priložnosti povabil celotno sovjetsko trojko, Brežnjeva, Kesigina in Podgornega v ZDA. Kaže pa, da slednja ne bosta spremljala Brežnjeva na njegovem potovanju po ZDA.
Potem ko je prebral uradno sporočilo o obisku Brežnjeva, je glasnik Bele hiše Ziegler dal besedo posebnemu Nixonovemu svetovalcu Kissingerju, ki se je pred kratkim vrnil iz Moskve, kjer je imel več pogovorov s sovjetskimi voditelji. Kissinger, ki bo prihodnji teden odpotoval v Pariz, kjer se bo sestal s se-vernovietnamskim odposlancem Le Duc Thojem, je dejal, da bo sestanek na vrhu med Brežnje-vom in predsednikom Nixonom izrednega pomena in da bosta skušala oba državnika doseči nekatere sporazume »zgodovinskega pomena*, še zlasti na področju strateške oborožitve ter v zvezi z izpopolnenjem načelnih dogovorov, ki so jih dosegli lani v Moskvi na znanstvenem in kulturnem področju ter na področju kmetijske in oceanološke raziskave.
Kissinger je nadalje dejal, da bo Brežnjev prebil večji del svojega obiska v VVashingtonu v pogovoru s predsednikom Nixonom. Pogovori bodo posvečeni vsem vprašanjem, ki so jih ZDA in SZ sprožile v zadnjih dvanajstih mesecih za okrepitev dobrih odnosov med obema velesilama.
V svoji tiskovni konferenci je posebni Nixonov svetovalec Hen-ry Kissinger nakazal, katere bodo glavne teme sovjetsko - ameriških pogovorov na vrhu: to so v glavnem pogajanja za skrčenje strateške oborožitve, govor bo nadalje o trgovinski izmenjavi, o popuščanju napetosti v Evropi ter Indokina in kriza na Bližnjem vzhodu. Ko je govoril o svojem obisku v Moskvi je Kissinger dejal, da se obe državi strinjata, da je treba razvijati medsebojne odnose na o-snovi načelnih izjav, ki so jih objavili ob koncu moskovskega vrha maja 1972. Obe državi, je dejal Nixonov svetovalec, sta spoštovali lanskoletno izjavo, sedaj bo treba proučiti, katere pobude je treba sprejeti za nadaljevanje te politike.
Ena glavnih tem sovjetsko - a-meriških pogovorov bo tudi kriza na Bližnjem vzhodu. S tem v zvezi je Nixonov posebni svetovalec dejal, da poseg držav, ki niso neposredno zainteresirane v bližnjevzhodni krizi, ne more sam Po sebi rešiti zapletenega vprašanja. V zvezi s sovjetsko - ameriškimi gospodarskimi odnosi je Kissinger dejal, da bo predmet Pogovorov v Washingtonu normalen razvoj kratkoročnih trgovinskih izmenjav med obema državama z druge strani pa tudi dolgoročne perspektive sodelovanja na osnovi razvojnih načrtov (na
primer izkoriščanje petrolejskih virov v SZ, kar je spričo sedanje energetske krize v ZDA še zlasti velikega pomena).
Glavni tajnik KP SZ Brežnjev je danes zaključil svoj kratki obisk v Poljski.
Po obisku so objavili skupno poročilo, v katerem je rečeno, da je Brežnjev poročal poljskim tovarišem o poteku zasedanja CK KP SZ. ki je v dneh 26. in 27. aprila razpravljal o mednarodni politiki CK v zvezi z uresničitvijo sklepov 24. kongresa KP SZ.
Med sovjetsko - poljskim srečanjem je bil govor o mednarodnem položaju ter o svetovnem komunističnem gibanju. S tem v zvezi je poljska partija izrazila svojo popolno solidarnost s politiko, ki jo je določil 24, kongres sovjetske partije. Brežnjev in prvi tajnik Združene poljske delavske partije Edward Gierek sta izrazila svoje zadovoljstvo zaradi izboljšanja položaja v Evropi, kar je v prvi vrsti odvisno od podpisa sporazuma med Sovjetsko zvezo in Poljsko na eni
strani ter Zahodno Nemčijo na drugi. V ta okvir sodi tudi štiri-stranski sporazum o Berlinu in temeljna pogodba med obema Nemčijama.
V nadaljevanju pravi poročilo, da polagata obe strani mnogo važnosti na priprave za konferenco v Helsinkih in na dunajske pogovore o skrčenju oborožitve. Izrazili sta tudi prepričanje, da je treba čim-prej rešiti kritzo na Bližnjem vzhodu na osnovi resolucije varnostnega sveta OZN iz leta 1967.
Brežnjev je opoldne dopotoval na kratek prijateljski obisk v vzhodni Berlin. Na letališču so ga sprejeli najvišji vzhodnonemški voditelji, med katerimi prvi tajnik vzhodnonemške partije Honecker ter ministrski predsednik Willi Stoph. Kaže, da bo »prijateljski obisk* potekal v delovnem vzdušju. Menijo, da bo skoraj v celoti posvečen političnim pogovorom, tako da ne bo časa za protokolarne sprejeme. Brežnjev bo odpotoval iz vzhodnega Berlina v prvih jutrišnjih popoldanskih urah, po končanem pogovoru s predsednikom Ulbrichtom.
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,mnul„iIIInmil|||llllmi||I|||||||||||m|||||||||||m|im|||||lnm|
Ob zaključku pohoda «Po poteh partizanske Ljubljane»
Ribičič opozoril na nevarno razraščanje fašizma v Evropi
Fašizem ogroža pridobitve osvobodilnega boja za Slovence v zamejstvu
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 12. — Z množičnim pohodom po poteh tovarištva in spominov se je končala letos tradicionalna 17. prireditev, ki nosi skupno ime «Po poteh partizanske Ljubljane.* Udeležba na letošnjem pohodu je bila izjemno velika, saj se ga je udeležilo več kot 40 tisoč ljudi od tega nad 15 tisoč mladine. Slovesni konec letošnje prireditve je bil danes na Trgu Revolucije v Ljubljani, kjer je zbranim udeležencem pohoda spregovoril predsednik republiške konference socialistične zveze Slovenije Mitja Ribičič. Osvoboditev Ljubljane, je dejal med drugim Ribičič, pomeni hkrati osvoboditev slovenskega naroda, potrditev njegove ljudske države. Tedaj je bila dokončna osvoboditev Jugoslavije in tudi osvoboditev Evrope veliki d/m zmage človeštva nad fašizmom, uničevalcem malih narodov, sovražnikom miru in napredka. Ribičič je pripomnil, da so morali slovenski in vsi drugi jugoslovanski partizani biti težke boje še teden dni potem, ko so že povsod po Evropi obmolknili topovi. Šele 15. maja je izmučena domovina zadihala sproščeno in svobodno. Zato nas tisti dnevi še danes opozarjajo na nevarno razraščanje fašizma v Evropi in po svetu, na oživljanje in vznikanje vrste terorističnih organiza-
cij, ki usmerjajo svojo dejavnost v službi nazadnjaških sil proti socialistični Jugoslaviji in proti vsem drugim demokratičnim in naprednim silam po svetu.
Ti pojavi, je dejal Ribičič, skušajo ogrožati našo svobodo in pridobitve osvobodilnega boja Slovencev v zamejstvu, zlasti na Koroškem. Ne skrbi pa nas toliko delovanje novih nacistov, dot nas preseneča popuščanje državne oblasti in otopelost demokratičnih sil, ki omogočajo tako šovinistično početje in izzivanje, kot je bilo nedavno v Pliberku.
S temi pohodi po poteh partizanske Ljubljane, je dejal dalje Ribičič prenašamo iz roda v rod ponosno izročilo tistih, ki so se na tej zemlji bojevali za obstoj našega malega naroda, za svobodno skupnost jugoslovanskih narodov, za gospodarski in kulturni napredek slovenskega ljudstva in vse Jugoslavije.
V sedanjih mirnih pogojih snovanja in ustvarjanja je partizanska tradicija navzoča kot spoštovanje slavne preteklosti, v primeru ogrožanja naše svobode pa bi postala nepremagljiv vir vseljudskega odpora, je poudaril Mitja Ribičič in končal svoj govor s starim geslom, ki še danes ni izgubilo svojega globokega pomena: «Smrt fašizmu — svobodo narodu!*.
DRAGO KOŠMRLJ
«davčno zgodovino» Alessandra Torlonia. Občina mu je svoj čas pripisala 375 milijonov obdavčljive vsote letno, naš Alessandro pa je seveda vložil priziv. Prvostopenjska komisija je priziv sprejela in znižala vsoto na 150 milijonov. Tokrat pa se je uprla občina. Pristojna komisija za krajevne davke je priziv občine sprejela, vendar pa ni določila dohodkov na osnovi prvega sklepa občine, pač pa jih je «zaokroži-la» na 300 milijonov, torej 75 milijonov manj na leto. Potem ko so vse lepo sešteli, dodali obresti in še vse kar spada zraven so predložili račun, ki znaša, kot smo prej rekli, milijardo in trideset milijonov.
Sedaj vi prav gotovo mislite, da bo kmalu princ odšel na davčno izterjevalnico in plačal svojo milijardico, toda ni tako. Prej bo vložil nov priziv, tokrat na tretjestopenj-sko komisijo, t.j. na okrožno komisijo za neposredne davke, ki ima v Rimu svoj sedež v Ulici della Conciliazione, prav blizu Svetega Petra in le nekaj korakov daleč od prinčevega stanovanja.
Sedaj pa malce računov: če bo imel Torlonia smolo, mu bo tretja (in na srečo tudi zadnja) komisija potrdila dolg milijarde in trideset milijonov. To že pomeni, da bo princ prihranil tistih 75 milijonov letno več, ki jih je predvidevala prva obdavčitev; če jo pomnožimo z dvanajst, kolikor je let, ko ni plačeval davkov, dobimo že lepo vsotico 900 milijonov. Seveda pa moramo upoštevati tudi obresti, ki jih taka vsota lahko prinese v dvanajstih letih, pa tudi naravno devalvacijo lire, zaradi katere obstaja lepa razlika med vrednostjo ene milijarde pred petnastimi leti in danes (oziroma jutri, ko bo moral princ končno plačati). Če vse to upoštevamo, pridemo do zaključka, da princ ne bo plačal praktično ničesar.
Toda zanimalo vas bo tudi, kdo so ti Torlonia. Že proti koncu 17. stoletja zasledimo v analih nekega Benedikta Tour-lonias Puy-de-dome. Njegov potomec Marino se preseli v Rim leta 1750, njegov sin Gio-vanni pa nekoliko pozneje u-stanovi banko Torlonia kot agent princa Filrstenberškega pri Sveti Stolici, s čimer si med drugim pridobi tudi plemiški naslov (leta 1794) in vstop med rimski patriciat (tako imenovana «čma aristo-kracija»). Giovannijev sin A-lessandro (Rim 1800-1860) je bil med probudniki bonifikacije Fucina, tako da je dno posušenega jezera — 14.000 hektarjev rodovitne zemlje — ostalo v trajni lasti družine. Nato srečamo Filippa Torlonia (1853-1918), poslanca desnice in nato rimskega župana, ki pa ga je Crispi odslovil zaradi pretesnih vezi z rimsko kurijo, ki pa je leta 1909 postal senator. In tako pridemo do našega Alessandra Torlonia (48 let), ki se lahko ponaša z naslednjimi naslovi: princ Fucina, Canina in Musi-gnana, Cesijski knez, markiz Romavecchie, da ne omenimo njegovih častnih funkcij pri Vatikanu. Poročen je z dono Anamarijo del Drago, Antun-sko princeso. Ima tri sinove in stanuje, kot sem že omenil, v Ulici della Conciliazione, prav h’--n davčnega urada.
Jasno je, da bomo mi ubogi reveži, z našimi enostavnimi in kratkimi imeni in priimki še naprej plačevali davke — takoj in do zadnje lire — dokler ne bomo razumeli velike važnosti tega, kako se nekdo piše.
MARIO DEZMANN
V Libanonu mirno
BEJRUT, 12. — Položaj v Libanonu je popolnoma miren. Policija in Palestinci sodelujejo pri iskanju domnevnih provokatorjev, ki naj bi v prejšnjih dneh povzročili spopade. Danes so prekinili policijsko uro od 8. do 19.30, letališče pa je ponovno odprto za promet.
Pnmorski tineviSlc
TRŽAŠKI DNEVNIK
m.l.’!
PRIČETEK VOLILNE KAMPANJE PU
MALAGODI0 NAČELNEM VPRAŠANJU ZAŠČITE SLOVENSKE MANJŠINE
Na tiskovni konferenci konkretni vprašanji o TKB in SSG
Včeraj se je pričela volilna kampanja za deželne volitve. V Trstu je liberalna stranka pričela volilno kampanjo z izrednim poudarkom, saj sta bila v našem mestu predsednik stranke in minister za zaklad Malagodi ter tajnik stranke Bignardi, ki sta dopoldne prisostvovala otvoritvi novega sedeža PLI, odgovarjala na vprašanja časnikarjev na tiskovni konferenci, imela zanimiv razgovor v tržaški trgovinski zbornici in sta končno dalj časa govorila na volilnem zborovanju na Trgu Goldoni.
Na tiskovni konferenci v hotelu «Adriatie» v Grljanu sta oba najvidnejša predstavnika liberalne stranke odgovorila na nekatera vprašanja in tako tudi na dve vprašanji našega dopisnika. Prvo vprašanje urednika «Primorskega dnevnika* se je nanašalo na načelno stališče liberalne stranke glede nacionalnih manjšin in glede slovenske nacionalne manjšine v konkretnem primeru.
Malagodi je odgovoril da gre za načelno vprašanje zaščite nacionalnih manjšin in v našem primeru za zaščito slovenske nacionalne skupnosti v Italiji v okvira Ustavnih določil.
Urednik našega dnevnika je nato prešel na konkretna izvajanja teh načel in zaprosil Malagodija, kot zakladnega ministra, da odgovori na vprašanje o možnostih poslovanja Tržaške kreditne banke in prosil ministra, kot člana vlade, da posreduje za ureditev statusa Stalnega slovenskega gledališča, ki prejema od države malenkostno podporo, za kar je odgovoren liberalni minister.
Malagodi je odgovoril, da niso vse banke v Italiji «banke agents*, da gre za vprašanje, ki je predvsem v pristojnosti guvernerja «Banca dTtalia», ki se je za stvar že zanimal, pristojen pa je tudi zakladni minister, ki je o zadevi poučen in ki hoče stvar pozitivno rešili. O Stalnem slovenskem gledališču pa bod olahko prav gotovo še razpravljali z ministrom Badi ni jem-Conf alonderi jem.
V tej zvezi je prišlo do neljubega incidenta z urednikom tržaškega italijanskega dnevnika, ko je pričel mrmrati, češ da gre za banko, ki menda posluje predvsem s tujo valuto in ko je minister rezko prekinil neumestne pripombe.
Zakladni minister Malagodi je imel popoldne daljši razgovor na tržaški trgovinski zbornici, zvečer pa je govoril na volilnem zborovanju liberalne stranke na Trgu Goldoni, kjer je zagovarjal tezo o nujnosti ohranitve sedanje vlade desnega centra.
Čeprav je KPI zadnje dni priredila že več v zborovanj na specifično teme (pokojnine, zakon 336, zdravstvena politika), bo uradno odprtje volilne kampanje za izvolitev deželnega sveta tretjega sklica v torek zvečer, ko bosta na Goldonijevem trgu, ob 18. uri, spregovorila član osrednjega vodstva KPI Achille Occhetto in deželni
Drugo večje zborovanje, ki ga napoveduje tržaška federacija KPI, pa je povezano z večjim tridnevnim ljudskim praznikom na Opčinah. Vse tri dni bodo izvajali bogat kulturni spored, osrednji govor pa bo imel član vodstva KPI poslanec Giancarlo Pajetta. Praznik bo od 1. do 3. junija.
V četrtek v Repnu sestanek ANPI
Pripravljalni odbor Zveze bivših partizanov — ANPI iz Repna vabi vse bivše borce in aktiviste na sestanek, ki bo prihodnji četrtek 17. maja ob 20.30 v dvorani občinskega kopališča. Vabljeni so vsi bivši borci in aktivisti, tudi, če ne prejmejo osebnega vabila.
Na seji bo podal kratko poročilo član pokrajinskega tajništva ANPI Vladimir Kenda.
SINOČI V KULTURNEM KROŽKU DEVIN-SUVAN
Lep kulturni večer s predavanjem o puntih
Namesto odsotnega prof. B. Grafenauerja sta predavala prof. S. Pahor in B. Marušič - Nabrežinski pevski zbor navdušil občinstvo
Kulturni krožek Devin-Štivan je sinoči priredil v društvenih prostorih v Devinu kulturni večer, za katerega mu iskreno čestitamo. V dvorani, ki so jo domačini, med katerimi dosti mladine, napolnili do zadnjega kotička, ni bilo prostora za vse občinstvo, ki je z velikim zanimanjem poslušalo oba predavatelja ter navdušeno ploskalo moškemu pevskemu zboru PD «1. Gruden« iz Nabrežine. Med gosti so bili tudi jugoslovanski konzul Srečko Kovačič, predsednik SKGZ Boris Race in deželni svetovalec dr. Drago Štoka.
Po pozdravnem nagovoru dr. Draga Legiše, ki je med drugim opozoril na nujnost izgradnje primerne dvorane v Devinu, je prof. Samo Pahor orisal gospodarske, socialne in upravne razmere na Krasu, ki so sprožile upor kmetov proti devinskemu grofu, prof. Branko Marušič pa je prikazal zgodovino
iiiiiimiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiilufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniii
DEŽELNA KONFERENCA 0 PRISTANIŠKEM GOSPODARSTVU
Plovni kanal od Tržiča do Piave os luškega sistema sev. Jadrana
Poročilo dr. Cleta Morellija in poseg predsednika deželne vlade dr. Alfreda Berzantija
O drugi alternativi pristaniškega razvoja dežele Furlanije - Julijske krajine («Europorto sud-est»), oziroma o južnovzhodnem evropskem luškem sistemu, so včeraj razpravljali v hotelu ENALC pod Nabrežino strokovnjaki iz naše dežele, avstrijske Koroške in štajerske ter nemške Bavarske.
Uvodno poročilo je imel dr. Cle-to Morelli. ki je orisal širokopotezni in težko izvedljivi načrt, ki ga pa predvideva urbanistična hipoteza deželne vlade: integracijo luk od Trsta do Benetk z ustrezno vodno povezavo, ki naj bi jo predstavljal plovni kanal od Tržiča do reke Piave, mimo Ogleja.
Kanal naj bi bil devet metrov globok in 200 metrov širok, potekal pa bi na področju pet kilometrov od obale in lagun. Severno od kanala, ki bi ustvaril luški sistem za skupnih 40 kilometrov navez, bi dežela ustvarila industrijsko področje, med kanalom in morjem (skratka, okoli Ogleja; pa bi razpoložljivo področje izkoristili za tut rižem in intenzivno kmetijsko dejavnost.
Ob tem kanalu, ki naj bi povezal deželna pristanišča — Tržič in No-garo s Trstom in Benetkami, naj bi se torej ustvaril luški sistem, ki bi — skupaj z mrežo hitrih cest in ustrezno železniško povezavo —• lahko privlačil na to področje večjo količino blagovnega prometa, ki se sedaj steka skozi severnoevropska pristanišča.
O vsem tem je dr. Cleto Morelli pripravil obsežno študijo. V razpravo je posegel tudi predsednik deželne vlade dr. Alfredo Berzanti,
tajnik KPI Antonino Cuffaro.
...................................
C. TONEL O ZDRAVSTVENEM POLOŽAJU V TRSTU
Predlog KPI za reformo: zdravstveni poseg v okolju
Živahna razprava, v kalero so posegli zdravniki, strokovnjaki in študentje
Ob udeležbi več kot sto ljudi, v glavnem zdravnikov, bolničarjev, javnih upraviteljev, študentov in drugih strokovnjakov, med katerimi so bili tudi ravnatelj tržaške bolnišnice dr. Morgera in goriški odbornik za zdravstvo, socialist dr. Tommasich, so komunisti razpravljali včeraj popoldne o smernicah zares nove in reformatorske zdravstvene politike, za katero je potrebna zavzetost delavskega gibanja in demokratičnih sil. Po uvodnih besedah dr. Sergia Minutilla je imel podrobno poročilo član upravnega sveta deželne bolniške ustanove Claudio Tonel (član tržaškega pokrajinskega tajništva KPI), po daljši in obširni razpravi pa je o izkušnjah napredne zdravstvene politike govoril odbornik za zdravstvo v deželi Umbriji.
Tonel je v poročilu ugotovil, da so vladne sile pripravile osnutek «sanitarne reforme*, ki bi le uredila, na bolj smotrn način, obstoječi položaj, ko država ne posega v družbeno dinamiko in ne išče v njej dejavnikov bolezni, temveč nastopa le kot «dobrodelna ustanova*. To je pa za sedanjo stopnjo razvoja navzdržno.
Komunisti menijo, da je treba poseči po sredstvu ^preventivne medicine*, kar pomeni, da mora družba (preko demokratičnih ustanov in ob sodelovanju ljudstva) poiskati v sebi klice bolezni. Te so, pogostoma, v delovnih pogojih, v tovarnah, v življenjskem okolju nasploh. Treba je te klice ugotoviti in jih odpravljati, ne pa jih puščati nedotaknjene, nato pa bolnikom nuditi zdravstveno oskrbo. Skratka, načrtovati je treba zdravje državljanov, ne pa terapijo njihove bolezni.
V tem smislu komunisti menijo, da nas ne sme premamiti teza o «preventivni in množični diagnostiki*, ki je le druge stopnja procesa «ozdravljanja družbe*. Če bi temeljno stopnjo preskočili, bi tudi množična diagnostika služila le farmacevtski industriji. Temelj zdravstvene politike, tudi v naši deželi
morajo biti zdrava stanovanja, hrana, zdravo delo. Od tod izhaja zahteva po prvenstveni vlogi krajevnih ustanov (občin, konzult; pri zdravstveni oskrbi. Bolnišnice in poli-ambulatorialni centri naj bodo zgolj storitve na razpolago občanom, ne pa «podjetja». Tudi v Trstu ni treba višati števila postelj v bolnišnicah, nasprotno je treba krčiti primere sprejemanja v bolnišnico, ljudi pa zdraviti na domu.
Žal je dežela Furlanija - Julijska krajina, kljub devetim letom levo-sredinske politike, še vedno brez stvarnega zdravstvenega načrta. V Trstu se isto dogaja v občini. Govori se o ustanovitvi centra za medicino dela, kateremu je treba nuditi sredstva, pristojnosti, osebje, upravljajo pa naj ga občine skupaj s sindikati in delavskimi sveti.
Pereče je vprašanje zdravstvene oskrbe za starejše ljudi. Tržaška občina trosi poldrugo milijardo lir letno za «kronikarij», medtem ko bi lahko nudila priletnim ljudem (teh je v Trstu več Kot ena tretjina) zdravniško oskrbo na domu, «dnevne bolnišnice*, menze in delovno pomoč v stanovanjih. Starejše ljudi je treba rehabilitirati in jih vključiti v družoeno življenje, ne pa jih zapirati v «kronika-rije», kjer naj čakajo smrti.
Tonel je omenil še težave kati-narske bolnišnice (manjka 20 milijard) in nujnost, da se rajonske konzulte poveže z zdravstveno mrežo po ozemlju, zatem pa se je razvila razprava, v katero so posegli dr. Tommasich, dr. Zmaje-vich, študent Tamburlini, prof. Cri-stofolini in drugi.
ki je poudaril, da Se je deželni odbor zavzel za ureditev luških vprašanj, kljub temu, da ta niso povsem v deželni pristojnosti. Pač pa je deželni svet vključil ureditev luškega sistema v svoj petletni razvojni gospodarski načrt.
Berzanti je še posebej poudaril pomen prisotnosti, na deželni konferenci o luškem gospodarstvu severnega Jadrana, predstavnikov in strokovnjakov dežel, ki so onstran Alp.
Imenovan upravni svet miljske turistične ustanove
Deželni odbor je pod predsedstvom dr. Berzantija imenoval u-pravni svet miljske turistične u-stanove. Za predsednika je bi! že pred časom imenovan Fabio Opara, svetovalci pa bodo inž. Vittorio Gasparini kot predstavnik pokrajinske turistične ustanove, Dir-ce ; Postpgna;,,pqri. Drioli in Romano Poropat kot zastopnika delodajalcev, Fulvio Gandini in Mario Gašperini kot zastopnika delavcev,-miljski občinski odbornik za turizem Donadel Galliano, dr. Emanuele Falzone za pokrajinski zdravstveni svet in Aldo Menetto, Giordano Pontini ter Ferruccio Va-scotto kot izvedenca na turističnem področju.
velikega tolminskega punta in drugih kmečkih uporov na Primorskem.
Občinstvo je navdušil nabrežinski pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Sergija Radoviča zapel dve partizanski in dve ruski pesmi. Vrabčevo «Sinoči me dekle je vprašalo» ter Simontijevc «Le vkup, uboga gmajna». Na zahtevo občinstva so ponovili partizansko «Ko-sec koso brusi». Na harmoniko je spremljal Igo Radovič. Kot je bilo napovedano, bi moral predavati o kmečkih uporih v naših krajih univ., prof. dr. Bogo Grafenauer, ki pa ni prišel iz še neznanih vzrokov. --------------
Zaključeno zasedanje o kazenskem pravu
V «auli magni* tržaške univerze se je sinoči zaključilo večdnevno zasedanje o kazenskem pravu, ki ga je organiziralo združenje penalistov. Po nagovoru predstavnika vlade posl. Feriolija je zborovalce pozdravil rektor tržaške univerze prof. De Ferra. Sedmim poročevalcem so izročili spominske kipce Sv. Justa, na kar so zborovalci odobrili tri zaključne resolucije.
Prva zadeva vprašanje deželne ureditve in posledice, ki bi jih ta ureditev morala imeti na kazensko pravo. Zborovalci so izrazili upanje, da bo vprašanje rešeno v okviru državne zakonodaje s specifičnimi normami.
Druga resolucija obravnava vprašanje kazenske odgovornosti voznikov v evropskih državah. Ugotovili so, da je treba uskladiti zakonodajo o odgovornosti lastnikov vozil v primeru prometnih nesreč, vendar le po podrobni preučitvi in poglobitvi vprašanja.
Tretja resolucija pa zadeva reformo kazenskega postopnika in prvenstvene pravice branilcev. Ugotovili so, da je italijanska kazenska zakonodaja še vedno zasidtrana pri temeljni predpostavki tožilčeve prednosti in da tudi zadnje spremembe niso ustvarile pravega ravnotežja, posebno pri vprašanju izdajanja sporočil o začetku kazenskega postopka. Poudarili so tudi. da je še vedno prevelika diskriminacija med obtoženci, ki so na svobodi in tistimi, ki so v priporu.
so s sro-
Spoštujte naravo!
Vsem turistom in izletnikom, ki se hočejo odpočiti v naravi po delovnem tednu, pokrajinska uprava priporoča, naj spoštujejo naravno okolje, naj se spomnijo, da je to edinstveno naravno bogastvo, ki ga je treba izročiti nepokvarjenega našim potomcem, da ga bodo lahko tudi oni uživali.
Zato pokrajinska uprava priporoča, da se izognemo dejanjem, ki so pravi atentati na naravo: prižiganje ognjev, odmetavanje smeti in neuporabnih predmetov, trganje popkov, parkiranje avtov na travnikih in predvsem vdiranje na zasebna polja in teptanje njiv.
Turistom, ki so namenjeni onstran meje, pa priporoča, naj ne odmetavajo smeti ob robove cest, ki se na tak način spreminjajo v prava smetišča.
V ta namen bo tržaška pokrajinska uprava izvedla propagandno kampanjo in bo postavila napise v več jezikih, s katerimi bo vabila vse, ki potujejo skozi našo pokrajino, k varstvu in spoštovanju naravnega okolja.
Nepremišljeno dejanje 17-Ietne dijakinje
Sinoči,'-kmalu po 21. uri, pridržano prognozo sprejeli v dišču za oživljanje 17-]etno dijakinjo. Paolq„Padovani iz Miramarske: ga drevoreda 201. ..Skočila je s petega nadstropja poslopja v Ul. Matteotti 30, kjer je bila na o-bisku pri prijateljih. Nenadoma je zapustila družbo, stekla na balkon in skočila v prazno.
Pri padcu s tolikšne višine si je hudo poškodovala glavo in obležala sredi ceste. Na kraj so prihiteli reševalci Rdečega križa, ki so jo z vso hitrostjo prepeljali v bolnišnico Tu so ji ugotovili hude poškodbe in jo sprejeli s strogo pridržano prognozo.
Zbor iz Divače gost p.d. «lvan Cankar»
Prosvetno društvo «Ii;an Cankar» je imelo sinoči v svoji dvoranici v Ul. Montecchi 6 v gosteh pevski zbor iz Divače, ki ga vodi Edi Race.
Pred precej številnim občinstvom so gostujoči nastopili najprej v rne-šanem sestavu in zapeli Adamičevo «Mi hočemo pesmi«, Ipavčevo «Mi-lada», Pirnatovo «Na Gorenjskem», Witernikovo «Slovenska domovinam in Jobstovo «Moja domovinam. Samo moški zbor pa je zapel Maroltovo «Pisemce«, narodno «Barčica«, Devovo «če so tiste stezic eri, Ra-potčevo «Pa dekle pšeničko žanje«, Harejevo «Pri zibelki«, Juhančevo ^Vasovalec«, Vodopivčevi «Moje gosli« in «Ob večerni urh, Devčiče-vo Mitraljeza« in za konec ponovno Vodopivčevo «Mojo srčno kri škropite«.
Zbor zna tako v mešanem kot v moškem sestavu zapeti ubrano in razpolaga s precej dobrimi glasovi. Ko bo še izboljšal intonančno čistost in pridobil na zanesljivem izpevanju fraz zlasti v pianissimih, bo njegovo petje še pridobilo na zvočnosti in uravnovešenosti posameznih glasovnih skupin in bo kos tudi zahtevnejšemu repertoarju. Pevovodja Race ga obvlada z odločno in jasno kretnjo.
Občinstvo je pevce nagradilo s toplim aplavzem po vsaki pesmi, zlasti pa je ugajala «Mitraljeza». V imenu gostitelja in poslušalcev se jim je zahvalil Mario Magajna in jim poklonil lepe šopke cvetja.
Koncert na šoli «lgo Cruden»
Na enotni srednji šoli «1. Gruden» v Nabrežini je bil včeraj glasbeni nastop, ki sta ga priredila ravnateljstvo šole in Glasbena matica iz Trsta. Zbranim učencem so igrali violinist Črtomir šiškovič, violončelist Iztok Kodrič in pianist Ravel Kodrič; spored je z ustrezno razlago povezoval Janko Ban.
Najprej je sam šiškovič zaigral dva stavka iz Bachove Sonate št. 1 za violino solo in v g molu, nato pa so vsi trije izvajalci v sestavi klavirskega tria izvedli dva stavka iz Mozartovega Tria v d molu in enega iz Savinovega Tria v g molu. Nastopu so prisostvovali prof. Oskar Kjuder, ki uči violinista ši-škoviča in vodi vaje klavirskega tria, ter mnogi profesorji šole «1. Gruden». Ob koncu nastopa je ravnateljica prof. Ivana Antonini - Milič poudarila pomen takih prireditev na šoli in se zahvalila nastopajočim; njim in njihovim spremljevalcem je nato pripravila v zbornici prijetno zakusko.
ib
SAG povabljeno na srečanje v Kočevje
Te dni je Slovensko dtnatersko gledališče v Trstu prejelo uradno povabilo sekretariata žirije Združenja gledaliških skupin ' SloVeAtje za nastop na zaključni prireditvi 16. srečanja gledaliških skupin Slovenije, ki bo od 21. do 27. maja v Kočevju.
Člani tržaškega amaterskega gledališča bodo nastopili v sredo, 23. maja ob 19.30 s farso Jožeta Javorška «Povečevalno steklo». Prepričani smo. da bodo, podobno kot lani na velenjskem jubilejnem srečanju gledaliških skupin Slovenije, tudi letos dostojno in usveš-no zastopali naš gledališki amaterizem.

mn
\ ^
-,-.x	>sr
k.\ ^ r* # * k
k m
Fašistična nesramnost ne pozna meja. Tudi v Trstu so se te dni pojavili petstolirski bankovci s pečatom liktorskega snopa. Bralce opozarjamo, naj takega denarja ne sprejemajo, tudi zato, ker je po zakonu neveljaven. Vsekakor pa bi morala policijska oblast poskrbeti, da tako oskrunjene bankovce odstranijo iz prometa, obenem pa bi morali odkriti in strogo kaznovati avtorje te provokacije
NASA POMLAD
revija otroških in mladinskih zborov
V Kulturnem domu v Trstu
(Ulica Petronio 4)
v nedeljo, 20. maja 1973 ob 17. uri
Prireditelji:
Slovenska prosvetna zveza Združenje pevskih zborov Primorske
Glasbena matica Trst
Prosveta
Amaterski oder Prosek - Kontovel
gostuje danes, 13. maja ob 17. uri v Baragovem domu v Ricmanjih z veseloigro v treh dejanjih Branislava Nušiča «Emancipirane žene*. Vabljeni!
Izleti
GRUPA U in KASTA organizirata v nedeljo, 20. t.m. izlet z avtobusom v Soržento v Beneški Sloveniji na prvo spomladansko srečanje z beneškimi Slovenci in na slikarski ex tempore. Cena 1500 lir, vpisovanje v Tržaški knjigarni vsak dan od 14. do vključno 17. t. m. Vljudno vabljeni vsi, ne le slikarji!
ŠD Breg priredi ob priliki Kmečke oheeti v Ljubljani, 26. maja 1973, izlet.
Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo, 27. maja izlet na Nanos ob priliki 80-letnice Planinske zveze Slovenije. Slavje priredi Planinsko društvo Vipava za primorski meddruštveni odbor. Zbirališče z osebnimi avtomobili v Vipavi na trgu ob 7.30 zjutraj.
Slovensko planinsko društvo bo 2. in 3. junija organiziralo dvodnevni izlet v planine, katerega se bodo lahko udeležili tudi neplaninci. Zaradi vremenskih sprememb v planinah bo kraj izleta pravočasno javljen.
Športno društvo «Breg» priredi ob priložnosti «Kmečke oheeti* v Ljubljani v soboto, 26. maja tl. izlet na eno izmed največjih folklornih prireditev na svetu. Vpisujejo vaški zastopniki: Boljunee — Boris Mihalič, Dolina — Peter Stranj, Boršt — Franko in Edvin Rapotec, Ricmanje — Hilarij Cej, Domjo — Jordan Kralj, Iz tehničnih razlogov se bo vpisovanje zaključilo en teden in pol prej, t.j. v četrtek, 17. maja letos.
Udeležite se! Ne bo vam žal.
SPDT organizira, dne 2. in 3. junija 1973 izlet na Stol. Avtobus bo odpeljal iz Trsta (kraj in ura bosta naknadno javljena) na Ljubelj. Iz Ljubelja vzpon čez Zelenico na Stol (2236 m). Prenočišče v Prešernovi koči. Drugi dan sestop po grebenu na Dom Pristava. Za neplanince pa ogled Vintgarja in prenočišče v Radovljici. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9. od snedeuilfi. t.m. dalje.
Mali oglasi
DRUŠTVENA gostilna Gabrovec išče novega gostilničarja.
«ClTROEN» — mehanična delavnica Samaritlani in Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a.
Izleti «AUR0RE»
V soboto, 26. maja avtobusni izlet v Ljubljano na Kmečko ohcet* združen z izletom na Bled. Cena 6.000 lir.
Od 31. maja do 3. junija izlet v Zadar — Šibenik na slapove Krke ter v Rimini — San Marino. Cena 38.000 lir.
2. in 3. junija izlet v Velenje — Rogaško slatino — Ptuj — Maribor in na Pohorje. Cena
14.000	lir.
Vsak ponedeljek potovanje z letalom v Palmo de Mallorca z osemdnevnim bivanjem. Cena od 58.000 lir dalje.
Obveščamo tudi, da je še nekaj prostih mest za potovanje v Palma de Mallorca od 28. maja do 4. junija. Cena
63.000	lir.
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu «Auro-ra», Ulica Cicerone 4, telefon 29243.
Maria Lavenia, uradnik
• Danes v nedeljo, 13. maja ob 20.30, bo gledališka organizacija «Teatro Proposta« prikazala v dvorani na stadionu <s.Prvi maj» predstavo gledališke skupine iz Parme «Le cinque piage detla Santa Re-pubblica». Delo, ki se zgleduje po ljudskem gledališču, so uspešno prikazali na festivalu v Zagrebu.
podpisal Bogdan Jerkovič.
- priKazan , | Režijo je
Danes, NEDELJA, 13. maja SERVACIJ
Soncf vzide ob 4.36 in zatone ob 19.26 — Dolžina dneva 14.50 — Luna vzide ob 15.58 in zatone ob 2.25
Jutri, PONEDELJEK, 14. maja BONIFACIJ
Vreme včeraj: naj višja temperatura
19.2	stopinje, najnižja 10,7, ob 19. uri
17.2	stopinje, zračni pritisk 1023 mb. stanoviten, veter 11 km na uro vzhodni-severovzhodni, vlaga 39-od-stotna, padavine 5,7 mm dežja, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
Dne 12. maja 1973 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 83-letna Emilia Sancin vd. Messi, 85-letna Giuseppina Kuatschitsch vd. Rener, 41-letni Silvano Pitacco, 73-letni Antonio Sol-chi, 58-letna Emilia Palcini por. Radin, 75-letni Nicolo Rossi, 61-letni Giordano Mazzi, 81-letni Mas-similiano Sossi, 78-letr.i Gregorio Varuzza, 91-letna Anna Celihar vd.
Včeraj-danes
BIRME 1973
Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti.
Urarna in zlatarna
LAURENTt
Trst - Triestc, Largo Santorio 4
Petronio, 10-letni Fabio Baccomi, 79-letni Arrigo Arrigoni.
OKLICI: elektrikar Attilio Bellini in gospodinja Zorica Vrsjakovic, železničar Franko Tulliach in prodajalka Liviana Perziano, slaščičar Roberto Stocca in univerz, študentka Gabriella Battilana, mehanik Germanu Tomasini in prodajalka Lucia Guglielmi, trgovec Claudio Gianotti in učiteljica Maria Grazia dott. Invvinkl, cevar Gastone Scos-sa in delavka Bruna Riccobon, šofer Antonio Vivoda in delavka Li-liana Reja, delavec Fulvio Badin in uradnica Anna Travolato, barist Emilio Vascotto in prodajalka Ro-sanna Bibalo, delavec Carlo d’An-dolfo in uradnica Maria Antonia Collini, varilec Lucio Galazzo in prodajalka Valli Rizzi, univerz, študent Francesco Stabile in univerz, študentka Vera Sinigoi, finančni stražnik Tommaso Pagliarone in uradnica Bruna Sartori, delavec Federico Gobbo in frizerka Sonja Corbatti. bančni uradnik Bruno Frezza in uradnica Anna Maria Meroi, uradnik Omero Deveglia in uradnica Leda Sartori, karabinjerski podčastnik Salvatore Monopoli in uradnica Dolores Bartoli, delavec Giuseppe Lisandri in uradnica Carmela Bucci, risar Virgilio For-chiassin in študentka Laura Ban-! chig, telef. delavec Adriano Ciac-1 chi in gospod, pomočnica Giuliana
Kocjancic, pristaniški delavec Salvatore Pelos in dninarka Carmela Vouk, kontrolor letalskega prometa Angelo Sussi in uradnica Amelia Sindici, uradnik Giovanni Chersi in uradnica Annamaria Fiorentino, mehanik Aldo Visintin in šivilja Maria Grazia Stanchi, policijski podčastnik Giorgio Vendrame in gospodinja Nazzarena Giro, brivec Ja-n0s Hamori in frizerka Julianna Pichler, tekstilni tehnik Saverio Camporeale in delavka Amelia Bo-nifacio, uradnik Luigi Lucchini in uradnica Daisy Sorz, trgovski potnik Riccardo Dainese in uradnica Barbara Moschini, špediter Lucia-no Periani in prodajalka Renata Saro, trgovec Renzo Serganti in delavka Adriana Abatengelo, mehanik Marcello Zoch in uradnica Maria Riccardi, mehanik Romano Černe in prodajalka Loredana Skerk, uradnik Fulvio Triscoli in delavka
SEBOFLEX
VSE ZA KINO EN
FOTOGRAFSKI MATERIAL’
Trst, Ul. Mazzini 51. Tel, 733-361
Prijatelje naprošamo da
tn znance nas obiščejo
Giorgio
dott. Favretto in uradnica Erme-linda Guarini, uradnik Dino Scar-per in uradnica Iolanda Furlan, inženir Antonio Rossi in ekonomist Loredana Bertoni, šofer Enrico Riccobon in gospodinja Maria Griso-nich, uradnik Giorgio Bossi in u-radnica Dorina Ruzzier, trgovec Vito Sifanno in gospodinja Anna Sa-racino, varilec Sergio Radin in bolničarka Eufemia Fortunato.
LOTERIJA
BARI	52	74	50	69	9
CAGLIARI	58	89	7	67	23
FIRENCE	2	50	75	39	54
GENOVA	39	86	41	42	7
MILAN	64	11	50	83	88
NEAPELJ	44	45	12	52	41
PALERMO	61	57	80	38	14
RIM	12	46	53	57	56
TURIN	80	71	89	58	24
BENETKE	11	86	84	17	63
	ENALOTTO				
XXI X 2 X 2		1 2		1 X	X
Kvote: 12	točk — 4.198.000;			11 točk	
- 100.800;	10 točk —	22.300		lir.	
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2t Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, UL Settefontane 33. J Alla Giustizia, Trg Liberta 6; 'i.-si? , d Oro, Ul. Mazzini 43.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ivan Pregelj
TOLMINCI
po dramatizaciji Mitje Mejaka za Stalno slovensko gledališče Driredil Filibert Benedetič
Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Anja Dolenc Glasba: Marijan Gabrijelčič Asistent režije: Mario Uršič Režija: JOŽE BABIČ Koreografska postavitev alegorije: Selma Micheluzzi Korepetitor: Ignacij Ota
Razpored predstav pod rubriko «Gledališča».
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE -Trst Kulturni dom
Glasbeno-
baletni
popoldan
Nastopajo gojenci Glasbene matice iz Trsta in ba-' letke škedenjskega doma. V torek, 15. maja 1973 ob 15.30
Koordinacija in koreografija: SELMA MICHELUZZI
V Slovenskem klubu
bo v torek,
15. maja ob 20.30
OKROGLA MIZA 0 PROBLEMIH NAŠE ŠOLE
Glavni poročevalec bo prof. EGIDIJ KOŠUTA, sodelovala pa bosta še dr. STANKO OBLAK in predstavnik dijakov.
S člani toplo vabljeni tudi pedagogi, dijaki, starši in vsi. ki jim je pri srcu usoda naše šole!
GRUPA U in KASTA
v nedeljo, 20. t. m. izlet z avtobusom na
PRVO SPOMLADANSKO SREČANJE Z BENEČANI IN SLIKARSKI EX TEMPORE
,	V SORŽENTI
(Glej pod «IZLETI»)
ODBOR ŠOLA — GLEDALIŠČE Kulturni dom
Vas vljudno vabi na
AKADEMIJO SLOVENSKIH NIŽJIH SREDNJIH ŠOL
NA TRŽAŠKEM
ki bo v torek, 22. maja 1973 ob 17. uri
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju
priredi
v četrtek, dne 17. t.m. ob 20.30 predstavo celovečernega filma
ČILE
Avtor filma Aljoša Žerjal
je namenil prvo izvedbo svojemu rojstnemu kraju.
VABLJENI!
KAM v nedeljo, 20. maja 1973?
Na PRAZNIK ČEŠENJ v Mačkolje
Kulturni program — jedača in pijača — prosta zabava
Gledališča
KULTURNI DOM	, -..J
Danes, 13. maja ob 16. un ^ Mejak «Tolminci» za abonma F - okoliški.	ne(jelf
Umik odhodov avtobusov za. sko predstavo.
Avtobus št. 1:	i-no JI*'
Col 14.55, Veliki Repen ob 1 pjoSel li Repen 15.05, Saleš 15.1&*
15.25, Kontovel 15.25.
Avtobus št. 2:	$#
Trnovca 14.35, Praport 1 • polaj 14.40, Cerovlje 14.55, brt 15.00. Sesljan križišče 15-*». žina 15.10 in Sv. Križ 15.D-
Kino
Nazionale 14.30 «Che razza Barvni film.	. ^v*
Excelsior ob 10.00 in U-	.	$
Charlie Brown». Barvne risat ^
14.00 «Quella strega di F1"" lunghe*.	e-"
Grattaeielo 15.00 «Alto, b*0®^ (» con una scarpa nera*. Fa _ ^ard Igrajo:	Pierre Richard,
Blier in Mireille Dare.	jva*111,
Fenice 15.00 «Fuggivano, si **_ Gey sparavano e uccidevano	jjjt
way*. Steve McQueen ***^ P°° Graw. Prepovedano mla 14. letom.	. np gatk”'
Eden 15.00 «F.B.I. operazion Barvni Walt Disneyev	lpo »
Ritz 15.00 «Quel, maledetto	pid.
Rio Grande Express».
John Wayne in Rod Tas 1° ' 0i0neU',‘ Aurora 15.00 «Vogiiamo —ggfl-Barvni film. Igra: Ugo	c
Capitol 15.30 «Anche * °
1'hanno. Igra	G. S.	Scott.	. j(,
film. Prepovedano mlada* letom.	. rn g 1^' I
Cristallo 15.00 «Awentur*em ti*. Barvni film. Jean Pa do in Stefania Sandrelh- ^ n Filodrammatico 15.00 >-Deca 4* (Le belle noveUe “^veda1*1 cio). Barvni	film-	“
mladini pod 18. letom. aJri*10*' Moderno 14.30 «Lamico de Richard Harrison in	^
Barvni film. Prepovedano
pod 18. letom.	. i, «Fra5
Vittorio Venete 14.00 Hitchk<** ^ zy*. Barvni	film-	F
mladini pod 14. letom'nn7 M*sS‘j! Abbazia 14.30 «Agente_____ Gonrer ’
Goldfinger*. Igra Barvni film.
Sean
Astra 15.00 «Jane ®re^e Scott
del Rochester*, Georf®	.
Susa.i York. Barvni fdn>- m f Ideale 14.30 «Metti lo diav >	M.
lo mio infemo*.	18. leWn'
Prepovedano mladini P	Doic
Impero 15.00 «Che centI?aharvni la rivoluzione*. Zabavni	ja
Vittorio Gassmann *n laggio.
KINO NflOPČlNA*!
---------------vTl5. ^
predvaja danes od
■■•inv*. «BEATI I R1CCH *offolo, Silvia Koščina, Lin« . jpter Paolo Villaggio v kom*c pretaciji.
V	galeriji Kraške	°
svoja dela s kraško tema^ ^ 2? Cesar. Razstava bo	^
W
konca maja novejša °A0|jert b pejsaže in tihožitja —.	.
man. Vljudno vabljen*- Coro**e''
V	galeriji «Forum»- “t'jijni;
1 razstavlja Franco Ge** ^ m
V	galeriji cCartesius*’. petra coni 16 razstavlja GraCt„va bo a co svojo grafiko. Razstava .
jala do 18. t.m. _	. {	^
V	galeriji tdegh ^rt razstav trg 3, ba še danes * C)eW
svoja olja mlada	^
Tteriji
Sv. Nikolaja 6 je agjpz j svojih del koroški s*I*'af„va bo ® ter Maya. Njegova razs jala do 24. t.m.
zahvala ^ sp0[#< Ganjeni zaradi počastite naše drage	,
Ivanke Kralj
»a. C"*?*;. < ti
se zahvaljujemo vsem,	^ g
sočustvovali. Najlepsa	S vzniku A. Rožmanu.	$11
iti n*aJa
Trst, Trebče, Orsago, *B'
Pogrebno podjetje Zim°
Ul. Torrebianca 28
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami izgubi našega sina, brata in strica
sočustvovali
vsken*11
JOŽEFA LEGISE
Posebna zahvala g. župniku, darovalcem cvetja. Hojnike111 zboru, domačim fantom in dekletom, prisrčna zahv.alia spoi***n' in znancem, ki so na katerikoli način počastili **Je® ,, sestre'
žalujoči: oče, ma ’ rodstv° vnuki in drugo
Repentabor, 13. maja 1973 Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. Torrebianca 28
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
IVANA SANCINA
ebce**1'
pogret**' ;
se najiskreneje zahvaljujemo č.g. župniku, pevcem. ^ kakork°^ darovalcem cvetja ter vsem, ki so nam stali ob strani
počastili njegov spomin.
Žalujoče družine
SANCIN i« MENEGHEirI
načrt
JE PRIPRAVLJEN
Postavitev spomenika Padlim v NOB v Mačkoljah
Spomenik naj bi stal na začetku vasi
^rnu® Vas je v odporu proti fa-vilom In	sorazmerno s šte-
ve£ sv°jih prebivalcev, morda naj-tjMpi !rpe*a tako v materialnem je bj] ^u. k°t žrtvovanju ljudi. Vas je v Ožgana za 90 odst., in padel l^uje ^en deseti vaščan. To do-je Ve]’.,1‘a je vas dala v času vsta-bojeval- levilo borcev, ki so se teinjj. r? to' da osvobodijo svojo ali DJ.so to naši starši, bratje v	ljudje, ki so verovali
bodočnost.
^arriA &m° se zavedali, in se za-žttvova’- da safuo spričo njihovega
IZ BORŠTA
Praznik vina 2. in 3. junija
li ssdove svobode. Vedno smo
in
Bočili"^0,1 00 ljudi, ki so orno
Rojili v
h^., uašem srcu spoštovanje a'ost d0 tejj ljudi, ki so < Vedamnaš narodni obstoj. Toda za-
s«mo
^ tudi, da ni dovolj, da notranjosti izražamo to naše
»a vid atnpak, da izražamo to, tudi 611 napin-
ločin dSm° 86 vaščani zbrali in od-taeifg,| Postavimo spomenik žrtvam je, ^s“čnega terorja. Naš namen Hostjvj,. ^ spomenik, ki ga bomo ’ .nai bo predstavljal isto-žr‘vovaiP°Častitev vaščanov, ki so ?ražje 1 to' kar je človeku naj-tl ^ ?a osvoboditev naše zemlje 8oi>tno • za 1135 vse’ da čuvamo, taš° ^ 111 branimo z vsemi silami koli, . .ri*}no Pripadnost proti komur-9 teL°' nas botel potlačiti.
-'Stavil •'kh*1 smo se	dela.
kateje^^ 1 sm° pripravljalni odbor,
tfitHer Prva nnloga je bila, da dobi dilj , a Pnostor na katerem bi zgra-^ spomenik,
Wlo^m° Preučili vso stvar, smo se ®tor v’ da Je najprimernejši pro-fe občin i^^u vasi, blizu rezervoar-fsstanek^S ■ a vodovoda. Sklicali smo brili, p ' 31 vaščani so prostor odo-Pov prvem koraku, smo ta-Saj . arHi nalogo geometru Tulu, * načrt'
bH kmalu izdelan in na ^aiw sestanku predstavljen va-
J>Q *
?'ka, j^žitvi načrta od strani tehtanj ^bširni preučitvi,
^	h1 cuutvi, so ga va-
*^vljen °?rd'- Sedaj je načrt predlo d., oblas
C"
to
oblastem, da izdajo potreb za gradnjo in upamo, -vo V kratkem.
,ela. rJ** zaključili prvo etapo - si ‘ se b° začela druga eta-KaP ^r Postavitev spomenika.
„ ,bpe ročnega dela so va-^ svoiih Uaeno Privolili, da bo vsak 'tl- tf. niočeh, brezplačno sodelo-
S? Zapela akcija pobiranja pri-Po vasi. V tem smislu se na vse vaščane in simpa-a nas vsestransko podprejo
šističnih organizacij. Ugotovili so, da je v Miljah podpisalo peticijo 2460 meščanov, mnogi drugi pa so jo podpisali v Trstu.
Odporniški svet se zahvaljuje prebivalstvu. sporoča, da se akcija nadaljuje, in vabi stranke ter organizacije. naj podprejo akcijo za podpise zlasti med mladino.
Redni občni zbor zadruge «Naš Kras»
Zadruga «Naš Kras» vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo dne 19. maja 1973 ob 19.30 uri v prvem sklicanju in dne 26. maja 1973 ob isti uri v drugem sklicanju. Občni zbor, združen z večerjo (samo za člane), bo v dvorani restavracije «Furlan» na Repentabru.
Vinogradniki iz Boršta in Zabrež-ca ter PD Slovenec bodo tudi letos priredili praznik vina, in sicer dne 2. in 3. junija pod košatimi drevesi v gozdiču «Hribenca» pri Zabrežcu.
Ta praznik je vsako leto privabil veliko gostov iz okolice in mesta ter vzbudil zanimanje pri naših vinogradnikih.
Pridelek vina je pri nas še precej velik in v zadnjih letih se je površina vinogradov precej povečala, tako da tudli v prihodnosti ne bo zmanjkalo domače kapljice.
Prostor, kjer bo potekalo praznovanje, je obširen in bogatijo ga košati hrasti. Da bi ta praznik imel tudi kulturno vsebino, bo godba na pihala izvajala koncert, nastopili bodo naši najmlajši, pevski zbori in folklorna skupina. Poleg tega bomo naše goste in obiskovalce postregli s dobrim prigrizkom in črnim ter belim vinom, ki so "ta dah na razpolago domači vinogradniki. Za zaključek se bomo zavrteli ob zvokih znanega ansambla.
Marjan Kosmač
PRIHODNJO NEDELJO
«Naša pomlad»: revija otroških in mladinskih pevskih zborov
Zanimiva prireditev bo v Kulturnem domu
V nedeljo, 20. maja ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Trstu revija otroških in mladinskih zborov «NAŠA POMLAD». Peli bodo naslednji zbori: otroški zbor Glasbene matice iz Trsta, otroški zbor «Kra-ški slavček» iz Nabrežine, otroški zbor osnovne šole «Anton Šibelja Stjenkav iz Komna, otroški zbor osnovne šole «Janka Premrla-Vojka» iz Kopra, otroški zbor osnovne šole iz Jelšan, otroški zbor osnovne šole iz Postojne, otroški zbor osnovne šole iz Lucije, otroški zbor osnovne šole «Srečko Kosoveh iz Sežane, mladinski zbor osnovne šole iz Šmarij nad Koprom, mladinski zbor osnovne šole iz Dobrova, mladinski zbor osnovne šole iz Lucije, mladinski zbor osnovne šole «Srečko Kosoveh iz Sežane, dekliški zbor gimnazije iz Tolmina in mešani zbor
To bo prva tovrstna pevska revija v tržaškem Kulturnem domu. Prireditelji so tukajšnja Slovenska prosvetna zveza, Združenje pevskih zborov Primorske in Glasbena matica iz Trsta.
Ljubiteljem otroške in mladinske zborovske pesmi sta zbora Glasbene matice iz Trsta in Nabrežine dobro znana, saj sta že večkrat nastopila na raznih prireditvah in tudi na reviji Primorska poje, ostali otroški in mladinski zbori pa so tekmovali na občinskih revijah ki so bile pred kratkim v raznih krajih Primorske, na katerih so se uvrstili na prva mesta.
Obeta se torej izredno zanimiva in kvalitetna prireditev mladih pevcev, na katero opozarjamo vse ljubitelje otroške in mladinske zborovske pesmi, še posebej pa tukajšnjo šolsko mladino in vzgojitelje.	m.k.
OD 16. DO 20. MAJA
Šesto mednarodno srečanje pisateljev na Belent križu
Med gosti tudi kitajska pisateljica Ham-su-in
Na Belem križu pri Portorožu bo letos že šesto mednarodno srečanje pisateljev. Program predvideva slovesno otvoritev 16. maja ob 9.30 v portoroškem Avditoriju, nato pa se bodo do 20. maja vrstile razprave ne tri teme: 1. Pisatelj in bralci, 2. Tehnika pisanja in 3. Pisateljevo izrazno sredstvo — ali samo materinščina ali več jezikov. Pisatelji bodo nadalje obiskali več šol v piranski občini, v načrtu sta literarna večera v Piranu in v Sežani, razen tega pa bodo obiskali zamejskega pisatelja Fulvia To-mizzo v njegovi rojstni hiši v Ma-teradi pri Umagu, nadalje Spacalo-vo kraško hišo in Kosovelov grob. Letošnjega mednarodnega sreča-udeležilo okrog 90 pisa-
nja se bo
teljev iz vseh predelov sveta, med
drugim tudi iz Sovjetske zveze, Ro-1 sednik munije, češkoslovaške, Anglije, kluba. Francije, Italije, Nemčije in Avstrije ter letos prvič tudi iz švedske. Med najuglednejšimi gosti bo vsekakor kitajska pisateljica Ham-su-in, ki je zlasti s svojo zadnjo knjigo vzbudila zanimanja po vsem svetu. Pri tem naj omenimo, da koprska založba Lipa pripravlja izdajo treh njenih knjig. Med udeleženci bo tudi v Švici živeči angleški pisatelj John Berger, katerega roman G-Giovanni je prejel najvišje angleško literarno priznanje.
Ta roman je zanimiv tudi za nas. saj se deloma dogaja v Trstu in je ena izmed glavnih junakinj Slovenka. Med najuglednejšimi gosti bo tudi svetovno znani pisatelj Herman Kesten, ki je hkrati tudi pred-
zahodnonemškega PEN
gimnazije iz Kopra.
5 KONGRESA VSEDRŽAVNE IVEIE ZADRUG V FIRENCAH
IZ PODATKOV ZADNJEGA LJUDSKEGA ŠTETJA
Število tržaškega prebivalstva se iz leta v leto vidno krči
Tržaška družina šteje poprečno samo dva člana in pol, kar je najnižji indeks v naši deželi
<C .
•»asi
Neštetokrat smo že ugotavljali, da je Trst mesto upokojencev, mesto, ki se neizprosno stara, mesto brez demografskega prirastka. Iz podatkov zadnjega ljudskega štetja iz leta 1971 izvemo še to, da se v zadnjih letih vidno krči tudi poprečno število članov tržaških družin. Tržaška družina šteje namreč v poprečju samo dva člana in pol. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da se je v primerjavi z ljudskim štetjem iz leta 1961 poprečje zmanjšalo za 0,2 enote. Ti podatki zgovorno dokazujejo, da ima ravno Trst najnižje poprečje v deželi Furlaniji — Julijski krajini ter eno najniž.rh v državi snloh. Iz podatkov zadnjega ljudskega štetja je namreč razvidno, da znaša v pordenonski pokrajini no-nrečno število članov na družino 3.4, v Vidmu 3,2 in v Gorici 2,9. Skupno poprečje za celo deželo je tako točno 3, kar pomeni, da je tudi poprečje naše dežele znatno maniše od poprečja števila dru žinsk’h članov, ki znaša 3,3.
Kateri so vzroki takšnega stanja ni težko ugotoviti. V vseh teh zadnjih letih so v naši pokrajini zabeležili več primerov smrti kot rojstev, kar spet pomeni, da ima Trst visok odstotek priletnega prebivalstva, ki se sevda neizprosno krči. V letu 1969 se je na primer rodilo v tržaški pokrajini 3 355 c-trok, umrlo pa je kar 4.534 ljudi. Razlika je v tem primeru znašala 1.179. V naslednjem letu je bilo stanje še bolj neugodno. V vsej pokrajini so zabeležili 3.332 rojstev
				
Darovi in prispevki
Pa b° tudi dobiti gotovo ' ** i<,nai^a za nakup gradiva. Za-
nalogi.
Predsednik odbora (geom. I. Tul)
že zbrali
^ podpisov pod peticijo
1^1 svet v Miljah se je v 0 Dot„iCe,;rtek in ie razpravljal, * °v tod	za zbiranje pod-
Peticijo za prepoved fa-
in 4.794 smrti z razliko 1.462. Leta 1971 se je rodilo 3.218 otrok, umrlo pa je 3.994 ljudi (razlika je znašala 776). Končno so v lanskem letu zabeležili 3.290 rojstev in 4.217 smrti (razlika 927).
Globlji vzrok takšnega stanja je nedvomno tudi visoka stopnja izseljevanja in sorazmerno malo priseljevanja. Tudi v tem pogledu nam podatki ljudskega štetja dovolj zgovorno govorijo. Od ljudskega štetja leta 1961 do zadnjega predlanskega štetja se je prebivalstvo tržaške pokrajine zmanjšalo za 453 enot oziroma za 0,2 odstotka, medtem ko je v istem obdobju v naši državi prebivalstvo naraslo za 6,7 odstotka. Ob vsem tem se moramo globoko zamisliti, predvsem pa se morajo zamisliti naše deželne in krajevne oblasti, ki krojijo usodo našega mesta, sicer bo Trst v prihodnjih letih izkrvavel.
Poleg reform je potrebna tudi budnost in obramba demokracije, ki so si jo delavci pridobili s trdim bojem proti fašizmu, kajti v vseh teh zadnjih letih so skušale fašistične in neofašistične sile v državi preprečiti delavskim množicam s celo vrsto provokativnih dejanj, ki so jih vladni organi večkrat prezrli, da bi utrdile svoje položaje, ki so si jih zagotovile z dolgotrajnimi sindikalnimi boji.
Delavci industrijske cone ob tem pozivajo vse demokratične organizacije naj se združijo v odločni akciji, ki jo je organizirala ANPI za prepoved vseh fašističnih organizacij. Vsekakor je eden od pogojev za dosego vseh teh ciljev sindikalna enotnost.
Pomembna vloga zadružniškega gibanja za razvoj italijanskega gospodarstva
Obširno poročilo predsednika Miane o dosedanjem delovanju zadrug in bolniških blagajn v Italiji ■ Vprašanje zadružništva v naši deželi
Močno bo seveda zastopana tudi Jugoslavija, saj so povabili vse, ki danes kaj pomenijo v jugoslovanski literaturi. Slovenijo bo zastopalo 20 pisateljev.
O samih temah naj povemo, da so pač vsako leto drugačne, vendar zmeraj zelo aktualne. Organizatorji so si za letos izbrali dilemo sodobnega pisatelja: kdo bere to, kar napišem. Nedvomno bomo slišali zanimive konfrontacije mnenj: kaj in za koga pisati in kakšne tehnike naj se pri tem poslužujejo. Zanimiva bo tudi tema, ali pisati v več jezikih ali samo v materinščini. Ta lema je zanimiva zlasti za naše obmejno področje, pa tudi za druga jezikovno mešana področja, kot na primer za Makedonce, ki bodo na to temo tudi pripravili koreferat
Zunaj uradnega dela pa se bodo pisatelji seveda največ mudili v domu slovenskih pisateljev na Belem križu, kjer so, vsaj večina od njih — že stari znanci. Ta kotiček nekje tudi simbolizira glavni namen vseh teh srečanj: odkrit pogovor med pisatelji iz dežel z različnimi družbenim:	sistemi,
kako opravljati skupno poslanstvo, to je zbliževati narode, boriti se za mir in širiti napredek.
L. O.
'š	PADLIM V NOB

spomina ob drugi


obletnici smrti mame ob obletnici smrti
> zra”c-a Čufarja daruje sin
tkS®00 10-000 !ir-
V°V&ančič ^epene-*z ^ru"
lir, lCa in
?4
Silvan Mesesnel 10.000
V PADLIM V N0B IkSc-i j
n Silvan Mesesnel 10.000
V ^UžuENIK PADLIM V NOB pijana p u
fe0Bubnič 3000 lir, Julka _ aen 10.000 lir.
(Nendo) 5000 lir, Mirko Čufar 6000 lir, Dario Rugelli 2000 lir.
Družina Sardoč iz Devina daruje za ŠD «Vesna» 4000 lir.
V počastitev spomina Ivana Sancina darujeta odbojkarski ekipi Breg A in Breg B 8000 lir za ŠD «Breg-».
Namesto cvetja na grob Ivane Kralj iz Trebč daruje Justina Daneu 3000 lir za Dijaško matico.
ZA ŠPORTNO DRUŠTVO
KONTOVEL
Rafael Štoka 2.000 lir, Živko Daneu 4.000 lir, Vito Micheli 1.000 lir, Marija Starc ob 24-letnici smrti sina Milana daruje 5.000 lir za ŠD Kontovel in 5.000 lir za spomenik padlim na Kontovelu.
Predkongresno zborovanje CGIl v industrijski coni
V žavljah je bilo v petek, 11. maja, predkongresno zborovanje Nove delavske zbornice — CGIL za industrijsko cono. na katerem so izvolili delegate, ki bodo zastopali to področje na V. pokrajinskem kongresu CGIL. Po uvodnem poročilu deželnega koordinatorja sindikata za prevoze Varina se je razvila poglobljena razprava o številnih vprašanjih, ki jih je predložila sindikalna organizaciia. V razpravo je poseglo več delegatov, na kar je zborovanje zaključil deželni tajnik CGIL Arturo Calabria.
Na koncu so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri je med drugim rečeno, da je sedanja globoka gospodarska in socialna kriza, ki tare državo, rezultat zgrešene gospodarske politike, ki so jo narekovale razne politične sile, ki zagovarjajo in podpirajo tudi sedanjo desnosredinsko Andreottijevo vlado. Obenem v resoluciji ugotavljajo, da ni v omenjenih političnih silah dovoli politične volje za uresničitev velikih socialnih reform, ki jih država nujno potrebuje za svoj splošni družbeno - gospodarski razvoj.
Gibanje za osvoboditev žena o legalizaciji splava
Jutri, 14. maja bo ob 20.30 v veliki dvorani novega študentskega doma univerze v Ul. F. Severo 158 javen shod o temi: «Splav kot državljanska pravica*. Zasedanje je priredilo tržaško gibanje za osvoboditev žena. Uvodno besedo bo imel prof. Luigi Del Gatto, zdravnik, ki se že dolgo let bori za legalizacijo splava, za njim pa bo spregovorila tajnica vsedržavnega gibanja za osvoboditev žena Matilde Macioccia.
OSMICA
Ivan Kuzmič, Prebeneg 37 toči belo in črno pristno domače vino

IjfH,
TA— PADLIM V NOB
oq^;ja s kolonkovca ^ ANE a in c-i
ut	hllvan	Mesesnel	10.000
^la* 'ir-	A^anke	Cetin in	mama
iinaa	GaUo zya	Bjekar 1000 lir,
V	li,, £00 lir, Josip Dro-S?a,bin ^ . rii Cupin 5000 lir.
V	^aigj Ninija Ladiča da-
^?°<astitlBjekar 10°0 Ur.
(In	sPomina pok. Ivana
CQderm^e-družina Pečenik
mesecu smrti Franih jV,a0e jne .spominja Klara ‘ za
9) 3000 lir. * * *
Oh asilii Tv/r 1ruje 10 0°0 — — 4°. 0»>> Prosek-Kontovel.
daruie 1 ici smrti Ivana Ka'
,0bk° WtidrUŽina 3000 Ur za
Vil Priliki
iJjUf dru?;,, por°ke hčere Sonje lil 3005 iirna Grgič (Padriče št. ?D kv2? «Gaja» in 5000 *Slovan».
jj. £votja na grob ivana
iTca darujejo Mag-t£‘Uboia i^aver 3000 lir, dru-5V?f°liha 50^9? Ur in sekcija
V	>>.	°° br za PD «France
d BolinlV sp°mina Ivana San-
V	'lr za <?£a daroje Milan Kuret bi« P^astit D <<Breg»-
VjVti	spomina ob 5. oblet-
h>va 2055 Bolč* daruje teta Za	° llr za PD «France
do	.
Uliap I0^>>,daru-ieio: Vale-u-000 hr, Karlo Grgič
M
LINE/i

llilililllliiila
SllIlMllP™
moška in ženska oblačila
UL. CARDUCCI, 4 - TEL. 31-188 - TRST
... način oblačenja.../ kakšen kroj
PRI
lineaL
TRST ■ Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO
tovorni prevozi
v vse kraje, tudi v inozemstvo
• Živinorejsko razstavo v Lipici napovedano za danes, so zaradi varnostnih ukrepov proti slinavki odložili za nedoločen čas.
Od 7. do 11. maja je bil v konferenčni palači v Firencah 29. vsedržavni kongres Državne zveze zadrug in bolniških blagajn. Kongresa so se poleg številnih delegatov (nad tisoč, ki so zastopali 7.500 zadrug), udeležila tudi razna zastopstva državnih in tujih zadružnih centrov, sindikalnih organizacij in političnih strank. Prisotna je bila tudi delegacija opazovalce" Delavskih zadrug in Federacije zadrug iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Poleg tega sta bila na kongresu izvoljena v vsedržavno vodstvo Zveze tudi dva predstavnika, ki bosta zastopala našo deželo in sicer Sa-verio Giacchetti in Silvino Poletto.
Po uvodnem pozdravu župana iz Firenc Bausija je delo kongresa odprl podpredsednik Zveze Vigone, ki je med drugim poudaril, da je bilo obdobje med 28. in 29. vsedržavnim kongresom polno političnih in gospodarskih dogodkov, ki so občutno vplivali na družbenogospodarski razvoj v Italiji in v svetu.
Glavno poročilo je nato imel predsednik Državne zveze zadrug in bolniških blagajn Miana, ki je najprej uokviril delovanje na področju zadružništva v zadnjih letih. Kljub naraščajoči krizi, v katero je zašlo italijansko gospodarstvo, se je zadružniško gibanje v zadnjih petih letih nasprotno še utrdilo. Kljub temu pa je zveza občutila na svoji koži, je dejal Miana, tisto politiko, ki jo je italijanska vlada izvajala v korist velikih monopolnih
iiiuiimmiimiiiuiMiiiiniimmitiiHiiiiiiimmiiiiitmiimiiiiiiimiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiimii
V TOREK SO GA POKOPALI V BOUUNCU
NENADNA SMRT IVANA SANCINA
V	torek so se v Boljuncu za vedno poslovili od 66-letnega Ivana Sancina, ki ga je smrt prerano in nepričakovano ugrabila svojcem, prijateljem in vaščanom. Pokojnik je bil dober družinski oče, mirnega značaja in že od mladih nog napredno usmerjen in zaveden.
V	svojih mladih letih se je vključil v komunistično mladino. Bil je tedaj eden najagilnejših mladincev v Boljuncu in je prevzel sekretarske posle. Že leta 1925 se je udeležil konference komunistične mladine med Opčinami in Prosekom. Istega leta je bil v Boljuncu v skupini mladincev, ki so pred prvim majem razobesili na hrastu pri cerkvici sv. Roka na vrhu Ko-romačnika rdečo zastavo. Med številnimi skrivnimi sestanki v času fašističnega terorja, ki se jih je udeleževal, je tudi sestanek v drugi polovici maja 1932 na Rebrnici v Boljuncu, ki ga je organiziral Natal Kolarič.
Pokojni Ivan je skrbel tudi za širjenje propagandnega antifašističnega čtiva, ki so ga tiskali v ciklostilni tehniki v kamnolomu Antona Smotlaka med Mačkoljami in Domjem. Julija 1932 pa je vsej dejavnosti prišla policija na sled in sledile so množične aretacije. Med aretiranimi je bil tudi Ivan. Izpuščen je bil čez nekaj mesecev, ko je bila oklicana amnestija.
Med vojno je bil poslan v poseben bataljon. Ko se je vrnil, se je vključil v OF. Deftval je zlasti v tovarni Panfili, kjer je bil zaposlen kot sodar. Tudi po vojni
je ostal zvest svoji napredni ideji. Bil je zvest naročnik Primorskega dnevnika.
Prve dni tega meseca je odšel na kratek oddih v Dolenjske toplice, kjer ga je nenadoma prijela slabost. Izdihnil je 5. t.m. v bolnišnici v Novem mestu, od koder so ga v torek pripeljali v domačo vas. Prijatelji, delovni tovariši, številni	domačini	in znanci	iz	dru-
gih vasi, ki so ga poznali in cenili zaradi njegove poštenosti, skromnosti in zavednosti, so ga v velikem številu	spremili	na	njegovi	poslednji	poti na	domače
pokopališče. Domači pevski zbor mu je v slovo zapel tri žalostinke. Med	številnimi	venci je	bil	tudi
venec prosvetnega društva «Pre-šeren», katerega član je pokojnik _ bil.
Užaloščeni družini izrekamo naše globoko sožalje.
skupin. Zaradi tega je zveza mnenja, da bi morala država nekoliko spremeniti to politiko. Do sprememb pa pride lahko le s korenitimi re-formami, kajti za dvig italijanske- nem izpitu, ga gospodarstva je treba neobhod-no upoštevati vse proizvajalne možnosti v državi in v tem okviru je zadružniško gibanje nedvomno po^ memben dejavnik za gospodarski razvoj. Zadružništvo je torej tista sila, ki lahko skupno s sindikalnim gibanjem odločilno prispeva k spreminjanju razvojnega mehanizma v državi.
Posebno poglavje je Miana v svojem poročilu posvetil vprašanju italijanskega juga, ki je po njegovem mnenju vsedržavni problem in je zato dolžnost zadružniškega gibanja, da mu posveti vso pozornost.
Miana je nato obravnaval vprašanje draginje, ki ga ljudstvo najbolj občuti. Tudi ta problem potrebuje temeljito Droučitev, kajti predvidevajo, da bo do konca leta 1973 draginja narastla za 15 odstotkov, kar je tudi najvišji odstotek po vojni.
Ena največjih težav, s katerimi se danes srečuje zadružniško gibanje v Italiji je omejevanje posojil raznim zadrugam. Ta omejitev nalaga zastareli in neustrezni zakon iz leta 1936, ki ga do danes še niso spremenili. Tudi v tem pogledu je torej nadvse nujna korenita reforma.
V nadaljevanju svojega poročila je predsednik spregovori] tudi o povezavi med državnimi organi in zadružniškim gibanjem v okviru splošnega gospodarskega načrtovanja. Obenem je omenil problem povezave med zadružništvom in posameznimi deželami. Večina deželnih statutov namreč priznava funkcije zadružništva za razvoj gospodarstva in \ ta namen predvidevajo tudi določeno finansiranje.
To vprašanje je še posebnega pomena za deželo Furlanijo - Julijsko krajino, ki se lahko ponaša s pomembno zadružniško tradicijo, saj šteje nad 120 tisoč članov. Zaradi tega si tudi ne moremo zamisliti akcije, ki bi bila naperjena proti draginji in ki bi obenem ne upoštevala vloge, ki jo v tem okviru lahko odigrajo zadruge.
29. kongres se je zaključil z o-dobritvijo resolucije s katero se Državna zveza zadrug in bolniških blagajn obvezuje, da bo še naprej vodila boj proti draginji ter razvijala politiko za razvoj kmetijstva, za razvoj italijanskega juga in sploh za razvoj vsega italijanskega gospodarstva.
predložili prošnjo, bodo sprejeti k izpitu in ne bodo prejeli pismenega vabila. Pismeno obvestilo bodo prejeli le zmagovalci po opravlje-
Aretiran tat,
ki je kradel na ladji
Prejšnjo noč se je 41-letni Rugge-ro Stanich iz Milana vtihotapil na krov ladje «Dioneas>, ki je zasidrana ob pomolu Fratelli Bandiera. Pobrskal je po kabinah in ukradel nekaj oblek in rjuh.
Toda ni mu uspelo, da bi zbežal 7. ukradenim blagom. Agenti pristaniškega komisariata so opazili njegovo sumljivo vedenje in so ga usta vib. Ko je prišla na dan resnica, so ga aretirali zaradi tatvine v obtežilnih okolnostih.
Pridržana prognoza za voznika
Prometna nesreča
na ovinkih pri Pesku
Včeraj dopoldne se je pri Pesku pripetila prometna nesreča, ki je terjala več ranjencev, od katerih so enega sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Gre za družino iz Zadra, ki se je pripeljala čez mejo pri Pesku v avtomobilu opel kadet. Za volanom je sedel 31-letni Dimitar Surašič, ob njem njegova 32-letna žena Ivka Zubič Por. Surašič, na zadnjem sedežu Pa njeni sestri 48-letna Maria Zub-čič por. Sulija in 41-letna Sinica Zubčič ter sin slednje 19-letni Zdenko Zubčič.
Ko je avtomobil privozil do motela «Rosandra», je voznik morda zaradi previsoke hitrosti izgubil nadzorstvo nad vozilom da ni u-tegnil izvoziti ovinka. Z vso hitrostjo se je avto zaletel v drevo, ki je na levi strani cestišča.
Šofer si je pri trčenju hudo poškodoval glavo in zlomil ključnico, zaradi česar so ga sprejeli v nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo. Vsi ostali so se samo udarili in odrgnili in bodo ozdraveli v dveh tednih.
Natečaj za šolske štipendije
Šolski skrbnik sporoča, da je razpisan I. turnus natečaja za šolske štipendije, katerega se lahko Udeležijo dijaki 3. razreda srednjih šol, ki bodo v šolskem letu 1973-74 obiskovali I. razred višjih srednjih šol. Za dijake italijanskih šol je določenih skupno 82 štipendij, za slovenske pa samo 6. Šolska štipendija znaša 150.000 lir. Rok za prijave k natečaju zapade 19. maja. Pismena izpitna naloga bo 28. maja ob 8.30. Na oglasnih deskah v šolah so objavljeni predpisi in podrobna navodila.
Šolske štipendije so namenjene sposobnim in marljivim dijakom revnih družin, ki ne prejemajo drugih štipendij, nagrad ali bonov za knjige. V tem primeru ima dijak možnost izbire. V pravilniku je določeno, da se šteje kot revna družina tista, katere obdavčljivi dohodek ne presega 1.300.000 lir (z 1 otrokom), 1.600.000 lir (2 otroka), 1 milijon 900.000 lir (3 otroci), 2.200.000 lir (4 otroci), za vsakega otroka več pa še 300.000 lir.
Prošnjo za sprejem k natečaju, na navadnem papirju, mora predložiti oče, ali kdor ga nadomešča. Izpolniti je treba tudi obrazec, ki ga dobite v tajništvu šole.
Zmagovalci natečaja bodo morali predložiti, v roku 20 dni po sprejemu obvestila, še družinski list, potrdilo davčnega urada in dru-potrjujejo
IZOLA
Praznik pomladi
v soboto, 19. in nedeljo, 20. maja
Mednarodni dnevi lesa na tržaškem velesejmu
V okviru tradicionalnega tržaškega velesejma bodo tudi letos priredili mednarodne dneve lesa. Ta pomembna gospodarska manifestacija, ki ji bo letos prisostvoval sam minister za zunanjo trgovino Matteo Matteotti v spremstvu glavnega direktorja za valutna vprašanja Min-comesa prof. Stefana Lionettija, bo letos obravnavala na posebnem zasedanju, ld bo 21. junija vprašanje potrebe, j»gojev in perspektiv italijanskih investicij na lesnem sektorju v tropskih deželah. Minister se bo zasedanja udeležil na povabilo predsednika Centra za dokumentacijo za mednarodno lesno trgovino poslanca Corrada Belcija. Zasedanja se bodo udeležili tudi številni predstavniki italijanskega gospodarskega življenja, izvedenci iz držav proizvajalk tropskega lesa ter razni predstavniki Evropske gospodarske skupnosti iž Bruslja.
Vedno v okviru mednarodnega dneva lesa na tržaškem velesejmu bo 20. junija tudi 8. mednarodno zasedanje o lesni trgovini, ki ga prireja vsedržavna federacija lesnih trgovcev. Zasedanje bo obravnavalo vprašanje sedanjega stanja in perspektiv na področju lesne preskrbe. Mednarodnim dnevom lesa bo predsedoval dr. Valerio Benvenuti, glavni direktor za gorsko in gozdno gospodarstvo na ministrstvu za kmetijstvo.
..................................mn...mm....
PATRONAT |NAC
OBVESTILA
34133 Trst, UL Cicerone 8/b - Telef, 62785
INVALIDSKE POKOJNINE INPS
Zavarovanci imajo pravico do in-valioske pokojnine pod sledečimi pogoji:
A)	Če je minilo vsaj pet let od datuma, ko je bil plačan prvi prispevek.
B)	Če je bilo plačanih vsaj pet let prispevkov, ki odgovarjajo:
—	60 mesečnim prispevkom za delavca z mesečno plačo
—	260-tedenskim prispevkom za delavca s tedensko plačo
—	5 letom prispevkov za podrejene delavce na kmetiji
—	780-devnim prispevkom za nekvalificirane kmete
—	520-dnevnim prispevkom za nekvalificirane kmetice
—	520-dnevnim prispevkom za kvalificirane kmete
—	350-dnevnim prispevkom za kvalificirane kmetice
C)	Če je bilo plačanih v zadnjih letih pred vložitvijo prošnje za pokojnino vsaj eno leto prispevkov. ki odgovarjajo:
—	12-mesečnim prispevkom za delavce z mesečno plačo
—	52-tedenskim prispevkom za delavce s tedensko plačo
—	enemu letnemu prispevku za podrejene delavce zaposlene na kmetiji
—	156-dnevnim prispevkom za nekvalificirane kmete
—	104-dnevnim prispevkom za nekvalificirane kmetice
—	104-dnevnim prispevkom za kvalificirane kmete
—	70-dnevnim prispevkom za kvalificirane kmetice
Tisti, ki so plačevali prostovoljne prispevke v obdobju od 1. 1. 1952 do 31. 12. 1961 imajo pravico do invalidske pokojnine z manjšim številom plačanih prispevkov. V tem primeru morajo imeti:
do leta 1952 ............... 1 leto
plačanih prispevkov od leta 1953 do leta 1955 . . 2 leti plačanih prispevkov od leta 1956 do leta 1958 . • 3 leta plačanih prispevkov od leta 1959 do leta 1961	; 4 leta
plačanih prispevkov Invalid je tisti, katerega normalni dohodek se je znižal na polovico zaradi fizične ali umske bolezni. Drugi pogoj, ki ga navaja zakon je
ge dokumente, ki potrjujejo v
kakšnih razmerah živi družina. --------„--------------------—.. ^
Vsi, ki bodlo v določenem roku 1 ta, da mora biti invalidsko stanje
trajno. To ne pomeni, da je bolezen neozdravljiva, temveč, da zmožnost dohodka ostane nespremenjena.
Prošnjo za invalidsko pokojnino je treba narediti na posebni tiskovini, ki jo nudi INPS in ji priložiti sledeče dokumente:
1.	družinski list
2.	potrdilo bolnišnice (če je zavarovanec bil v bolnišnici)
3.	zdravniško potrdilo.
Pokojnina začne teči s prvim dnem
naslednjega meseca. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobijo zainteresirani na patronatu INAC.
SOCIALNE POKOJNINE INPS
Pravico do socialne pokojnine i-majo italijanski državljani, ki stalno prebivajo na območju italijanske republike in ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
1.	So stari najmanj 65 let
2.	Niso v spiskih davčnih zavezancev (če so poročeni velja ta pogoj tudi za zakonskega druga)
3.	Niso uživalci kake pokojnine
4.	Nimajo letnih dohodkov skupno nad 234.000 lir.
V dokaz izpolnjevanja gornjih pogojev so potrebni sledeči dokumenti:
a)	Družinski list vidiran po davfr ni upravi in
b)	Državljanski list.
Socialna pokojnina znaša danes 18.000 lir na mesec in se letno izplačuje za 13 mesecev.
Uživalec socialne pokojnine ima tudi pravico do brezplačne zdravstvene službe.
PROŠNJE ZA «OLJKE»
DO 20. MAJA
Pokrajinski inšpektorat je javil, da so odgodili termin za vložitev prošnje za oljke do 20. maja. Ta ukrep so sprejeli zaradi izrednih zamud na pošti, ki so jih povzročile stavke.
Zamudniki! Izkoristite to nepričakovano priložnost in pohitite z vložitvijo prošenj. Rok zapade 20. maja.
* * *
Za vsa pojasnila se lahko obme-te na patronat INAC, Ulica Cicerone 8/b, tel. 62785. Urnik dela: vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure. V sobotah pa od 8.30 do 12.30.
GORIŠKI DNEVNIK
OB PRISOTNOSTI KRAJEVNIH ZASTOPNIKOV OBLASTI
V goriški bolnišnici so včeraj odprli moderne paviljone za tehnične službe
Naprave veljajo 800 milijonov lir, med njimi je tudi samostojna električna centrala - Predsednik upravnega sveta odv. Sanzin orisal načrte za nadaljnjo modernizacijo bolnišnice - Trak je prerezal deželni odbornik za zdravstvo odv. Devetag
V goriški bolnišnici so včeraj slavili delovni uspeh, ki pomeni velik korak naprej k uresničitvi modernega kliničnega centra. Ob prisotnosti zastopnikov oblasti so odprli veliki hali, v katerih so osredotočene vse tehnične službe bolnišnice. Naprave so pripravljene tako, da služijo ne le sedanjim potrebam bolnišnice, marveč tudi bodočim, ko bo zgrajena še ena de-vetnadstropna stavba in ko bodo sedanji bolnišnici upravno pridružili tudi sedlanjo pnevmološko bolnišnico (za jetiko), ki je še samostojni zavod.
Goste je sprejel predsednik u-pravnega sveta bolnišnice odv. Peter Sanzin. V svojem govoru je poudaril dejstvo, da bodo te naprave delovale lahko samostojno in brez motenj. V tem kompleksu je namreč velika termična centrala, ki lahko daje električno energijo celotni bolnišnici. Ko bodo uredili tudi dve enonadstropni stavbi v Ul. Vittorio Veneto, kjer bodo nameščeni uradi in nekatere ambulante, bo bolnišnica še bolje urejena. Od!v. Sanzin je še dejal, da imajo v načrtih gradnjo devetnadstropne stavbe, kjer bodo pridobili prostor za nove laboratorije in ambulante. Bolnišnica mora postati specializirana in v bodoče ne bodo gledali za kvantitativno večanje, marveč za kvalitativno. Vse to v okviru naporov za izvedbo zdravstvene reforme in v soglasju z deželnimi načrti na področju zdravstva, Id predvidevajo široko razpredeno mrežo zdravstvene preventivne službe.
Včeraj odprta stavba je veljala 800 milijonov Kr, od katerih so jih 300 porabili samo za zidarska dela. Dežela je veliko prispevala za ta dela in predsednik upravnega sveta bolnišnice se je zaradi tega lepo zahvalil prisotnim deželnim predstavnikom. Odv. Sanzin pa je omenil tudi senčno stran upravljanja bolnišnice: bolniške blagajne dolgujejo nad tri milijarde lir, pri bankah je bolnišnica sedaj zadolžena za milijardo in pol lir, plačevati mora visoke obresti. Državni organi bi morah take nepravilnosti odpraviti.
Za njim je prevzel besedo deželni odbornik za zdravstvo odv. Cesare Devetag. Izrekel je svoje zadovoljstvo, da se otvarja tak modemi tehnični kompleks, ki je se-. stavni del bolnišnice, omenil je pri-
stvenem področju, posebno še v zadnjem času ko so odobrili dva zakona, štev. 54 in štev. 58, ki določata službo za medicino dela in ustanovitev zdravstvenih konzorcijev, za katere je deželni odbor pred dnevi odobril tudi osnutek pravilnika. Zdravstvene enote postajajo pri nas, prvič v Italiji, stvarnost in v te enote so vključene tudi bolnišnice. Odv. Devetag je še dejal, da je deželni odbor pred dvema dnevoma dal goriški bolnišnici še en prispevek v višini 1.120.000.000 Kr za nadaljnjo gradnjo, izrazil je tudi upanje, da bo dežela kmalu primaknila še kaj denarja. Bolnišnica se ne sme zapirati vase, sodelovati mora z zunanjostjo, je dejal ob zaključku svojega govora deželni odbornik za zdravstvo.
Nato je nadškof mons. Cocolin blagoslovil stavbo, odbornik Devetag pa je prerezal simbolični trak. Gostje so si nato ogledali prostore nove stavbe. Med njimi so bili deželni svetovalec Tripani, goriški župan De Simone, poslanec Meni-
chino, prefekt MoKnari, podpredsednik pokrajine Waltritsch, zastopnik SKGŽ Vesel, vrsta županov, zastopnikov raznih ustanov in vojske. Prisotni so bili tudi člani upravnega sveta bolnišnice in zastopniki osebja.
Nova tehnična hala bo s podzemskimi hodniki povezana z osrednjim poslopjem bolnišnice. Vse naprave se lahko vodijo z elektronskim računalnikom. Termična centrala ima kapaciteto 10 milijonov kalorij na uro (lahko bodo to kapaciteto povečaK s še enim generatorjem). Na Goriškem je ta centrala doslej najmočnejša. Centrala za vodo ima velik rezervoar in bo lahko delovala tudi če bi prišlo do odkvar v mestnem vodovodu. Dodajmo še električno centralo, ter manjše delavnice.
Poleg tega so tu še skladišča z vehkimi hladilniki. Velika kuhinja je urejena tako, da bodo v njej lahko pripravljali različne menuje. Zelo modema je tudi pralnica. Načrt sta pripravila arhitekta Baresi in Graziato.
PRIPRAVE ZA DEŽELNE VOLITVE
Znane so štiri kandidatne liste: včeraj so svojo ob javili komunisti
Na listah KPI in PSI slovenska kandidata Venceslav Devetak in Marko Waltrilsch . Na volitvah prvič tudi «Movimento Friuli»
Sinoči je Pajetta odprl volilno kampanjo v Gorici
Znane so štiri kandidatne liste za deželne volitve 17. junija. Včeraj so svojo listo objaviK komunisti in tako že vemo za kandidate PRI, PSDI, PSI in KPI. Na komunistični listi so kandidati navedeni po abecednem redu in sicer: Bergo-mas Fulvio, sedanji deželni svetovalec; prof. Venceslav Devetak, profesor, Slovenec; Giuseppe Fa-bris, delavec, župan v Škocjanu ob Soči; Bianca Marega - Vidoz, delavka, pokrajinska svetovalka; Ri-naldo Rizzi, učitelj, sedanji deželni svetovalec; Giovanni Visintin, kmet; Spartaco Zorzenon, sedanji deželni svetovalec. Možnost izvolitve imata dva svetovalca in skoro gotovo bosta potrjena Bergomas in Zorzenon, Rizzi, ki je bil izvoljen na prejšnjih volitvah na listi bivšega PSIUP. pa bo prevzel druge dolžnosti.
Že pred več kot tednom dni so svojo listo objavili republikanci. Njihovi kandidati so Mauro Bigot, Pietro Degano, Roberto Degen-hardt, Claudio Gualdi, Piero Mar-cueci, Pietro Pannunzio in Mario Tiberio.
iiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiilMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii n ii iiiiii iiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiJiiriiiiiiiimmiiii!i iiiii luninimi Mimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifiiB
V OKVIRU PROSLAV
V muzeju v gradu Kromberk razstava o tolminskem puntu
Uredila sta jo Branko stavljeni nekateri do
Marušič in Marjan Brecelj - Raz-sedaj še neobjavljeni dokumenti
V gradu Kromberk so v petek zvečer odprli zgodovinske razstavo uVeliki tolminski punt 1713» in knjižno razstavo «Tolminski punt v književnosth. Uredila sta jo ravnatelj goriškega muzeja Branko Marušič in ravnatelj goriške knjižnice «France Bevk» Marjan Brecelj. Razstavo so pripravili ob priliki proslav v Tolminu pred dvema tednoma, v gradu Kromberk pa bo odprta do 7. junija letos.
Slovesnosti ob odprtju razstave se je udeležilo precej ljudi, predvsem iz vrst kulturnih delavcev, med njimi tudi nekateri zastopniki iz zamejstva (prof. Rado Bednarik,
zadevanja deželne uprave na zdrav-
ih«hpit—■■■■■i««Mn«imn«ii»mmmiiniinni»n«iiiiiiwwniinnmm»,M|||i|H|H||||||||>|||||||lilim,llllllllillll>
MAJNIŠKI IZLETI GORIŠKIH DIJAKOV
Tretješolci so obiskali v Sloveniji Škofjo Loko, Kranj in Ljubljano
Obisk prvošolcev v Reziji in drugošolcev v Kanal, ski dolini - Pri sovodenjskem rojaku Cijanu
Dijakinje in dijaki slovenske nižje srednje šole v Gorici so imeli preteklo sredo toKko pričakovane šolske izlete, na katere so se že nekaj dni pripravljaK. Letos so i-meM na programu kar tri cilje.
Dijaki prvih razredov so si izbrali za cilj dolino Rezije, ta naj-zapadnejši košček slovenske zemlje, ki je za večino izletnikov bil še nepoznan. Pod vodstvom profesorjev so se odpeljali v sredo zjutraj mimo Vidma z avtobusi po dolini Bele ter zavih v Rezijo kjer so se ustavih v njenem središču v Ra-venci. Tam so si ogledali krajevne zanimivosti in napravih tudi krajši izlet v bhžnjo okoheo. V krajevnem gostišču so si naročiK kosilo, se popoldne še malo ogledali po okohci, zlasti proti mogočnemu Kaninu, ki na vzhodu zapira prijazno dolino, ki je sedaj že vsa v spomladanskem zelenju, nato pa so z avtobusi in veselo razpoloženi zopet krenili proti Gorici.
Dijaki in dijakinje drugih razredov pa so se prav tako z avtobusi odpeljah še malo dalje in sicer v Kanalsko dolino ter se ustavih v Trbižu. Ogledali so si tamkajšnje zanimivosti in lepo okoheo, kjer je bilo še do pred kratkim živahno vrvenje smučarjev.
Od vseh pa je bil najbolj zanimiv izlet tretješolcev. ki so se odpeljali preko meje v Slovenijo. V zgodnjih jutranjih urah so jih avtobusi potegnili najprej do Cerkna, kjer so se za kratek čas ustavih in si ogledali novo šolo - spomenik v počastitev padlih gojencev tamkajšnje partijske šole in drugih borcev. Od tu so se preko sedla povzpeli v Poljansko dolino ter se u-stavili najprej na Visokem, domačiji znanega slovenskega pisatelja in politiki dr. Ivana Tavčarja, ki ima tu tudi svoj grob in spomenik ter je svoj dom opisal v knjigi «Vi-soška kronika*.
Svojo pot so nadaljevali do Škofje Loke, kjer so si ogledali znamenitosti tamkajšnjega muzeja in kapucinskega samostana. V tem samostanu je znamenita knjižnica, v kateri hranijo nekatera izvirna dela znanega vipavskega pridigarja Janeza Svetokriškega in štandreške-ga rojaka Lovrenca Marušiča. O-menimo naj še, da je predstojnik tega škofjeloškega samostana sovo-dienjski rojak pater Avguštin Cijan, ki je bil obiska vesel ter je poskrbel, da so si goriški dijaki ogledali samostansko knjižnico in druge zanimivosti.
Po kosilu v mestnem gostišču so se odpeljali v Crngrob ter si ogledali tamkajšnje stavbarske zanimivosti. Nato so nadaljevali pot do Kranja, se ustavih v Prešernovem gaju ter se poklonih na grobovih Prešerna in Simona Jenka. Žal so morali ugotoviti, da je bilo okolje obeh grobov nekoliko zanemarjeno. Ko so si ogledali še nekatere druge mestne zanimivosti, so se naši izletniki odpeljali dalje proti Ljubljani ter se ustavih tudi tukaj, da so si ogledali lepote slovenske prestolnice, ki je utripala v živahnem prometnem vrvežu. Vse prehitro je prišel čas odhoda, ko so se odpeljali preko Vrhnike, Logatca in Črnega vrha nazaj na Primorsko in v Gorico, polni veselega razpoloženja in lepih vtisov z obiska v lepi matični domovini.
L M.
V	Doberdobu
seja občinskega sveta
V	Doberdobu bo v četrtek, 17. maja ob 16. uri seja občinskega sveta.
podpredsednik pokrajine Marko Waltritsch, prof. Marija češčuto-va). Nekaj za razstavo priložnostnih pesmi je zapel Goriški oktet, član Primorskega dramskega gledališča Iztok Jereb je nato recitiral nekaj pesmi naših pesnikov.
Pozdravni govor je imel kustos muzeja Drago Svoljšak. Dejal je: «Z zadovoljstvom vas pozdravljam v zbirnah Goriškega muzeja, tu na Kromberškem gradu. Naše današnje srečanje je namenjeno otvoritvi dveh razstav in sicer zgodovinske razstave aVeliki tolminski punt 1713», ki jo je pripravil goriški muzej in knjižne razstave «Tolminski punt v književnosth, ki jo je postavila Goriška knjižnica «Franceta Bevka». Letos, ko se vsa naša domovina ob petstoletnici kmečkih uporov z mnogoterimi spominskimi slavji spominja stoletja trajajočih uporov in revolucionarnega vretja med slovenskimi kmeti, je Goriški muzej, skupaj z Goriško knjižnico z razstavo, ki je tu pred nami, muzeološko prikazal zadnji večji kmečki upor pri nas, veliki tolminski punt, ki je zagorel spomladi leta 1713 in bil krvavo končan leto dni kasneje. Veliki tolminski punt je del stoletnih bojev ne le slovenskega kmeta, za socialne in gospodarske pravice, za dostojanstvo in svobodo, sem segajo korenine narodnoosvobodilnega boja, v katerem si je kmet ramo ob rami z delavcem in izobražencem priboril tisto in še več, za kar so se pred 500 leti prvič dvignili slovenski kmetje. Razstavo, ki je bila pripravljena in postavljena prvič v Tolminu, prav v času osrednjih proslav in prireditev ob 2S0. obletnici tolminskega punta, predstavljamo danes občinstvu tu v Novi Gorici. Poudariti moramo ob tem, da ni lahko v obliko muzeološkega prikaza zajeti iz ne preveč obilnega gradiva vse tisto, kar pojmujemo kot punt ali upor. Predvsem skorajda ni materialnih sledov o puntu, med obilico arhivskega gradiva pa prevladuje tako, ki more izvrstno služiti znanstvenemu delu in študiju, manj pa je med tem gradivom za razstavljanje primernih ali denimo atraktivnih listin. Poudariti moramo prav gotovo tudi dejstvo, da je poleg punta iz leta 1573 prav veliki tolminski punt našel v slovstvu največji odmev.
Zavedajoč se omenjenih možnosti pri oblikovanju razstav ne bi bilo prav, ne poudariti naporov, ki sta
jih v pripravo razstav vložila avtorja Branko Marušič in Marjan Brecelj. Da je razstavi bilo moč takole oblikovati smo hvaležni vsem, ki so kakorkoli pomagali, predvsem pa smo zahvalo dolžni Narodnemu muzeju iz Ljubljane, Arhivu Slovenije, Pokrajinskemu arhivu iz Gorice, Pokrajinskemu arhivu iz Nove Gorice, umetniku Tonetu Kralju za izvirno delo s puntarsko vsebino in pa Temeljni kulturni skupnosti Tolmin in Nova Gorica ter Kulturni skupnosti Slovenije za denamp. pomoč.»
Gostje so si nato ogledali razstavi, ravnatelj muzeja Branko Marušič je strokovna prikazal nastanek razstav in tudi orisal dokumente, ki so tu prvič razstavljeni. Gre zlasti za dokumente, ki jih je sam Marušič našel v pokrajinskem arhivu v palači Attems v Gorici in ki so tu razstavljeni v fotokopijah.
Razstavo si lahko ogledate vsak delovni dan v jutranjih urah, ob nedeljah pa tudi popoldne.
Danes v Novi Gorici proslava
Gradnikove brigade
V Novi gorici bo danes zjutraj ob 10. uri pred stavbo občinske skupščine proslava in srečanje bivših borcev Gradnikove brigade in aktivnih pripadnikov enote JLA, ki nosi ime po slavni Gradnikovi brigadi ter pripadnikov mladinskega odreda.
Na programu proslave so izkaza-nje časti bojni zastavi in svečani mimohod vojaške enote, nadalje pozdrav, slavnostni govor ter kulturni spored. Po programu bo skupno kosilo in tovariško srečanje. V okviru proslave bo v veži občinske skupščine odprta fotografska razstava o delovanju Gradnikove brigade.
Včeraj zjutraj se je v Svetogorski ulici ponesrečil 41-letni delavec Franc Kufar iz Podsabotina v Jugoslaviji. Mož je bil z mopedom namenjen iz Ul. Carducci na solkanski mejni prehod in je na križišču z ulicama Foscolo in Brigata Etna hotel prehiteti fiat 124, ki ga je upravljal šofer Alež Tomasi. Ravno takrat pa je avtomobilist zavil na levo v Ul. Etna.
V bolnišnico so sprejeli samo Ku-farja, ki se bo zdravil 8 dni zaradi lažjih prask.
Med ogledom naprav v novem paviljonu. Od desne proti ievi goriški nadškof mons. Cocolin, deželni odbornik Devetag, primarij prof. Cazzola, predsednik bolnišnice odv. Sanzin in projektant inž. Graziato (foto Altran)
množic, in lah-
mokratičnih in delavskih Fašizem je lahko uspeval ko uspeva samo s prikritim privoljenjem Andreottija, ki je tudi kriv za sedanjo gospodarsko krizo, devalvacije lire, višanja cen.
Pred Pajetto sta spregovorila poslanec Menichino in pokrajinski svetovalec Jarc. Menichino je predstavil kandidate KPI na bližnjih deželnih volitvah ter kritiziral delovanje Berzantijeve dežeme vlade, Jarc pa je spregovoril v slovenščini in poudaril, da je dežela v devetih letih svojega obstoja premalo nudila za rešitev odprtih vprašanj slovenske manjšine. Maloštevilni zakoni niso dovolj, vprašanja Sloven-cv so še vedno odprta, je dejal Jarc.
Na listi PSDI so kandidati naslednji:	Agostino Candussi, Gaetano
Falcone, Edi Fumis, Enrico Lesiz-za Rodoifo Zimanyi, Lanfranco Zu-calli.
Lista PSI pa je takole sestavljena: Cesare Devetag, Dolores Bo-scarolli, Ezio Cavallari, Gianfranco Di Bert, Giorgio Tesohn, Marko Waltritsch, Giorgio Zar.
Na omenjenih štirih hstah sta doslej dva slovenska kandidata, Wal-tritsch na socialistični in Devetak na komunistični. Ni še znana sestava Liste Slovenske skupnosti v goriškem okrožju, gotovo je le, da bo tudi v Gorici kandidiral dr.
Štoka.
Demokristjani so šele imenovali komisijo, ki preučuje kandidature.
Gotovo je, da bodo kandidirali vsi trije sedanji deželni svetovalci Tripani, Cocianni in Ginaldi. Krožijo govorice o možnostih kandidature morotejca Romanija v Tržiču in dorotejca inž. Augellija, prav tako v Tržiču. Če bo Romani kandidiral obstaja možnost, da bo tudi izvoljen. Koga bi v tem' primeru izpodrinil? Listo bodo objavili šele konec tedna.
Liberalci bodo morda objavili listo jutri, ko bo v Gorici predsednik njihove stranke in zakladni minister Malagodi. Zborovanje bo i-mel v gladelišču Verdi ob 19. uri.
Prav tako ni še znana fašistična lista. Podpise pa zbirajo tudi na Goriškem pristaši Movimento Friuli.
Zaradi tega bomo na teh volitvah imeli tudi na teh deželnih volitvah osem kandidatnih list.
Komunisti so volilno kampanjo pričeli v Gorici že v petek zvečer.
Na sedežu federacije je poslanec Malagugini — predstavila sta ga občinski svetovalec odv. Battello in tajnik goriške sekcije Coeeani — govoril o zadnjih fašističnih atentatih v Milanu. Genovi in drugod.
Komunisti so sinoči v Gorici odprli svojo volilno kampanjo z govorom poslanca Giancarla Pajette.
Ta je svoj govor osredotočil predvsem na obsodbo odkritih pojavov fašizma, do katerih je prišlo v času Andreottijevega vladanja. Sredinsko desničarska vlada tega de-mokrščanskega prvaka je povzročila več gorja, kot vse povojne-, vlade skupaj, je dejal Pajetta, zaradi tega je treba to vlado odpraviti in na njeno mesto postaviti novo, ki bo bolj dovzetna za zahteve dte-
niiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiniiiiimmiimiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiminiiiiiiuuiiuiiiiiiiii
ZAHTEVA STARŠEV ŠOLOOBVEZNIH OTROK
Popraviti šolsko poslopje v Gabrijah Otroci naj se učijo v domači šoli!
To zahtevo so starši izpričali na sestanku s šolskim skrbnikom - Čudni posegi drugega šolskega funkcionarja Končna odločitev bo prihodnji leden
SINDIKALNO DELOVANJE
Tajništvo federacije razpravljal® o obnovi zakona o prosti coni
Delavcem so naslovili poziv za podpis protifašistične re®° cije - Kronika raznih stavk - Zvišana draginjska dok a
Na sestanku tajništva enotne sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL, ki je bil včeraj v Gorici, so načeli razpravo o obnovi zakona o prosti coni ter o povišku najemnin v starejših hišah, last zavoda za ljudske hiše. Predstavniki sindikatov v raznih gospodarskih upravnih telesih so podali o tem izčrpno poročilo. Razpravo bodo nadaljevali na sestanku tajništva, ki bo prihodnjo sredo.
Na seji tajništva so tudi sklenili razširiti med delavstvom v vsej pokrajini letak s pozivom, da vsi podpišejo peticijo naslovljeno na predsednika republike ter predsednikoma senata in poslanske zbornice, v kateri je vsebovana zahteva, da
se prepovejo vse skupine in stranke, ki hočejo obnoviti fašistično delovanje v Itahji.
V tekstilnih tovarnah na Goriškem je bila prejšnji dan splošna stavka v podporo delavski zahtevi za obnpr
SEMOLA (PSI) V POKRAJINSKI PRORAČUNSKI DEBATI
«Zahteve slovenske manjšine je treba stalno upoštevati»
Posamezni svetovalci zahtevajo večji poseg pokrajinske uprave v deželno načrtovanje - Glasovanje o proračunu verjetno v petek
Na pokrajinski seji se je v petek zvečer nadaljevala razprava o proračunu. Svetovalci so se v svojih posegih dotaknili tako proračunskih kot splošno pohtičnih vprašanj. Socialist dr. Sergio Semola je v svojem govoru omenil tudi vprašanja slovenske jezikovne skupnosti. Dejal je, da so tu demokratične sile vedno zagovarjale _ potrebo po enakopravnosti tu živečih Slovencev, vendarle je bil pred desetimi leti napravljen velik kvalitetni skok, ko so to, prvotno samo od levičarjev postavljeno zahtevo, pričeli počasi osvajati tudi druge politične sile takratne sredine. Napravili smo veliko korakov na tej poti, je dejal Semola, danes smo določeno protislovensko in diskriminacijsko mentaliteto skoro odpravili, danes smo v stanju, da enakopravnost dejansko tudi uresničimo. Po tej poti, ki je odpravila nesporazume -med tu živečimi Slovenci in Italijani, je treba nadaljevati, je dejal socialistični predstavnik. V svojem govoru se je dotaknil tudi drugih vprašanj. O-
Znan je položaj slovenske osnov ne šole v Gabrijah. Lani so kar sredi šolskega leta šolske oblasti odredile zaporo šole, otroci in učitelj so romali v Sovodnje ter se priključili tamkajšnji šoh. Ker je po tem dogodku prišlo do negodovanja staršev, je šolski skrbnik prejšnji večer sklical v šolskem poslopju v Gabrijah sestanek staršev.
Ker je šolska oblast vabila na sestanek samo tiste starše, katerih otroci obiskujejo šolo v tem letu, so ti starši menili, da bo seja na ta način preveč omejena in so zaradi tega povabili tudi druge vaščane. Šola je namreč stvar vseh vaščanov, ne pa samo staršev šoloobveznih otrok. Prav tako so na sestanek povabili tudi dva člana slovenskega delovnega šolskega odbora, in sicer Edmunda Košuto in prof. Marjana Bednarika.
Ko so prišli zastopniki šolske oblasti, šolski skrbnik dr. Martu-scelli, šolski nadzornik dr. Lebani in didaktični ravnatelj dr. Brešan, je šolski skrbnik odslovil prisotne vaščane, kj niso letos direktno zainteresirani in tudi zastopnika šolskega odbora. V dvorani so poleg staršev (Anton Devetak, Drago Malič, Lucijan Juren, Ivan Boškin, Sabin Primožič in Milena Pipan), ostala samo župan sovodenjske občine Jožef češčut in občinski svetovalec Vid Primožič. Pristopila sta še Venceslav Černič in Dominik Florenin.
Sejo je vodil šolski skrbnik. Prikazal je šolske razmere, potrebe na področju šolstva, potrebe učiteljev in učencev in izrazil željo, da bi gabrski otroci hodili v sovo-denjsko šolo. Omenil je pismo, ki so ga starši gabrskih otrok lani poslali šolski oblasti s tem v zvezi in to pismo pohvalil.
K besedi se je oglasil občinski svetovalec Vid Primožič. Dejal je, da je lani starše za podpis pisma prepričeval domači župnik, ne vemo če iz lastne pobude ah namiga nekoga drugega, šolski nadzornik ga je prekinil ter dejal, da ni šolska oblast nikogar prigovarjala in ne nosi nobene odgovornosti. Primožič pa je ugotovil, da je pismo brez veljave, ker so ga podpisale na župnikovo prigovarjanje matere otrok, družinski glavarji pa niso o tern ničesar vedeli in ne soglašajo s to rešitvijo.
Šolski skrbnik h "5'' 1 ~ 1
dvoboj med Pnmožičem in šolskim nadzornikom pomiriti in dejal, da je šolsko poslopje v Gabrijah nehigiensko, da so morda v sobah poleg učilnice podgane, da ni vode v stranišču, itd.
Spet je spregovoril občinski svetovalec Vid Primožič. Za higieno bi bili lahko poskrbeli, je dejal. Šolska oblast je hotela z zaprtjem gabrske šole rešiti neko drugo vprašanje. V Sovodnjah, kjer imajo le štirirazrednico, so zaprosili še za eno učno moč. Šolsko skrbništvo je to prošnjo rešilo na lahek način, ko bi bilo lahko najelo učiteljico ali učitelja, ki so brezposelni. Spet ga je šolski nadzornik prekinil in je ne^am čudno vprašal: «Kaj boste vi učitelja plačah?*.
Primožič je svoj govor nadaljeval, šolski skrbnik ga je večkrat prekinil. Ta je dejal, da so lani dobili pritožbo, da je gabrska šola nehigienska, zaradi tega so poslali pokrajinskega zdravnika, ki je izdal tudi ustrezno potrdilo. Tokrat ga je pa Primožič prekinil in dejal, zakaj niso poslah tega zdravnika tudi v Sovodnje, kjer je poslopje prav tako neprimerno. Hotel je tudi vedeti kdo od staršev se je pritožil in dejal skrbniku, da bo njegova odgovornost, če bo šola v Gabrijah ostala zaprta.
V debato so posegli tudi prisotni starši in izrazih željo, da bi se njihovi otroci učili v domači šoli ter da bi se poslopje čimprej popravilo. Tudi župan češčut je izrekel željo, da bi se stvar rešila tako kot zahtevajo zainteresirani starši.
Šolski skrbnik je pred zaključkom sejs povedal, da bo o stvari poročal na seji šolskega odbora, ki bo prihodnji teden. Tam bodo stvar preučili in sprejeli ustrezno rešitev.
S svoje strani lahko povemo, da so zahteve gobrskih staršev popolnoma upravičene. Istočasno pa tukajšnja šolska oblast ne sme omejevati po zakonu določenih lokacij slovenskih šol. Prav tako bi bilo prav, da bi pričela šolska oblast upoštevati državni zakon o večrazrednicah, upoštevajoč tudi moralno plat pri nemotenem razvoju slovenskega šolstva v Itahji. V teh dneh beremo o stotinah milijard povečanih stroškov za plače profesorjev in učiteljev: v tem morju je moč tudi najti denar za "'"°ga ali dva slovenska učitelja.
menil je potrebo po ustanovitvi kulturne skupnosti v tržiškem okolišu, po večji vlogi pokrajine v sodelovanju z občinami na vseh področjih, po izvajanju sporazuma o psihiatrični oskrbi, ki predvideva ne ,le svetovalsko komisijo, ki že deluje, marveč tudi tehnični odbor, ki pa ni še sestavljen.
K debati so se oglasili tudi Sab-badini (KPI), Zaccai (KD) in Co-schina (MSI). Sabbadini je govoril predvsem o reformi zdravstva in o avtobusnih prevozih. Pokrajinska uprava mora najti stik z občinami in ustanoviti zdravstvene konzorcije. ki jih predvideva deželni zakon. O tem pa ni odgovarjajoče postavke v letošnjem proračunu. Prav tako bi bila morala biti pokrajina začetnik nove politike na področju prevozov za delavce in dijake. Sedanja deželna in vladna politika ne odgovarjata sindikalnim zahtevam in dajeta preveč potuhe .lastnikom avtobusnih podjetij'.
Zaccai (KD) je bil mnenja, da mora pokrajina najti novo pot posredovanja med deželo in občinami in koordinatorja teh občin. To je na Goriškem lahko, saj je pokrajina majhna. Dotaknil se je še šolskih vprašanj in nato obširno govoril centru za spastične otroke v Tržiču, ki se lepo razvija.
Prihodnja seja bo v petek zvečer. Na njej bodo najbrž zaključili debato in tudi glasovali.
Predavanja
vitev delovne pogodbe tete> p teden bodo na sporedu v te nah še druge stavke. . n0čni Avtobusi so v petek, P°' jarle prekinitvi stavke, vozili, ^ ne popolnoma redno, zlasti jj,. poldanskih urah. Sindikatomi, reč ni uspelo poklicati pra' na delo vseh delavcev. . nredse-Tajnik CISL Padovan je £jSto? doval sestanku skupine a* študij-tega sindikata, ki so bili n skem seminarju v Firencan.^ varjah so se o nadaljnjih aV na poti sindikalne zdruzh tako so ffovnrili tudi O
naraščanju cen, kar je P? a ce-povišanje draginjske doklade lih sedem točk, kar se J. pripetilo. Močno so sindikau*
kritizirah tudi gospodarsko
sedanje vlade, ki dovoljuj.. ^ ščanje cen in omogoča ml jg jj devalvacijo lire. Možnost > krize je le v investicijah, y jr-vsem' na socialnem podrocj > .,^„1 žavah blagajnah leži neizk ^ denar za gradnjo bolnisriL ljudskih hiš itd.	j,3<!injslte
Omenimo tu še razlike dr s-unjja, doklade od 1. maja do * • Ne® ki je bila povišana za ceh Jjjio. točk, kar se ni še nikdar*? „a-Plače se bodo torej za sp° vedene kategorije takole P ^ jca-uradniki 1. kategorije 6-'“.’ 3692, tegorije 4.966, 3. kategorij® ^ 4. kategorije 3.289, 5. k 4953, 3.068, «intermedi» 1. kategorij ^ 2. kategorije 3.653. Delavci 466. sameznih kategorijah 3.4J <
2.886, 2.796 in 2.300.
Kino
Gorica	a„
VERDI 15.00—22.00 «Shast cO^1S%0-cora». R. Roundtree in • ietoiJ Barvni film. Mladini P°d
prepovedan.
CORSO 15.00—22.00 «Cosa <-
entriad10
Barvm ^
noi con la rivoluzione*.	villad
Vittorio Gassmann in Ea°
gi°-	7o0O «?asS'
MODERNISSIMO 15.15-"“-* rasOi0*: di danza su una lama gapJ1' R. Hoffmann in s- Sc|etom prC’ film. Mladini pod l8-povedan.	,, senio da’
CENTRALE 15.00-21.30 fla^' la rapina*. B. Beatty m Barvni film.	„or>norto s
VITTORIA 15.15-22.00 <<Eapjje && comportamento sessuale Or linghe*. S. Danning m js letom Barvni film, Mladim prepovedan.
Tržič	. jang«
AZZURRO 14.00—22.00 a Parigi*. Barvni fUm-in M. Schneider.	^lzan**'
EXCELSIOR	14.00—22. W
Barvni film.	p. quattr
PRINCIPE 14.00-22.00	^
petek, o lite-v klub-
Dr. Anton Slodnjak bo v 18. t.m. ob 20.30, predaval ramem delu Ivana Preglja ski dvorani na Korzu Verdi 13. Predavanje bo v sklopu proslav kmečkih uporov. Prireja ga Mia dinski krožek v Gorici.
Pevski zbor prosvetnega društva «Oton Župančič* v Štandrežu priredi 2. in 3. junija letos izlet na Koroško. Ker je število prostorov v avtobusu omejeno, naj se zain teresirani čimprej javijo v društvenem sedežu.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo sporoča, da bo srečanje s Kraškimi krti v nedeljo 20. maja. Odhod z lastnimi avtomobili bo iz Gorice, od koder se do krenilo na Vrh, kjer bo zbirališče pri gostilni Devetag ob 9. uri. Prijave se sprejemajo do četrtka, 17. maja, na sedežu SPD v Ul. Malta 2.
Poštni urad v Doberdobu sporoča, da bodo izplačali pokojnine INPS, kategorije VO, jutri v ponedeljek za okoliške vasi: Dol, Poljane in Jamlje ter v torek, 15. maja za Doberdob.
dita della furia*. Barvm
Aova Carica	bjj»,
• živega UUJ^
SOČA «Mrt.vega pros< l. film amer. - italijanski barvm ob 16.00, 18.00 in 20-001.rišKi Baf SV V A «Henzv». ^ 20.0°'kj - ob 16.00, 18-f f «01senova JojJ ? l9-3°-_
ni film DESKLE
barvni film - ob l7‘®LW ita^S' RENČE «Sacco in Va”z®7 00’ in 2°%.
ski barvni film — 0 . njes>, aItlC PRVAČINA «Sinovi pusi Q0 ški film - ob 16-00 m » amer>f KANAL
«Roling .stones*. ^ 20.00
barvni film — °b
it,
V Glhf|t
DEŽURNA LEKARNA ,u Danes ves dan in P0”, jtahJa lavasani, Korzo
te. 2576.	|RŽ|f	'	,
: MA LEKARNA V ^
Danes ves dar 'n m’BfK flepub1' lekarne Centrale, tel. 72-341.	______	. SoVOd
Dežurni zdravniki:	v ^ deg;
njah in Števerjanu	ua. VI
na dr. Adriano Bevil ^ gorrg p lini, tel. 26-84 in dr E	^
Ul. Arcivescovado ,pžuren dr' Krmin in okolico je y'erban°' deas. Za Ronke paj»__ ^ 5,
Dežurne uafike: ,P vu<» D?j'rt
». “p*”5 i. s
Te.™*«. 1. a-JSTlef.i
Ul. 24. maja 21, 175, Drevored
Trg. S. Sergio Ponte Romano Argentina 93.
KMEČKA BAl\KA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - Ul. Morelli H Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USL
MENJALNICA

PRIZNANO MEONAROONO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GOBIZIA^
_ TeL
28-45
GORICA - UL Duca d Aosta 18°
"vsakovrstnega bLA
PREVZEMAMO PREVOZ
j^SfeiKfSlnevHSlg
KULTURA
13. maja 1973
Draga Marija!
(Od,
'Prt° pismo Mariji Mi jot pred njenim letošnjim rojstnim dnevom)
se ne boj! To odprto pis-33 Piše tasti, ki sd mu na prvo
stran
Sv°jih pesmi «Souze jn smeh»
4 Posvetilo zapisala, da ■•■zadnje hip je krsto poezije, j n r se souza u smeh prelije*. fifav	Ti piše? Zato, ker je
vs.’ da tržaški Slovenci zvejo Vonj .	^ pred rojstnim dne-
ae oaše narečne pesnice — edd-^ °venske narečne pesnice! — stJie	let»šnji rojstni dan ne
*"ak’	so bili njeni
vj ^ rojstni dnevi. To je pr-k«v ^ tega Pisma- Drugih vzro-iH,. P® je več kot preveč. Kar Ph! Nastajali so iz dneva Djgatl’ vs®k dan, od tistega letoš-gj ^ ®enda prvega pomladanske-ne’ ko sem slučajno ugotovil, §a a^vzaprav vrstnica pokojne-
Srečk,
a Kosovela in sem raz-
Odsek za slovenski jezik kn-- Narodni 'n študijski llznici v Trstu obvešča, da „a Za udeležbo na IX. semita 1° slovenskega jezika, li-liik*iUre 'n kulture, ki bo v Istn |3ni 011 2. do 14. julija , *> na voljo tri štipendijska
"'esta
za interesente s Tr-
p; n,6resenti naj dostavijo Pola-eno prošnjo s podatki o l' lcu in študiju ter o svo-
deio Ul,Ur
urnem in družbenem
in °^aniu »a naslov Narodne stu S.ut^'iske knjižnice v Tr-s|0, Geppa 9) ali na na-Zj. °dseka za slovenski jeka« ^1. Montecchi 6) naj-J“neie do 31. maja.
taotto
mu, 2aslišal kako se «drami po-t„ dam in kako
e u delo se dneuno, u z	1 žeulenje uprjega,
Qa' Drašč’ce srnce zlato In j	lpršpiega».
Ske <<^‘07nladanske nuči po pa-* ^ern zagledal kako krounah drevies usi tičke le	Imučijuo.
s auc se u skritem zalublen
k
luglaša»
fUc*cene grile «tri, tri» suoj <e .	1 vrstijno,
n ro^mar‘na sapca pmaša». <htjsuPa Sem listal po prvem po-kioife, . andlerjevih tržaških pa-^fj; jn zagledal v knjigi foto-% Marije Terezije, sem ne-Sz, ^fluhnil Tvojemu edinstve-% ietPp3su *Tržaškega pusta pred «5a *■ kjer
z ^ "Adecki je biu u file, karjZen^rancen na kobile, k 3a, Tereza str’šno irudkd, uobrudčan skrivala Inka-	1 utroaka!»
^^1 t Sem’ 013 vem zakaj, za-Pck tistega smešnega vola: es pusta bjeu an upleten
h »«,.	Ivov,
2 ^,,.lre silo je damou. kokii	Olječo je učmi,
Tn ržaške svet nori.»
°u>> *e mi namreč zdi v ** Ijtldst S^u ze^° značilen za na-?	v°' ki že stoletja prihaja
H Trst in ni v njem ni-f,k|* go«^6*10 ostalo kot «večiinr S, P°dar: vedno smo silili do-n ■ ^ te ^ ko srno ogledali, k l>°Verir.aS'?.e svet nori* in o tem
teViPavXali 1)8 Krasu' P° Mri-
i 'h in jf.1?’ Tolminskem, v Br-a tud;	Čičariji, po Kranjskem
/k) n-	štajerskem. Mesto pa
a kate ^tili tistim «signorinam», '•h j6 s\ Ti> Marija, zapisala: sko u.. ®de sinjorine Kl’c ale;
\ j,
Ce^a vojska je ledih »Jkttfiv	^ Puščali Trst, «sinjo-
h9iti, njihovim očetom in ma-Netltj	«šjoram», katerim
■Isla ki je na «Koršot» pri-
!^ud»?tr?ka-
O, kartoline!
IKartoline!
•kde!
®o*o '
Tej,
pravi;
Iti l n° la
v ..K° se
šjora, la že dura! vedi la kratura?»
- ^teklj S^orrm]'rn, kako smo se k .pteival; 2imi ~ premnogokrat t,.!., bnln -V mrliških vežicah tr-
2fo fcCe’ da bi Pokropili
hoti Ijev . ai odšlih tovarišev, JU? ob „’n znancev, slišim ne-^Ijivo .minu nanje Marijine 6 ^sede iz Mrliča v trie
^°de jL-e. zaQr'nle sou zide.
>	cek n’č več zdej ne
tuj .	Ivide.t
e,ater0 » Njegovo staro mater.
h!} Uu0pripoveduje:
S ^ičefc tU rn°Htve zamrmra: p	ntRale u zemlje bou
lo»a ka, ^ .	[davna.*
V Kaj bi -	Lcta1
hjj^Joga “aštevai druge raz-^	m a in katerih M a-
Nta' ^ enV~Sei?1 se kdai sP°mTiil.
^ ^ tvesti Zl?g tega pisma pa
.	> ker mi je po izi-
da Q , etiajsH a.Je Marijinih pesmi fetn^ avi j 3. leti večkrat rojil »a n .153 ga je moč v«
liri .v naJP?™enieiši način
st. u ^Pjem vprašanju:
ki 'k' naae^ Iraški korne-hasts 0 oapisal ljudsko ve-taJPale	v kateri bodo
MaWl tako rfSe tiste nepozabne, ^ in	Marijine Tuone,
Jtcp cke- Pepke in Van-H “J^oeva Minkca z Buoršta Mi’^srečna )::|et'a’ Marjanca, Ur-loh ' Maek„Kata. Tounčka in še: JaoŽp °n’ Pa Nande, Japa, V*’ Luka PT7Zetni Francuon,
^rijinih otrok — bosta
nastopila v kateri izmed vsakoletnih predstav za otroke v našem Kulturnem domu vsaj Pepček in Jucka, ki prstek cucka? Lahko bi se jim pridružili še: «suhcena miška* in «dešpjetna bouhca» in vsi «neubogljive utruoce»... in «kratkosrajčnek» in «druobcen muožek»! Osebno bi najrajši videl «bubce s peščalkuo*, «Toninčka» in še kakšnega «muožka».
Sicer je prof. Ivan Šavli v našem dnevniku še pred desetimi leti zapisal, da so Tvoje pesmi «svojevrstni biseri, ki jim gre v slovenskem pesništvu prav posebno mesto», vendar moram dodati danes še zgodbo, kako sem ugotovil, da velja ta trditev tudi za pesništvo vseh jugoslovanskih narodov, čeprav sem vedno domneval, da Hrvati, Srbi in Makedonci tega našega narečja ne razumejo najboljše. Pred desetimi leti je namreč prišel v Trst mladi hercegovski pesnik Andjelko Vuletič med potovanjem iz Pariza v Sarajevo.
»Mimogrede sem hotel spoznati kakega tržaškega Slovenca*, mi je rekel med pripovedovanjem, kako je na postaji kupil naš dnevnik in jo peš mahnil naravnost v njegovo uredništvo.
«Jaz sem pesnik, zato me zanimajo zlasti vaši pesniki...*
«Pravkar je izdala svojo prvo zbirko Tržačanka Marija Mijot. Kar vzemi s sabo v Sarajevo en izvod, saj ne boš dosti razumel, ker so pisane v dialektu*, sem mu odgovoril.
Andjelko je nekoliko užaljen odprl «Souze jn smeh» in mrmral: «nekaj bom že razumel že zato, ker sem pesnik.*
«No, pa preberi in «prevedi» n,, pr. tole «Sunce gre zad»!
Rečeno — storjeno: vse je pravilno prevedel.
«Evo, vidiš, gotovo sve sam ra-zumio. Ne znam samo što znači, «b’šek»?
Povedal sem mu in takoj mi je naročil:
«Kaži Mariji, da joj šalje jedan «b’šek» pjesnik Andjelko iz Hercegovine, jer zna, da je njezina poezija ona prava, «naša»...»
Draga Marija, vse do dlanes tega naročila nisem izpolnil in ne zameri mi, da sem zamudil kar celih deset let. Danes pa naročilo sporočam zato, da bodo vedeli zanj vsi naši in Tvoji bralci!
Vsem se nam še vedno
«neke prau lepga v srce taja», ko vnovič prebiramo Tvoje «Souze jn smeh».
V Trstu, 10. maja 1973 Tvoj
PETER GAŠPERŠIČ
illilili'
Sever - igralski «bard ljube slovenske zemlje»
Govor prof. Mirka Mahniča, predstavnika Slovenskega gledališkega muzeja
OB
RAZSTA VI V KULTURNEM DOMU
V foyerju Kulturnega doma je že nekaj dni in bo še do konca meseca razstava, posvečena spominu igralskega «barda ljube slovenske zemlje* Staneta Severja. Njena otvoritev je bila pred samo premiero Pregljevih «Tolmincev», ko je o Severju spregovoril prof. Mirko Mahnič kot predstavnik Slovenskega gledališkega muzeja, ki je razstavo pripravil. Morali bi pisati o tej razstavi in se pomuditi pri posameznih eksponatih, s katerih se nam kaže podoba Severjevega obraza skozi maske njegovih vlog, pa se nam zdi, da bomo za to priložnost njegov spomin najlepše počastili, če se bomo poslu-žili misli, ki jih je zbral in ob tej priložnosti izrekel prof. Mahnič. »Postaviimo — torej — slikarsko stojalo in poskusimo izrisati umetniško podobo pokojnega genija. Storimo to s pomočjo množice pestrih zasnutkov slovenskih kulturnih in posebej gledaliških portretistov, zaisnutkov, ki so nastali v času Severjevega življenja, predvsem pa ob njegovi smrti, ter ob varljivih
dodatkih našega lastnega okusa, slutenj in vedenja*.
« «
V izrazu njegovega portreta je najprej opaziti bridkomilo žarenje tistih, za katere pravi prof. Mahnič, da imajo božji dar, in takole nadaljuje:
«Sever je bil izvoljenec. 2e zgodaj so pri njem opazili «fanatičnost mladega človeka, ki je čutil v sebi igralski poklic* (Kreft). Sam pripoveduje o svoji mladosti: «Igral sem povsod, kjer so imeli kakšne deske*. Zato je povsem ustrezno že pred časom objavljeno spoznanje, da mu (Severju) spričo obsežne galerije dramskih likov v najširšem repertoarnem razponu (od renesančnih iger do sodobnih besedil) «velja priznati pravo gledališko obsedenost* (F. Kalan). Poslužujoč se Kalanovih besed prof. Mahnič ugotavlja, da je «prav ta božji dar bil tisti, ki je Sever z njim dvignil svoje igralstvo iz običajne reprodukcije v čisto ifstvarjalnost «neprizivne pristnosti*.
uuiimHiuiiiuiaiHiHimiiiiuiuiiiauiiiiiiiimiiminiiiiiiiiiaiiiiHamiiiHiiHiiiiiiiiiHiiinimiiiiuiiiuitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiumiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiuiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiuiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiumiiiiiia
ZADNJA PREMIERA SSG V SEZONI 1972/73
«Tolminci»-dramska freska o velikem tolminskem puntu
Babičeva odrska realizacija Mejakove dramatizacije in Benedetičeve priredbe Pregljevega romana
S Pregljevimi «Toilminci» je Stalno slovensko gledališče izčrpalo svoj repertoar za gledališko sezono 1972-73. Napovedano je še e-no gostovanje iz Slovenije, potem se bo do prihodnje jeseni zastor dokončno spustil. Obravnavanje sezone 1972-73 bo gotovo — kot vsako leto — nudilo priložnost za kritična razmišljanja in morda celo polemike. To je naravno za vsako gledališko snovanje, ki je podvrženo različnim programskim in e-stetskim izhodiščem ocenjevalcev in občinstva, vendar smo prepričani, da bi v našem primeru vsako kritično ocenjevanje sezone zgrešilo cilj, če ne bi izhajalo iz obsodbe vrednega dejstva, da formalnemu statusu «stalnosti» našega gledališča še vedno niti v približno zadostni meri ne ustrezajo dotacije, ki jih prejema oziroma, ki jih ne prejema od vseh tistih dejavnikov in predvsem od vlade, ki so prevzeli jamstvo za
njegovo nemoteno poslovanje. Tudi letošnja sezona je v veliki meri odraz takega nezadovoljivega stanja, zato pa je treba še toliko bolj ceniti napore vodstva SSG in umetniške angažiranosti ansambla, če je kljub vsemu tudi ta sezona pomenila nadaljnjo umetniško afirmacijo te naše vrhunske kulturne ustanove.
»Tolminci* so nedvomno na samem vrhu te umetniške afirmacije iz več razlogov. Predvsem predstavljajo — kot smo že ugotovili neposredno po tržaški premieri — dragocen prispevek k proslavljanju kmečkih uporov na Slovenskem in nov izviren doprinos h gledališkemu oblikovanju dogodkov pred 260 leti na naših primorskih tleh od Tolmina do Kopra. Že samo to je veliko, toliko bolj, ker — če se ne motim — nobeno drugo slovensko gledališče vsaj doslej ni imelo na repertoarju kakšnega podobnega dela v po-
PRED TORKOVIM NASTOPOM V KULTURNEM DOMU
■ ------------ ------------------------------
MLADE BALETKE SET .ME MICHELUZZIJEVE
Baletni vzgoji naše mladine bi bilo treba posvetiti več pozornosti
veda ne brez truda in žrtvovanja, dosegle v baletni zvrsti lepe uspehe.
Mlade plesalke so v glavnem iz Skednja, nekaj jih je tudi iz mesta, glavno gmotno breme za njih šolanje pa nosijo starši sami. Etoslej so imele gojenke dva zaključna nastopa in sicer leta 1968 in 1971. Tokratni nastop bo tretji, če ne upoštevamo nekaterih priložnostnih sodelovanj na raznih prireditvah.
Šolanje gojenk poteka po sistemu italijanskih baletnih šol, ki ga je utemeljil že pred dolgimi desetletji znanj italijanski baletni pedagog Cecchetti in ki je v veljavi še danes v vseh italijanskih baletnih zavodih vključno z milansko Scalo. Ker v tem našem primeru seveda ne gre za šolo, temveč za dejavnost v okviru amaterske pobude, je naravno, da je Selma Miche-luzzi uveljavila pri šolanju tudi povsem svoje kriterije, ki upoštevajo predvsem nagnjenje vsake gojenke posebej ustrezno telesnim sposobnostim, na primer akrobatiki, skokom, piroetam itd. Seveda je zato pri skupinskem pouku precej težav, ker nekatere gojenke napredujejo hitreje, druge počasneje.
Čeprav Se Micheluzzijeva ne pritožuje nad ambientalnimi pogoji dela, ki so pri sedanjem številu gojenk v posameznih letnikih še kar zadovoljivi, pa vendarle ugotavlja, da bi bilo za samo baletno vzgojo pri nas neprimerno boljše, če bi taki tečaji delovali v okviru Stalnega slovenskega gledališča, vendar meni. da za to ni pravega
razumevanja.
V tem zadnjem času je bila seveda vsa pozornost vzgojiteljice Selme Micheluzzijeve in malih plesalk posvečena pripravam za torkov nastop, ki bo v prvem delu obsegal izmenično glasbene in baletne točke, v drugem delu pa 6 Chopinovih in 1 Schumannovo delo. Celotni reportoar izhaja iz romantičnega navdiha, ker je o-trokom lažje dojemljiv.
j. k.
Male baletke - solistke
V torek bo v Kulturnem domu glasbeno-baletni popoldan, na. katerem se bodo javnosti predstavili nekateri gojenci šole Glasbene matice in pa mlade baletke Škedenj-skega doma, ki jih vodi in pripravlja Selma Micheluzzi.
Pri škedenjskem domu se Selma Micheluzzi, sama bivša gojenka baletne šole prof. Giannijeve, že od leta 1967 ukvarja z baletno vzgojo deklic med 5. in 12- letom starosti. Od tega le^a dalje .ma poprečno vsako leto od 20 do 30 gojenk in tudi letos jih ima kar lepo število. Nekatere vadijo že v petem in Četrtem letniku in te lahko seveda že marsikaj pokažejo. V tretjem letniku je trenut-
Selme Micheluzzijevfe
no 6, v drugem pa kar 12 malih gojenk. Nekako do februarja vsako leto imajo vaje po dvakrat na teden, kasneje, ko se začno pripravljati na tradicionalni letni nastop, pa tudi po trikrat. V poprečju opravi vsaka gojenka v enem letu blizu 50 ur vaj, ki so povrhu še precej naporne, kot je sploh naporen baletni študij. Prav zaradi tega jih med letom tudi precej odpade, s čimer je pač treba računati. Pri tistih pa, ki vzdržijo, je napradek očiten, zlasti še pri tistih gojenkah, ki imajo občutek za glasbeni posluh in ritmično skladnost. Selma pravi tudi. da je med gojenkami nekaj izrazito talentiranih, ki bi lahko, se-
častitev kmečkih uporov. Pa tudi delo samo kot tako zasluži vso pozornost, ne glede na to, da gre za dramatizacijo in torej ne za povsem izvirno odrsko stvaritev. Dramatizacije literarnih tekstov so večkrat tvegan posel, ker že samo izhajanje iz literarne predloge omejuje in pogojuje gledališki jezik, ki ima povsem svojstvene zahteve. Togo naslanjanje na literarno besedilo hromi gledališko podobo dela. na drugi strani pa ohlapno odstopanje od literarne predloge razveljavlja umetniško moč predloge same, nje jezikovne lepote in posebnosti in celo njeno sporočilo.
Zdi se mi, da je nekaj od te dileme ostalo tudi na naših »Tolmincih* kljub izredno prizadevni dramatizaciji Mitje Mejaka in kljub dodatnemu posegu Filiber-ta Benedetiča. Kolikor je prvemu uspelo izluščiti iz obsežnega Pregljevega romana fabulativno uprizorljivo bistvo in ohraniti lepoto arhaičnega jezika in kolikor je drugemu uspelo Mejakovo predlogo uskladiti s potrebami odrskega dialoga in uprizoritvenega koncepta, se je namreč režiser Babič vendarle znašel pred tekstom, ki je odseval vse avtorske komponente in dokaj ozko pogojeval njegov režiserski pristop. »Tolminci* namreč niso drama s svojimi klasičnimi sestavinami, temveč dramatiziran zgodovinski prikaz, ki ga je odrsko mogoče oblikovati samo kot zaporedje vzročno povezanih dogodkov in razčleniti ter scensko izpeljati tako, da so kontrasti med dvema taboroma čimbolj izraziti in konfliktno poudarjeni. Na tem torišču pa se je Jože Babič še enkrat izkazal za mojstra odrske palete, ker je kljub razmeroma skromnim oprijemom ustvaril imenitno gledališko fresko, v kateri so si prizori sledili kot sicer preproste, toda izrazito izrisane panjske končnice. Lahko govorimo celo o monumentalnosti uprizoritve, neglede na to, da bi rcimo v filmski realizaciji bila lahko monumentalnost še vse kaj drugega spričo možnosti manevriranja z množicami in slikovitega insceniranja bitk. Babičeva režija se je odlikovala v prvi vrsti po jasnosti koncepta in
njegove izpeljave. Po eni strani je že s prostorsko in scensko razporeditvijo akterjev nakazal antagonistična tabora (grajska gosposka zgoraj, kmetje in puntarji spodaj), po drugi strani pa je z jasno potezo izrazil jedro socialnega, razrednega spopada med gosposko in tlačani ter plastično izoblikoval podobe puntarskih voditeljev in graščakov.
V tak režiserski koncept so bile zelo lepo vkomponirane tudi vse ostale uprizoritvene,, sestavine., Palčičeva dvodelna (v nadstropju) scena je učinkovala kot graščina po obliki, ,po nadrobni izdelavi pa kot ogromno satovje, kostumi Anje Dolenčeve so poudarjali različnost slojev in izžarevali arhaičnost ter pri množici in puntarskih voditeljih domačnost in starožitnost, glasba Marijana Gabrijelčiča pa je celo prerastla dimenzije običajne scenske glasbe in na mnogih mestih učikovito prevzemala vlogo samostojnega tolmača razpoloženj in situacij. Skladatelj je svoj modemi glasbeni izraz z veliko inventivnostjo uskladil s stilizirano oblikovano ljudsko puntarsko pesmijo in mu dal obliko epske kantate, ki je učinkovala ustrezno scenskemu dogajanju mračno, tragično ali udarno. Kot scensko komponento je treba nazadnje omeniti še luči, ki se jih je režiser spretno po-služil za optično ponazoritev bitke. Kritična pripomba v tej zvezi pa velja vseskozi nekoliko prete-mni sceni, kar je bilo sicer v skladu s poudarjanjem tragičnosti usodnega spopada, a je zameglilo marsikatero nadrobnost.
Pomnoženi igralski zbor (s člani Primorskega dramskega gledališča) je v tem okviru deloval skladno, sugestivno in v množičnih prizorih dovolj dinamično. Posamezne nosilne vloge so bile karakterno izrisane, smiselno oblikovane in kar se puntarskih mož tiče ustvarjene z ljudsko vernostjo, čeprav lahko stilizirane v smislu idejne vsebinskosti in poante Tudi no njihovi zaslugi .je freska učinkovala živo z neko notranjo napetostjo, ki so jo občasni kontrasti (nastop plesalke v graščini) samo še poudarjali.
Jože Koren
«lgralec ne more biti in tudi ni zgolj gramofon literature*, je vedel s Tairovom, «ker je tudi sam umetniško tvorna individualnost*. To resnico o Severjevi kreativnosti izpoveduje tudi akademik Kreft, ko ob zgodnji Severjevi stvaritvi Learta zapiše: «Leart, ki je že izgubljal gledalčeve simpatije, si jih ni priboril znova s Shakespearovimi stihi, marveč z igralsko upodobitvijo in doživetjem igralca Staneta Severja*. In to resnico najdemo še enkrat: »Njegov ustvarjalni opus izpričuje, da je Sever igralstvo dokončno emancipiral, osamosvojil iz sveta reprodukcije in poustvarjalnosti v svet avtonomne in izvirne kreativnosti.* (Predan).
* * *
K temu prvemu in poglavitnemu zarisu njegovega portreta velja (je menil prof. Mahnič) takoj potegniti dve čisti potezi:
najprej, da si je sever za zmeraj zapomnil misel nekega nemškega gledališkega zgodovinarja: «lgraici so ljudje, ki so svojo otroštvo vtaknili v žep, da bi ga lahko vse življenje igrali*, in si pri tem zagotovo želel, da bi bilo njegovo igralstvo obdarovano s čistostjo, naravnostjo, preprostostjo in neposrednostjo, hkrati ob tem spoznanju oz. prav zaradi njega pa je vseskozi rasel z vero, da se «pri gledališču vsa zadeva začne z ljubeznijo, ne s poštevanko*.
* * *
Toda bilo bi napak, če bi pri upodabljanju njegovega portreta pozabili na gube, ki mu jih je trdo aelo zasekalo v čelo, v tilnik in okrog ust. «Govor moraš še izbrusiti — in preveč si še krce-vit», ga je opomnil Lipah kmalu na začetku njegove poti. Garal je — to vemo zanesljivo. Zapa-dal je v krize. «Umetmk ima krize kar naprej*, je dejal, «kriza je pomembna zanj, in če ne pride sama po sebi, potem si jo moraš sam povzročiti. Ko ni krize, iskanja ni več, ko ni več iskanja, je konec vsake umetnosti* (intervju 1970). Na začetku je seveda «igral manjše vloge*, piše dr. Kreft, «včasih tudi le besedo ali kratek stavek (en sam stavek!), ki ga je bržkone doma po stokrat ponovil, da bi mu dal izvirno in pomembno obliko z zvenom, ki bi naj opozarjal, da bije v notranjosti mladega človeka kar cel zbor igralskih zvonov, ki groee, da ga bodo raznesli, če ne bo kmalu več možnosti in več odideva*. Bil je ne le genij, bil je najprej seriozen in studiozen ter odgovornosti do kraja zavedajoči se delavec, ki «v svoji umetnosti ne pristaja na nikakršen kompromis, ki bi šel na škodo kvalitete* (Sever). «Pripadal je tisti slovenski igralski generaciji*, — tako je govoril na grobu kolega Makuca, a vse, kar je povedal, velja natanko tudi zanj — «ki si je morala sama, skoro brez vsakršne pomoči, za ceno največjih o-sebnih žrtev utirati pot do svojega poklica*.
* * *
Prav zaradi teh naporov moramo pri oblikovanju njegovega portreta zelo paziti, da bo v njegovem izrazu zarisana in obarvana tudi njegova visoka stanovska in pok! na zavest: «lgralci morajo neizrečeno radi imeti svoj poklic*, je dejal Pa še: «želim vrniti dostojanstvo igralskemu poklicu*. Biti slovenski igralec mu ni pomenilo nič manj kakor stati na fronti slovenske kulture (Kreft).
# * #
Pri zarisu njegovih oči portretistu ne uo mogoče zanemariti bleska silne naklonjenosti, spoštovanja in ljubezni 'o občinstva. Znano je, kako ga je bolelo padanje obiska. K. posebno mu ni bilo vseeno. če je padal pri srednješolski miadmi «Če to za nekoga ni važno*. je zapisal, «zame, pri bogu, je». Bili smo ponosni nanj, ki je pri predstavah za mladino zmeraj izpuščal neprimerne besede. »Prvo. kar so me v mojem poklicu naučili*, je dejal, «je bilo: rad moraš imeti občinstvo; ono že ve!»
Kako le bomo na portretu izra-
zih njegovo vdano ljubezen do domače gledališke hiše, ki mu je bila njegov drugi, če ne prvi dom? «Dom, kamor sem nosil svoj plamen!* (Sever). Dom, ki mora u-živati podporo vse družbe, saj je prav narodno gledališče po njegovem pojmovanju «najboljša možna oblika gledališkega življenja, ki je osvobojeno raznih komercialnih vidikov in je zato posvečena pravi gledališki umetnosti* in ne »senzacionalizmu* (Sever, 1970). In bojuje se za to. da bi odstranili industrijske principe upravljanja v gledališču in uvedli umetniške — «to je vse* (Sever, 1970).
Posebne tenkočutnosti pa tud veščosti pa bo treba pri portret nem nanašanju kalorij in dimenzij. Tu bo dovolj, če izhajamo iz treh njegovih pričevanj.
Naj bo prvo tisto, ki v njem pripoveduje, zakaj se je odločil za igralski poklic. «Vem, da me je na igralsko pot privedla ena sama izjava zame najodličnejšega pedagoga, kar sem jih imel, ko je še v nižji šoli zastavil razredu tole vprašanje: «Če boste kdaj potovali po tuji deželi in boste imeli zelo malo časa spoznati njen utrip — kam se boste najprej podali?* Odgovoril je seveda pedagog sam: «V narodno gledališče te dežele*. — Jaz sem tedaj kot 14-letni sklenil: če je temu tako, potem pa ne želim biti nič drugega kot dober slovenski igralec* (Sever. 1970).
Drugo pričevanje: »Menim, da najboljša Cankarjeva dela vsebujejo ideje, ki bodo živele toliko časa, koliko časa bo živel slovenski narod. Cankar je gotovo naš pisatelj in dramaturg, ki je najbolj ujel značaj slovenskega človeka. Nič ne pomaga. Ni bilo pred njim boljšega pa tudi za njim ne* (Sever, 1970).
In še tretje pričevanje. Ko so ga vprašali, kakšne so bile in kakšne so njegove skrbi, je povedal: «Imel sem skrbi, zdaj je že dolgo tega, ko so bili otroci še majhni in sem imel tako skromne prejemke, da smo le težko shajali. Zdaj me skrbi, kako bo s kulturo na Slovenskem, zaskrbljen in presenečen sem nad dejstvom, da potrošniška mentaliteta pri nas ne pomeni nič novega, da je uzakonjena. «Kranjc, ti le dobička iščeš, bratov svojih ni ti mar, kar ti bereš, kar ti pišeš, mora dati gotov dnar. Kar ni tuje, zaničuješ. starih šeg se zgublja sled, pevcev svojih ne spoštuješ, za dežele čast si led* — to je moja največja skrb (intervju 1970).
Kako bi na portretu zadovoljivo zarisali njegovo ljubezen do slovenskega jezika, ki ga je dojemal z vsemi čutili — da, ne samo slišal in govoril ga je, tudi videl in tipal ga je, tudi dišal mu je. «Zarja, davi, snoči, Ljubljana, slavec, čriček, sora, laz, globel, hrepenenje, sanje, vasovanje — so besede, ki je o njih rekel, da so mu najlepše. A lepe so mu bile vse, bile so mu pokorne, ker jih je imel rad, služile so mu kakor ga je bila volja. Mojster. Virtuoz. Poet jezika. A nikoli ni šel mimo njegovih pravic, vsa iskanja si je dovoljeval le v okviru naravnih zakonitosti zanj tako bogate, tako izrazne in tako čisto pojoče materinščine.
In na koncu nam ostanejo še tiste poteze, ki naj izrazijo moč in širino njegovega igralstva Preveč likov je bilo, da bi jih bilo lahko vtisniti v eno samo podobo — razen če bi se mogla ta podoba spreminjati, kakor se je spreminjal obraz umirajočega Charlesa Dullina, ko so mu v smrtni noči šle skoz obraz vse odrske podobe, ki jih je v svojem življenju ustvaril. Ker vseh Severjevih odrskih obrazov ni mogoče združiti v eno podobo, poskušajmo ugotoviti vsaj tiste poteze, ki so bile skupne vsem. — Najprej živost, iz h:pa v hip spreminjajoča se eksistenca njegovih likov: »Severjev igralski lik nikoli ne stopi na oder z neko že vnaprej določeno in zaključeno fiziognomijo, marveč raste pred
(Nadaljevanje na 8. strani)
■iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii
Trubarjeva CERKOVNA ORDNINGA v izdaji Trofenikove založbe
Kot trinajsta knjiga, natisnjena v vrsti protestantskih tiskov, je leta 1564 prišla na svetlo Primoža Trubarja CERKOVNA ORDNINGA, eno najpomembnejših del očeta slovenskega pismenstva in začetnika slovenske kulture. Ko so kranjski deželni stanovi leta 1560 poklicali Trubarja za predi-kanta nazaj v Ljubljano, je Trubar stal pred nalogo, kako dati svoji cerkvi pravno in organizacijsko osnovo, ki obsega veroizpoved, bogoslužje in zunanji cerkveni ter šolski red. Sestave tega cerkvenega reda se je Trubar lotil takoj po svoji vrnitvi v domovino, ko pa je naslednje leto poslal rokopis v Urach, se ni niti zavedal, kako usodna bo postala ta knjiga zanj. Tak cerkveni red je smel objaviti samo deželni knez in je torej po svojem značaju sodil med deželne zakone. Od katoliškega nadvojvode Trubar ni mogel pričakovati, da bo tak cerkveni red pretestant-skega pastorja potrdil. Zato je Trubar hotel, da bi Cerkovna
ordninga veljala kot njegovo zasebno delo, s tem, da bi jo posvetil deželnim stanovom, pa bi dobila uradno veljavo. Tiskanje knjige pa se je zavleklo. Na eni strani je nadvojvoda Karel, ko je zvedel za knjigo, prijel deželne stanove, češ da gre le njemu pravica izdajati odločbe glede vere. Na drugi strani pa so tudi protestantski teologi imeli pomisleke zoper nekatera Trubarjeva poglavja. Slednjič je Cerkovna ordninga ieta 1564 le izšla v kakih 400 ivodih. Toda nadvojvoda Karel je prepovedal knjigo in Trubar je moral prav zaradi nje ponovno zapustiti domovino. Knjiga je bila preveč nevarna, čeprav je bila posneta po obstoječih nemških virih pa vendar prilagojena za slovenske potrebe. Večina naklade je bila uničena, nekaj izvodov pa je ostalo in skrivaj krožilo po domovini. Cerkovna ordninga ni bila samo ena izmed številnih Trubarjevih knjig. Literarna .zgodovina jo označuje kot delo, ki je bilo za Trubarja in
za začetek slovenske literature še posebno pomembno. Izvirno poglavje o šolstvu, poudarjanje slovenščine kot liturgičnega jezika in njeno upoštevanje v šolstvu pričajo o velikem pomenu te Trubarjeve knjige (M. Rupel). Trubarjeva Cerkovna ordninga pa je bila kot akt zasebnika Trubarja izraz upora velikega moža zoper zakonito oblast, zoper Habsburžane, postala je dokaz velike o-sebnosti, ki se je upala kljubovati najvišji posvetni gosposki. Da spet citiramo «lahko bi postala vodnica k narodni skupnosti vseh Slovencev, ki so živeli razcepljeni po raznih upravno samostojnih deželah* (M. Rupel).
Kot je bila Trubarjeva Cerkovna ordninga usodnega pomena za njenega avtorja, tako je tudi knjiga sama doživela neljubo usodo. Edini izvod Cerkovne ordnin-ge se je nahajal v Kraljevski javni biblioteki v Dresdenu. Ob zadnjih bombardiranjih tega mesta spomladi 1945 je izginil tudi ta ecuni izvod Trubarjeve knj ge,
ki jo je sicer proučil in znanstveno obdelal veliki slavist France Kidrič, ni pa poskrbel za prepis ali prefotografiranje. Leta 1966 je slovenski založnik iz Munch na dr. iuris in dr. filozofije Rudolf Trofenik izvedel veliko anketo, ki je zajela vse javne, cerkvene in samostanske knjižnice in druge ustanove, za katere je bilo mogoče domnevati, da hranijo to ali ono knjigo slovenskih reformatorjev. Anketa je i-mela velik uspeh, toda zanimivo, Vatikanska knjižnica nanjo sploh ni odgovorila. In vendar je prav v Vatikanski knjižnici našel leta 1971 še en, dotlej neregistriran izvod Trubarjeve Cerkovne ard-ninge nemški raziskovalec zgodovine reformacije, častilec Trubarja in prijatelj slovenske kulture Christoph Weismarm.
To Trubarjevo Cerkovno ordnin-go, kakor je poznamo zdaj po izvodu iz Vatikanske biblioteke. Sl. Ru.
(Nadaljevanje na 8. strani)
INTERVJU s PREDSEDNIKOM KOPRSKE OBČINSKE SKUPŠČINE MIROM KOCJANOM
Nagel vzpon Kopra in njegove občine kljub žalostni dediščini preteklosti
Od leta 1967 enkrat večja vrednost bruto proizvoda in narodnega dohodka - V zadnjih treh letih dve milijardi in pol za šolske gradnje - Industrializacija ob koprski luki - Vprašanje obalne ceste in višinskega vodovoda - Stiki s sosednim področjem
Naš koprski sodelavec Ljuban Omladič je ob letošnjem koprskem prazniku obiskal predsednika koprske občinske skupščine Mira Kocjana in mu zastavil nekaj vprašanj.
Navada je, da ob občmskem prazniku pripravimo nekakšen obračun čez preteklo leto. Katerega od dosežkov koprske občine bi pri tem posebej izdvojili?
Dosežkov je bilo gotovo več, nerešenih vprašanj pa žal prav tako. Koper je namreč kraj, ki se silovi-
Miro Kocjan
to razvija In se zategadelj problemi kopičijo. Skorajda bi rekel, da rešitev enega vprašanja predpostavlja poroditev petih novih problemov. To je pač značilno za središča, ki doživljajo hiter vzpon.
Seveda ima vsako središče, oziroma vsaka družbena skupnost, svoje značilnosti. Za občino Koper je na primer karakteristično, da moramo reševati tudi številne probleme, ki so dediščina preteklosti. V mislih imam številne šolske zgradbe, zgradbe, v katerih domujejo nekatere kulturne institucije in druge ustanove, ki so skrajno zastarele. Prej ko slej imamo prav, ko trdimo, da je bistvena razlika med Koprom in večino drugih središč v tem, da se ostali kraji v glavnem ubadajo z vprašanji sedanjosti in bodočnosti. Koper pa se mora nenehno spopadati še s problemi preteklosti.
Vzlic temu moramo reči, da je Koper zlasti v zadnjih letih izredno napredoval. Vrednost bruto proizvoda je v koprski občini lani že presegla 400 milijard S dinarjev, narodni dohodek pa 85 milijard, kar je skoraj enkrat več, kakor na primer leta 1967. Koper, in z njim koprska občina, je že dokončno prodrl v slovenski in jugoslovanski prostor kot središče, ki ima kaj bogato perspektivo.
Elementi te perspektive so na e-
ni strani v njegovem geopolitičnem položaju, na drugi pa v izrednem prizadevanju naših občanov, naših delavcev. Mimogrede: vrednost gospodarskih objektov, ki smo jih zgradili lani ali ki so v gradnji letos, presega 8 milijard S dinarjev. Nesporno je, da je Koper že danes eden od stebrov policentrizma v Sloveniji. Eden glavnih uspehov dela naše skupščine ter vseh dejavnikov na obali je prav v tem, da se je Koper dokončno in neizbrisno povzpel zelo visoko v lestvici razvitih regij in središč. Po narodnem dohodku zasedamo peto mesto v Sloveniji.
Če že moram omeniti tudi delo v družbenih dejavnostih in v komunalnem gospodarstvu potem moram reči, da smo si tudi tu prizadevali, glede na možnosti, ki smo jih imeli in jih imamo, da bi kar najbolj prisluhnili življenjskim potrebam prebivalcev. V zadnjih treh letih smo pri gradnjah ali urejanju samo šolskih objektov porabili skoraj 2 milijardi 500 milijonov S dinarjev, v teku pa so zdaj dela v vrednosti milijarde sto milijonov S dinarjev. Pri komunalnem gospodarstvu pa smo samo lani uredili razne objekte v vrednosti okrog 800 milijonov S dinarjev. Tu niso všteta stanovanja. Lani je bilo zgrajenih v Kopru 340 novih stanovanjskih enot v vrednosti skoraj 5 milijard S dinarjev.
Glavni napor pri komunalnem gospodarstvu pa je šel za tem, da bi enkrat za vselej zapolnili z novimi ali pa urejenimi cestami prepad med mestom in podeželjem. Ta problem je zdaj v glavnem rešen. To je nesporno pomemben politični dosežek. Verjetno ni občine v Jugoslaviji, v kateri bi v skromnih treh letih uspeli urediti skoraj 200 km cest.
Kaj izdvojiti? Morda urejene ceste, morda konec del pri kanalizaciji v Kopru, novo šolo v Semedeli, kanalizacijski kolektor, ki ga gradimo, ali pa novi obrat kemikalij v koprski luki, gradnjo sodobnega objekta Iplas — Hoest pri ankaranskem križišču, ali pa na primer ustanovitev podjetja Sermin, ki se je pričelo živo ukvarjati z vprašanjem industrializacije območja ob koprski luki. Vse to je pač važno, vse prispeva k nadaljnjemu razmahu Kopra in njegove komune, posredno pa tudi širše družbene skupnosti. Gre torej za več dosežkov in preprosto ne moremo reči, da je ta uspeh pomembnejši od onega.
Ustavimo se nekoliko pri nerešenih problemih, predvsem pri obalni cesti in pri višinskem vodovodu. Res so to vprašanja, ki zadevajo vso o-balo in tudi republiko, vendar me zanimajo stališča občine in tudi vaše osebno mnenje. Kdaj lahko realno pričakujemo uresničitev teh dveh, tako zelo pomembnih nalog?
opi
ČESTITAMO OBČANOM KOPRA ZA
OBČINSKI PRAZNIK
KMETIJSKO PREDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT
Cenjenim delavcem, delovnim kolektivom in prijateljem
ob 15. maju - prazniku občine Koper naše iskrene čestitke!
SODA
Podjetje za proizvodnjo in predelavo pralnih in čistilnih sredstev
KOPER
čestita občanom Kopra za njihov praznik
Hotel GALEB
ČESTITA
vsem občanom občine KOPER
ter priporoča svoje obrate
Posebno obnovljen obrat «RESTAVRANT CAPRIS» na Titovem trgu v Kopru
Glede obalne ceste sodim, in tako kot jaz gotovo tudi drugi, da bi morali čimprej pričeti z ustreznimi deli. Menim, da je sedaj res zrela situacija za pričetek. Delim stališče, po katerem moramo pri urejanju obalne ceste stremeti na o-snovi sredstev, ki jih imamo, oziroma ki bodo na razpolago, za optimalnimi rešitvami. Stvar je zdaj pametno zastavljena: najprej naj začno urejati cesto od ankaranskega križišča do Kopra, v naslednjih fazah pa ostalo. To bo omogočilo, da
bo medtem tudi dokončno rešeno vprašanje, kako prenoviti cesto med Koprom in Izolo.
V pojasnilo bi rad povedal, da je koprska skupščina pred časom odločno zavrnila predlog, da bi o-balno cesto na področju Kopra speljali do škocjanskega križišča mimo Olma, za Semedelo in tako naprej proti Izoli, ker je ugotovila, da bi ta rešitev preprosto preprečila nadaljnjo ekspanzijo Kopra v tisto naravno smer, v katero se pač širi.
SKUPŠČINA OBČINE KOPER
IN
DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE
ČESTITAJO
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Rad bi bil še bolj jasen: ko govorim o problemu obalne ceste i-mam v mislih problem, ki je že dolga leta tu, ki se kaže v tem, da imamo na slovenski obalni cesti največji promet v Jugoslaviji, da imamo v poletnem času na njej neprestane konice tudi s tridesetimi in še več vozili na minuto in podobno. Gre torej za vprašanje ki ga moramo pričeti čimprej reševati že zaradi nepopisnih težav, ki jih že imamo: Rešiti ta problem pa pomeni v prvi vrsti urediti povezavo med obalnimi mesti, da ne bo na njej več neprestanih zastojev. Zaenkrat zato upravičeno govorimo o ureditvi sodobne predmestne ceste.
Znano je, da so se v razpravah o obalni cesti pojavljale tudi ideje o zgraditvi nove ceste, ki naj bi se povsem ognila obalpim mestom, vendar je to vprašanje bodočnosti. Zaenkrat ni finančnih možnosti, pa najbrž tudi potrebe ne po taki cesti. Varianta obalne ceste, ki sem jo prej opisal in ki jo bomo začeli uresničevati čimprej — sodobna in primerno široka cestna povezava med mesti na slovenski obali — ustrezna tudi pogledom dejavnikov v hrvaški Istri. Pričakujemo, da bomo z deli pri obalni cesti pričeli konec junija letošnjega leta.
V zvezi z višinskim vodovodom pa tole: Gre za objekt, ki bi ga morali pričeti graditi že zdavnaj. Koprska skupščina neprestano to poudarja, podprla je številne pobude, žal pa z deli še nismo začeli. Me-
Nove petrolejske naprave in skladišča v koprski luki
nim. da bi morali čimprej presekati vozle in se lotili te prepomembne akcije.
V bistvu gre za dve stališči: po prvem stališču naj bi pričeli graditi višinski vodovod tedaj, ko bi imeli na razpolago vsa potrebna sredstva, po drugem pa naj bi ga pričeli graditi čimprej, čeprav s skromnejšimi sredstvi, vendar tako, da bi vsaka faza pomenila zaokrožen objekt. Osebno se že vseskozi ogrevani za drugo stališče in menim, da je zlasti v sedanjem položaju rudi najbolj realno. Po eni strani bi pričetek del pomenil konkretno obveznost za njihovo nadaljevanje, po drugi strani pa moram naglasiti, da so prizadeti občani za odločno konkretno pomoč pri urejanju tega objekta.
Zadnje čase je mnogo govora o razvoju visokega šolstva na obali, ki naj bi postala tretji visokošolski center v Sloveniji. Kakšni so kon-
(Nadaljevanje na 8. strani)
....................................................
RAZGOVOR Z DIREKTORJEM ALOJZOM ROŽMANOM
Koprski IPLAS prodrl v sam vrh jugoslovanske kemične industrije
V celoti mehanizirano delo - V zadnjih treh letih proizvodnja pri predelavi plastik od 1500 na 2500 ton, pri mehčalih od 1000 na 7000 ton in pri polivinilacetatnih emulzijah od 2000 na 6000 ton letno
Presenetljiv podatek: koprski Iplas ima le 340 zaposlenih, vendar je danes kljub temu eno izmed najpomembnejših jugoslovanskih kombinatov kemične industrije. S svojimi tovarnami v Kopru in v dekan-ski industrijski coni ustvarja letno na tisoče ton kemičnih proizvodov, ker pa je delo skoraj v celoti mehanizirano, podatek o številu zaposlenih seveda samo na videz preseneča. Največji vzpon je napravil Iplas v zadnjih treh letih, ko se je proizvodnja pri predelavi plastik povečala od 1500 na 2500 ton, pri mehčalih od tri tisoč na sedem tisoč ton in pri polivinilacetatnih e-mulzijah od dva tisoč na 6 tisoč ton. Sicer pa vam bomo tovarno in delovni kolektiv nekoliko podrobneje predstavili v razgovoru med našim koprskim sodelavcem Ljubanom Omladičem in direktorjem Iplasa A-lojzom Rožmanom.
— Tovariš direktor, vaša tovarna je v zadnjih letih dosegla izreden razvoj. Bi lahko našim bralcem na kratko obrazložili osnovno orientacijo proizvodnega programa in izdvojili najpomembnejša razdobja?
V razmerah zadnjih nekaj let smo lahko kar zadovoljni tako z razvojem podjetja, kakor tudi s poslovnimi uspehi. Težave so pravzaprav samo zaradi svetovne monetarne krize in njenih posledic. Mi namreč uvažamo nad 60 od sto vrednosti reprodukcijskih potrebščin in cene teh potrebščin na svetovnem tržišču iz leta v leto naraščajo. Če k temu dodam še naše interne težave zaradi zamrznjenih cen in nelikvidnosti, potem smo s tem. kar smo dosegli, res lahko zadovoljni. Ob normalnih razmerah pa bi lahko dosegli še precej več, ker so naše
— Zdaj ste tik pred otvoritvijo nove tovarne disperzij. Gre za skupno investicijo s tvrdko Hoehst (Zah. Nemčijaj. Ali je to sodelovanje samo enkratnega, poslovnega pomena, ali gre hkrati tudi za daljše, perspektivnejše sodelovanje?
Kolikor se bo izvajalec za montažo opreme držal svojih obveznosti in postavljenih rokov, bomo dejansko kmalu pred otvoritvijo nove tovarne, saj računamo, da se bo proizvodnja začela že meseca avgusta. S tem bomo končali prvo tazo izgradnje, ki jo gradimo v sodelovanju z zahodnonemško firmo Hoechst iz Frankfurta in Jugohe-najo Beograd. Predvideno je, da se sedaj zgrajene kapacitete kmalu podvojijo. Naše sodelovanje pa ni o-mejeno samo na področje disperzij, zato bomo to sodelovanje v bodoče postopoma širili v skladu z našimi in njihovimi interesi. Zmogljivost tovarne v prvi fazi bo približno 12.000 ton izdelkov.
— Kako se tovarna trenutno znajde v jazi stabilizacije, mislim predvsem glede obratnih sredstev?
Kai zadeva likvidnost lahko rečem, da se je stanje v primerjavi s preteklim letom v tem obdobju občutno izboljšalo. Pri večjem celotnem dohodku smo terjatve zmanjšali za približno 50 odst, ali od 3 milijarde na eno milijardo in pol starih dinarjev. Trenutno so največji problem cene naših proizvodov, ki jih moramo korigirati, če želimo še naprej rentabilno poslovati in skrbeti za razvoj naše delovne organizacije.
Alojz Rožman
rahljajo danes vaše izdelke, delate sporazumno s sorodnimi podjetji v Jugoslaviji glede pokrivanja domačih potreb. In končno, imate morda s načrtu dopolnilno proizvodnjo, to je polfinalnih ali morda finalnih izdelkov.
Naš proizvodni program .je dokaj širok in ga delimo na dve osnovni dejavnosti. To je: predelava plastičnih mas in kemijska proizvodnja.
V okviru predelave plastičnih mas nam je kot proizvod največji po obsegu transportna embalaža za alkoholne in brezalkoholne pijače. Letno izdelamo preko milijon komadov transportnih zabojev, od katerih gre dober del tudi v izvoz. V okviru predelave izdelujemo veliko raznih tehničnih artiklov iz plastičnih mas za potrebe elektro in radio industrije, pohištvene industrije, baterijske stročnice, ohišja akumulatorjev, itd Sem spada tudi
Proizvodna bala
izdelava investicijske opreme, kot so črpalke in ventili za agresivne kisline, ventilatorji in cevovodi.
V okviru kemijske proizvodnje i-rnamo proizvodnjo ftalatnih mehčal. Naš izdelek je surovina, ki se rabi pri predelavi polivinilklorida, kakor tudi v nekaterih drugih industrijah kot barve, laki, gumarska industrija, itd. Druga proizvodnja so polivinilacetatne emulzije in lepila. Naša lepila se trošijo v lesni, papirni in tobačni industriji. Nadalje v gradbeništvu in industriji te-pihov, kot premazna sredstva ter v industriji barv. Naslednja proizvodnja je predelava poliuretanskih penastih mas, kar gre izključno za sedeže v avtomobilski industriji, konkretno za sedeže v avtobusih in kamionih.
Iz tega kratkega pregleda lahko zaključite, da so vsi naši proizvodi razen transportne embalaže, name njeni za nadaljnjo predelavo in vgrajevanje skoraj v vseh industrij sirih panogah.
— Kako rešujete pri vas vpra sanje TOZD. Ali nam lahko posre dujete nekaj izkušenj?
Na zborih delovnih ljudi smo se odločili za štiri TOZD, to so tri proizvodne enote in strokovne službe. Imenovane komisije bodo morale v najkrajšem času pripraviti podpis sporazuma, ki bo urejal naše bodoče medsebojne odnose in organizacijo.
— Sodite, da je standard članov vašega kolektiva na primerni višini? Pri tem ne mislim samo na o-sebne dohodke, ampak tudi na siceršnjo skrb za delavca (stanovanje, prehrana, kulturno in športno življenje ipd.)
Pri stalnem naraščanju življenjskih stroškov ne morem trditi, da je standard na primerni višini, čeprav osebne dohodke izplačujemo do višine, ki nam jo dovoljuje družbeni dogovor. Tudi stanovanjske probleme bi morali hitreje reševati. Imamo vsaj 10 do 15 primerov, ki bi jih morali čimprej rešiti. Druga naša želja je, da v naslednjih dveh letih usposobimo tudi lastni počitniški dom za člane kolektiva. Želimo čimprej omogočiti primemo rekreacijo delavcem, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih in tistim delavcem, ki si v normalnih sedanjih pogojih ne morejo privoščiti Primernega letnega oddiha. Za kulturno in športno življenje naših članov kolektiva pa bi najbrž morala kaj več storiti sindikalna organizacija.
— In končno še vaša največja osebna želja glede prihodnosti podjetja?
Manj administrativnega vmešavanja v pogoje poslovanja in gospodarjenja, kakor tudi trajnejše predpise, na osnovi katerih bi lahko vsaj za eno leto solidno programirali. Za vse drugo je v naše zadovoljstvo sposoben poskrbeti delovni kolektiv
^•iplas
KEMIČNA INDUSTRIJA
66001 KOPER
ČESTITA
VSEM OBČANOM OBČINE
KOPER	rrvrnnj
OB NJIHOVEM PRAZNI*
GB
POSLOVNA ENOTA
KOPER
CROATIA
ČESTITAMO . .	ob občinskem prazniku maj
zavarovalnica in vsem zavarovancem in občanom
pozavarovalnica občine koper
A C K
ADRIACOMMERCE KOPER
IZVOZ-UVOZ
VELETRGOVSKO PODJETJE
y/yiano5«
IMPORT - EAPORT
Trgovsko podjetje »NANOS« s svojimi enotami v KOPRU
ZA PRAZNIK OBČINE KOPER ČESTITA
IN IZREKA NAJBOLJŠE ŽELJE
VSEM OBČANOM
SPLOŠNA VODNA SKUPNOST PRIMORSKE
KOPER
Delovni kolektiv izreka iskrene čestitke
občanom občine
ob njihovem praznika, 15. m*Jm
NA KROVU PONOSNE «!STRE» NA MALTO, V TUNIS IN NA KORČULO
S Primorskim dnevnikom la križarjenju
sobno pa ne tisti, ki so se z vse potrebno tekmovalno vnemo zagrizli v briškolo. Kar 20 parov
nazdravljamo kot prijatelji in tovariši, ki enako mislimo in čutimo.
^ .sodem «Slavnikovih» v Pripeljalo v puljski pri-


Del udeležencev plesa v maskah
hadiuja, ki drži
nanv.Sm° leta 1<J60 popeljali naše let k P6 'n čitatelje na P™ lz' * Plitvičkim jezerom smo že le* 1 načrt, kako bi take iz-ni-jpremeniii v tradicijo, vendar UT0 rali slutili, da smo že taneč i3revzeli obvezo, ki se ji davi*! kž° štirinajstih letih — tako Kaze — sploh ne moremo več iz-nik^ti. Izleti Primorskega dnev-štm s° postali tradicija v najlep-2a Pomenu te besede, postali so irenuMp hPgodek leta, postali so vkliu m P111^onega pričakovanja, gJ^ii so se v družinski pro-Varčevanja in časovnega da se ja ne Bi tako, da bi se ga iz ka-(ie^^ahoii razloga ne mogli u-ki u j Neka zvesta naročnic^,, lo^f? lel°s zamudila vpis, je ma-h let V s°izaN zatrjevala, kako d^,v a v leto živi v pričakovanju
til
a> ko se bomo podali na pot kar ni mogla sprijazniti z je za letos morala
J&°».
- b doma.
4fsno
že bili v teh šti-
J^fjstih letih? Začeli smo s Plit-
2 Jezeri, leta 1961 smo bili hi for^nom* v Splitu in na Hva-
u' !?ta
^ Korčuli
Boki
1962 spet z «Jadranom»
v Dubrovniku in v
busj kotorski (in nato z avto-Cetinja in v Sv. Štefan),
v Atenah, na Rodosu
ta i ^.Povratku v Dubrovniku, le-čuu T®* na Lošinju, Rabu, Kor-Hag;n v Dubrovniku, leta 1965 v ’ leta 1966 v Parizu, leta beruku °udimpešti, leta 1968 v ši-bug: ’.v Dubrovniku in z avto-Sotiii . Izviru Krke, leta 1969 v NeaJn,.ln Istanbulu, leta 1970 v v Avo--n na Capriju, leta 1971 v Mak j na Solnograškem, lani tW,Toniji, letos na Malti in v ko n : Kje je bilo najlepše? Ka-uoci8°vor'mo na to vpra-Uovc j ;.Sak izlet zase je pomenil '■ n.;0zivetje za izletnike, za nas Po vs PditelJe - novo izkušnjo, ji, da3- m Izletu smo ugotavlja-ifi je bil lepši od prejšnjega P!etnikJ6 kai zaškripalo, so v6nul z uvidevnostjo in razumele zatisnili eno oko, kot se vSfc 'ry„ pogodrnjali in hitro *9otidJab>h. Ostali so le najlepši Tak« je bilo tudi po lan-rj?ls^ Makedonije, še me-smo obujali spomine koli 1Cno bratski sprejem kjer
s k in °	Pojnvih, na lepote de-
■° letri5?n vses’transki napredek, k bližnjem prevladuje glas, da ® lepši, v organizacijskem
jj%i n skoraj brezhiben, v družabna, jj spl^j neprekosljiv. Mor-flodnje ,a kaj bomo govorili pridati i„ A pustimo to prihodih ->?’Yaimo za sedaj še ob jrirf^i^booiinih na Malto, Tunis, ladji ^ pre^VBem na življenje
K
kO, «R,irhn\\ f
stan nas je bela «Istra», ponos jugoslovanske potniške mornarica in «Jadrolinije», že pričakovala spočita po zadnjem križarjenju z nemškimi turisti med grškimi otoki. Do večerje so bile vse formalnosti urejene, vzporedno pa tudi že obnovljena stara poznanstva, v prvi vrsti s kapitanom tov. Josom Volaričem, rojakom iz Vrhnika na otoku Krku, ki nas je varno vozil že leta 1962 z «Jadra-nom». Mnogi takratni izletniki so ga takoj spoznali čeprav je košatim brkom dodal še karakteristično mornarsko brado. Tudi on sam je prepoznal mnoge med nami in vsakomur je naš simpatični Bar-ba rad stisnil krepko roko kot starim dobrim znancem in prijateljem. Tudi šef - komisar tov. Ivo
Proti
sredozemskemu ježu
Po tem pozdravu še posebno so se naši izletniki na ladji kmalu udomačili in izdatna večerja (toda o tem kaj več pozneje) v veliki obedniei je bila kar primeren uvod v kavarniški večer, ki se je zavlekel pozno v noč ob zvokih orkestra zagrebških mladeničev, ki so nas potem zabavali vse večere s sicer omejenim repertoarjem zato pa s toliko boljšim plesnim ritmom. Tisti, ki niso našli prostora v kavami na kljunu ladje, so se zabavali v lido-baru na krmi, zaspanci pa so se že kar prvi večer zarili v kabine.
Nočna vožnja je bila mirna in
se je prijavilo za turnir in da bi jih videli te naše priložnostne kvartopirce in kvartopirke. kako so si mežikali in dajali znamenja, se prepirali in jezili eden na drugega, kajti briškola ie že taka igra, da je vsak v njej največji profesor. Po izločitvah smo končno le prišli do boja za prva tri mesta in za steklenice grka ali pošipa. Nazadnje je zmaga o-stala Dušanu Košuti in Francu Magajni, z njo pa tudi šest steklenic vina. Kako in s kom sta jih spila ne bi vedel povedati, ker sem bil med tistimi, ki so morsko slabost preganjali v kabini, medtem ko so se drugi zabavali.
Proti drugemu jutru našega potovanja, ko smo že zavili okrog
Med serviranjem kosila v jedilnem salonu ladje
Cerligoj je bil leta 1962 z nami na Korčuli in drugod, pa gotovo še kdo od posadke, sicer pa je z izjemo starih znancev ves ostali oficirski kader ladje mlajši in — to mi bodo vsaj izletnice gotovo rade potrdile — sestavljen iz samih dečkov in pol, zagorelih in nasmejanih Dalmatincev. Toda brez skrbi, ničesar ne bom izdajal, kajti sklep, je bil: kar je bilo na barki, smo* včflijSSmorje in., basta..na». ie. prstan Volarič pri sprejemnem koktajlu predstavil svfrfcr-sStičl&free in izrazil zadovoljstvo," Ja lahko pozdravi na krovu svoje ladje zamejske Slovence, maše ljudi — je dejal —■ s katerimi lahko govorimo v našem lepem jeziku». In ko smo dvignili čaše in si nazdravili se mi je zdelo, da si res
ko nas je pozdravilo sončno jutro naslednjega dne je naša «Istra» še vedno rezala vode sinjega Jadrana nekje po sredini med dalmatinsko in italijansko obalo in se počasi bližala Otrantskemu prelivu. Na naši desni strani so se sredi popoldneva začeli risati obrisi obale in mesta na njej — p uli smo mimo Brindisija in drugih mest. Morje je postajalo vse bolj valovitg,,^ ojl časa do časa se je Jadijski kljun v trzljajih dvigal in spuščal nad vzvalo-vano glariihA.''' Mhogi so občutili prve znake «morske bolezni», vendar hujšega ni bilo. Pomirjevalne tablete so prišle na svoj račun, marsikdo se je odpovedal večerji, to pa je bilo tudi vse. Drugi, manj občutljivi, se še zavedli niso, da nas malo premetava, po-
>
i
pete italskega škornja, prerezali Tarantski zaliv in nas je na desni pozdravljala sicilska obala, je morje spet našlo razumevanje za naše težave in skrbi. Še malo in v daljavi v smeri kljuna naše «Istre» so se začeli risati obrisi našega prvega cilja — Malte.
Cvetje v morje
■ ,r
MalSllCatčri slovenski primorski, mladenič je v zadnji vojni izgubil, žMipjft^,.m°rju kot vojak v italijanski mornarici ali med prevozom na afriška bojišča. Trem od teh je bila še posebej namenjena misel naših izletnikov in z mislijo cvetje, ki so ga z ladje odvrgli na morsko gladino na kraju, kjer naj bi utonili. V imenu Opencev je Bernarda Simič vrgla cvetje v morje nekaj milj pred Malto za padlega Ferdinanda Guliča, ki se je potopil z ladjo «Iseo» decembra 1942, med Malto in Tunisom pa je ta obred ponovila skupina Boljunčanov v počastitev spomina dveh mladih vaščanov Mirka in Josipa Maverja, ki sta izginila v morskih globinah Sredozemlja nekje med vožnjo od Sicilije proti Libiji.
Taki so naši ljudje: nikoli, tudi v urah veselja in zabave, ne pozabijo na svoje žrtve. Na Malti smo iskali tudi spominsko ploščo, ki so jo angleški vojaki postavili junaškima jugoslovanskima mornariškima oficirjema Mašeri in Spasojeviču, ki sta leta 1941 potopila rušilec «Zagreb» da ne bi postal plen nacifašističnih okupatorjev in pri tem tudi sama izgubila življenje, žal so naša prizadevanja bila zaman. Nihče na otoku ni vedei povedati kje naj bi ta plošča bila, mogoče je celo ni več ali pa je na katerem od številnih vojaških pokopališč. Naročilo je tako ostalo neizpolnjeno.
Bežno po otoku
Malenkostno zamudo ob prihodu v pristan je še povečal nesporazum giede kraja pristanka. Luški pilot je našo «Istro» zapeljal v pristanišče «Pariatorio Nord» namesto v potniško in predno so avtobusi, ki so bili naročeni in ki so nas čakali v potniškem pristanišču, prišli po nas na drugo stran globokega zaliva, je šla po vodi debela ura. Časa za ogled La Valette je bilo tako še manj, sicer pa resnici na ljubo
tudi nima kakih posebnih privlačnosti, ki bi zanimale izletniškega turista. S svojimi mogočnimi, a sedaj tudi že močno načetimi in razpadajočimi utrdbami, na katerih so krepko vidni tudi sledovi bombardiranj v zadnji vojni, ždi kot oklepnik na straži na kritični strateški točki Sredozemlja, zaradi katere so se v tisočletjih tepli zanjo Feničani in Kartaža-ni, Rimljani, Arabci in Turki pa Napoleon in nazadnje Britanci in NATO, dokler jim ni Dom Min-toff pokazal vrat. Burna je bila vsa ta preteklost, ki je danes za turista dokumentirana v muzejskih zbirkah polnih starinskega orožja in oklepov in ki jo simbolizirata tudi starinska topa na stopnišču vladne palače, v kateri danes že polnih osem let gospodari Dom Mintoff in sredi težav in intrig velesil kroji otoku labilno neodvisnost.
Pomembno zapuščino je zapustil otoku viteški duhovni red sv. Janeza v obliki številnih palač in cerkva, med katerimi je katedrala vsekakor vredna ogleda. Sicer pa ni moj namen, da bi podrobneje opisoval mesto, otok in razmere na njem. tudi zato, ker smo v Primorskem dnevniku o tem že obširno pisali. Kot zanimivost naj povem le to, da sem med sprehajanjem po La Valetti zašel v ozko ulico St. Uršula Street, v kateri si kar ena za drugo sledijo majhne obrtniške tiskarne. Vstopil sem v eno izmed njih, ker me je zanimalo kaj tiskajo, gospodar pa, ki je videl, da sem tujec, me je takoj pobaral od kot da sem. Ko sem mu povedal, da prihajamo iz Trsta, je takoj vprašal če smo Italijani ali Jugoslovani. Ob osvoboditvi 1945 je bil kot angleški vojak pri nas in razmere so mu bile kar dobro znane. Moja pojasnila je sprejel z očitno simpatijo.
Majhen prigrizek v središčni restavraciji Principal za vse izletnike z domačim sirom, in vinom nam je privezal duše, čas pa je medtem tudi že pošel in treba se je bilo vrniti na ladjo. Vodička Angelle nam ie v korektni italijanščini s francoskim prizvokom na povratni vožnji v pristanišče še nekajkrat povedala, da govorijo prebivalci otoka svoj jezik, da je Dom Mintoff v redu mož, sicer pa je dala tudi razumeti, da jim za enoličnimi rumenkastorjavimi apnenčastimi ;zidovi hiš revščine «ne manjka. .
•	-4 «	O f jjr*-? • »i» *
Prvi maj na morju
' w	»i i	J. %.j
Proti večeru, a vendarle še pod pripekajočim soncem, ki je kar vabilo k sončenju, je «Istra» dvignila sidro in s pilotovim spremstvom izplula iz dolgega kanaia na odprto morje proti afriški obali.
Bil je predvečer 1. maja in morje je bilo spokojno, kot da bi se hotelo pridružiti našemu praznovanju delavskega praznika. Na jugoslovanskih ladjah je praznovanje 1. maja tradicionalno in če je ladja v domačem pristanu, je v nočnih urah vsa praznično razsvetljena. Na odprtem morju to seveda ni bilo mogoče, toda razpoloženje je bilo ven-
«Istra» prihaja v pristanišče malteške prestolnice La Valette
l t ti Vkdfa izleta Egoti ' Kratiš z Zmagovalcema turnirja v briškoli
darle v ljudeh in v prostoru. Kapitan tov. Volarič je svojim gostom pripravil «dalmatinsko večerjo:* in natakarji so se oblekli v dalmatinske kostume z belimi odprtimi srajcami in rdečimi jopiči. Po večerji in pred zdravico smo si izmenjali čestitke. Predstavnik našega uredništva je čestital k prazniku dela v prvi vrsti posadki, oficirjem in kapitanu ter jim zaželel, da bi še dolgo let varno in srečno pluli po Jadranu in svetovnih morjih ter širili ugled jugoslovanskih mornarjev. Potem je čestital delovnim ljudem Slovenije
Vodička Angelle z izletniki pred vladno palačo Dom Mintoffa v La Valetti
Skupina izletnic v majicah «Jadrolinije» s svojim recimo kapitanom
Na svidenje na prihodnjem izletu!
Dragi Primorski dnevnik!
Regiment po morju gre... In regiment se je vrnil živ, zdrav in nadvse zadovoljen z izleta. Predvsem se moramo zahvaliti kapitanu tov. Volariču, njegovim, oficirjem in vsej njegovi posadki. Saj so bili vsi nadvse , prijazni in ljubeznivi. Zatem smo dolžni iskreno zahvalo tov. Egonu Krau-su za ves njegov trud in požrtvovalnost, tov. Vlasti Jankovič, tov. Korenu in vsem, ki so doprinesli k tako lepemu uspehu izleta.
Šele sedaj, ko smo doma in se spominjamo sto in sto dogodkov, polno uživamo nad tem, kar smo doživeli. Srečanja po hodnikih, na krovu, v baru, kavami itd. so
bila za nas vse vedno srečanja s starimi in novimi znanci, saj smo tvorili eno samo veliko družino. Vse je bilo tako domače, da nam je bila lepa ponosna «lstra» naš pravi dom.
Vse je šio prehitro mimo nas. Iznenadenja pri rojstnih dnevih, ko se je prikazala v velikem jedilnem salonu četica ljudi s har-znoniko in so slavljencu prinesli torto in Šampanje, so bila nadvse
su je samo še poživil veselo razpoloženje.
Ure in ure smo se pogovarjali s sopotniki, ko smo prijetno počivali na ležalnih stolih, o tem, kar smo zanimivega videli, in čeprav je bilo, vse tako bežno, ne bomo tega nikdar pozabili.
Večina nas je že upokojencev. Zdto izrekam željo, da' bi se ponovno sešli vsi na prihodnjem izletu, zdravi in v dobri «formi».
Ponavljam zahvalo vsem! Se-
prijazno izpeljana in tudi za to ve(ja po gTe največ ja pohvala dolgujemo iskreno zahvalo vod- „nfpmu Primn
stvu za pozornosti, ker tega je bila moja snaha Klavdija deležna ie prvi večer, ko smo prišli na ladjo.
Malta, Tunis, vse je že za na-ni. Ves direndaj v mestu Tuni-
našemu Primorskemu dnevniku z željo, da bi imel še mnogo, mnogo let uspehov in čimveč čita-teljev. Poslavljajoč se, pozdravljam vse in kličem vsem: na veselo svidenje!
MILA IVANČIČEVA
in Jugoslavije z željo, da bi njihova domovina bila vedno bolj bogata, pravična in srečna dežela srečnih ljudi; vsem delovnim ljudem v slovenskem zamejstvu in delovnim ljudem vsega sveta, ki jih družita solidarnost in bratstvo v boju za pravičnejši in lepši svet. Nazadnje je čestital še vsem izletnikom in «vsem nam, ki nas Primorski dnevnik druži v leno. prijetno družbo veselin, prijetnin, zavednih in naprednih ljudi» in ki ob prvem maju praznujemo tudi o-bletnico naše osvoboditve in se spominjamo žrtev, ki so padle za svobodo.
Potem je povzel besedo še kapitan tov. Volarič in tudi njegove besede in čestitke so toplo odmevale v ljudeh.
Prijetno in tovariško slovesnost sta dopolnile še jubilejne proslavitve rojstnih dnevov med izletniki, kar je na jugoslovanskih ladjah tudi stara prisrčna navada, ko prikorakajo v jedilnico godci s harmoniko na čciu, za njimi pa kuhar s torto in ko se pije na slavljenčevo zdravje. 0-krog polnoči pa je v kavarniških prostorih zadoneia iz vseh grl naša dobra stara partizanska pesem in Zdravko Kante s Proseka je. kot pred dolgimi leti na čelu partizanskih kolon, raztegnil meh svoje harmonike. Prvi maj, ki bo vsem prisotnim ostal v nepozabnem spominu.
Družabne igre
Življenje na «Istri» je ves čas križarjenja imelo dejansko dva obraza, dnevnega in večernega. Podnevi se je odvijalo na odprtih in zaprtih palubah ali v lido-baru z bazenom ob predajanju čez zimo obledelih teles toplim mediteranskim sončnim žarkom, tako da si je marsikdo poleg barve nakopal tudi boleče opekline, proti večeru in ponoči pa je potekalo v kavarniških prostorih ob plesu in družabnih igrah. Smeha in dobre volje res ni manjkalo, za kar je vneto skrbel šef — komisar tov. Ivo Cerligoj ob požrtvovalnem in nesebičnem asistira-nju prvega komisarja tov. Iva Antiča, ki je imel na skrbi v glavnem — in ne brez uspeha — mladi ženski del naše družbe.
Družabnost, je med dolgimi vožnjami od pristanišča do pristanišča bistveni sestavni del ladijskega življenja. Turnir v briškoli sem že omenil, toda to je bil šele začetek. Skoraj vsako popoldne je bila v kavarni čajanka združena s tombolo-bingo, ki jo je vedno spretno in kar dvojezično vodil šef-komisar z rutino veščega režiserja. Ves izkupiček od prodanih kart je šel za nagrade, ki so obstajale v dveh cinquinah in v eni ali dveh tombolah, če bi se vozili ša kak dan več bi zlasti naše ženske postale kar strastne igralke, tako jih je igra navdu-
šila in pritegnila. Prva in tudi najbolj izdatna tombola je šla v Gorico oziroma v Štandrež, dobil pa jo je Mario Maraž, zvesti udeleženec domala vseh naših iz-, letov. V naslednjih dneh so največ premij pobrali Openci, ki so znani po tem, da jim je sreča prijazna. Da bi ju videli, kako sta stekli vsaka po svojo cinqumo Silvana in Anica! Žareli sta od sreče in presenečenja...
Na programu so bili tudi sre-čolov z lepimi daril, razne vrste zabavnih plesov z metlo, blazino itd., pa seveda nagradni ples v maskah, pri katerem je prišla do izraza bogata fantazija, saj so bili za marskiranje na voljo, le skromni pripomočki in je vsaka ideja bila zato plod čis-. te improvizacije. Prijavljenih je» bilo 9 individualnih in skupin-, skih mask, ki jih je pred očmi vseh ocenjevala posebna komisija. Tako so se na plesni ploščadi v plesnem ritmu zvrstili arabski prodajalci, beduini, havajska deklica, afriški čarodej, vodja karavane, Lolita oziroma Lolito in še nekaj drugih. Komi-' sija je upoštevala v prvi vrsti izvirnost ideje in podelila prvo mesto afriškemu čarodeju, ki ni bil nihče drug kot «biondo» z Opčin, stari znanec openskega karnevala, drugo mesto arabskemu prodajalcu in tretje havajski deklici. Odločitev žirije je naletela na odobravanje pa tudi ogorčene proteste nekaterih, kot se ob takih primerih vedno dogaja. In da bi bilo zadoščeno najbolj vnetim kontestatorjem, je bila podeljena še nagrada občinstva. Prejel jo je Lolito, ki je potem izzval salve smeha s svojo ekshibicijo strip-teasa in pomiril duhove. Namen prireditve je bil tako v celoti dosežen.
Na vrsto pa so prišle še druge družabne igre, kot na primer ples z limono med čelom plesalke in plesalca, igra mumije, ko mora plesalka s higienskim papirjem v celoti od pet do glave o riti svojega partnerja, vtikanje na vrvi privezane žlice skozi oblačila strnjene vrste plesalcev in plesalk itd.
Tudi pri teh igrah so zmagovalci prejeli nagrado v obliki steklenic vina, da je bilo potem še bolj veselo, ko se je nadaljeval ples ob stalnem refrenu «Varaž-dinca* in «Tike tike tačke, nema više račke*, melodiji, ld so ju godci očitno najbolj obvladovali.
JOŽE KOREN
(Nadaljevanje v torek)
V «Tržaški knjigami, so na razpolago za morebitno naročilo fotografije s križarjenja «Primorskega dnevnika* na Malto, '■ Tunis in na Korčulo, ki jih ie posnel Sergio Del-masso. Fotografije v formatu razglednice so po 150 lir.
NEDELJA, 13. MAJA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša;
9.45	Rousel:	Godalni kvartet;
11.15	Nadaljevanka «Demetrij»;
12.30	Melodije; 13.00 Zvočni zapisi; 13.30 Glasba po željah: 15.40 Nicola Manzari «Bog ohrani škotsko*; 17.30 Šport in giasba; 18.30 Koncert; 19.25 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 18.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Nesmrtne melodije; 10.00 Dva orkestra ; 10.30 Melodije ;
11.15	Orkester in zbor; 11.30 Dogodki in odmevi; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanje politični pregled; 14.00 Popevke; 15.00 Pisana glasba; 15.30 Plošče; 16.30 Vrstijo se pesmi; 17.00 Sosedni kraji in ljudje, 17.35 Glasba po željah;
18.45	Jugotonove novosti; 1.9.00 Orkester; 19.15 Na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Parada orkestrov; 21.00 športna nedelja.
NACIONALNI PROGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 10.45 Folk. glasba; 11.35 Roditeljski krožek; 13.20 Plošča za poletje;
14.00	Kvizi za otroke; 14.30 Plošče; 15.10 Glasba pod vedrim nebom; 15.30 Popoldne z Mino;
17.00	Nogomet od minute do minute; 18.00 Glasbeni variete;
18.30	Nedeljski koncert; 20.25 «Andata e ritorno»; 21.15 Orkester; 21.45 Mednarodno tekmovanje kitaristov; 22.15 A. Dumas «Aseanio».
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci in ansambli;
8.40	Plošče; 9.35 Veliki variete;
1.00	Plošča za poletje; 12.00 Športna prognoza; 12.30 Pisan spored; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento»; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 16.00 Ital. folk. glasba; 16.30 Športna nedelja;
18.40	Plošče; 20.10 Operni svet;
21.30	Čehov in Stanislavski; 22.00 Plošče in skeči.
III.	PROGRAM
9.00	Gregorijanska glasba; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert; 11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Baletna glasba; 12.20 Scarlatti in Haendel: 13.00 Folklorna glasba; 15.30 Osborne: «Zahodno od Sueza*; 17.30 Plošče; 18.00 Literarna oddaja; 18.30 Lahka glasba: 18.45 Strani iz albuma; 19.15 Koncert; 20.15 Togliatti v zgodovini KPI; 20.45 Literarna oddaja. SLOVENIJA
7.00,	8.00,	11.00, 13.00, 19.30
Poročila; 6.50 Danes za vas;
8.05	Igra za otroke — Marinc: «Zmešnjava pa taka*; 8.41 Skladbe za mladino; 9.05 V studiu 14;
10.05	Še pomnite, tovariši — I. Hariš — I. Gromovnik: Med o-fenzivo v Zagrebu; 10.25 Pesmi boja; 13.30 Nedeljska reportaža;
13.50	Domači ansambli: 14.05 Popularne operne melodije: 14.30 J. Farrell: Dobrotnik človeštva;
15.05	A. Marodič:	Ministrant
—	radijska igra; 18.03 Radijski radar; 19.00 Lahka noč, otroci!:
19.15	Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami: 23.05 Literarni nokturno
—	J. Neruda: Pesmi: 23.15 Jazz.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.00 Ob 12. uri;
12.30	Obed v studiu; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja;
15.00	Prenos športnega dogodka;
16.45	Spored za najmlajše; 17.20 Slikanice; 17.45 Športni rezultati; 18.00 Dnevnik; 18.10 Glasbena prireditev: Zadnjih 100 sekund;
19.20	Polčas nogometne tekme;
20.30	Dnevnik; 21.00 Kraljica Elizabeta; 22.20 Šnortna nedelja,
II. KANAL
16.45	Prenos športnega dogodka; 18.35 Strnjena nogometna tekma; 21.00 Dnevnik; 21.20 Kvartet Cetra; 22.20 Človek, znanost in tehnika.
PONEDELJEK, 14. MAJA
TRST A
7.15, 8.15,	13.15, 14.15, 20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba;
11.40	Šola; 12.00 Opoldne z vami;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola;
18.50	Koncert; 19.15 Odvetnik za vsakogar; 19.25 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slov. razgledi.
TRST
12.10	Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Folklora in tradicija; 16.20 Koncert.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.40 Otroški kotiček:
9.00	Operne arije; 10.00 Melodije; 11.15 Prisluhnimo jim; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Športni ponedeljek; 14.45 Plošče; 17.00 Ansambli in pevci narodne zabavne glasbe; 17.45 športni pregled; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20 40 Operna glasba; 21.30 Pisana glasba: 22.00 Popevke; 22.35 Velike interpre-
NAČIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila: 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 13.30 Hit parade; 14.00 Plošča za poletje:	15.10 Pro-
gram za mladino; 16.40 Program za otroke; 17.05 «Sončnica»; 19.10 Smdikaino ekonomska panorama; 19.25 Vivaldi in Casella; 20.20 «Andata e ritomo*; 21.15 Tedenski literarni pregled; 21.45 Violina in klavir: 23.20 V diskoteki.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 15.30,
19.30	Poročila; 8.40 Melodrama;
9.15	Orkester; 9.50 Nadaljevanka «V 80 dneh okoli sveta*; 10.05 Plošča za poletje: 12.40 Alto gra dimento; 13.50 Kako in zakaj?
14.00	Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telef. pogovori:
20.10	Pogovorimo se še o tem;
20.50	Plošče; 22.43 E. R. Burr-roughs - Cobelli: «Tarzan»; 23.05
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Weber in Strauss; 14.30 Zborovska glasba; 15.00 Stara glasba; 15.00 Donizettijeva opera «Rita»; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert;
20.15	Ravelove skladbe.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Pravljice in zgodbe;. . 9.20' Veliki zabavni orkestri; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Uvertura, romanca in kolo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Tuje pihalne godbe;
13.30	Priporočajo vam...;	14.10
Zbori pojo; 15.40 Naši simfoniki v svetu lahke glasbe; 16.00 «Vrti-liak»; 16.40 Zvoki in barve; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zvoki iz vzhodno -evropskih dežel; 19.35 «Intema»;
19.00	Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel R. Mohorka: 20.00 Stereo operni koncert; 21.30 Tipke in godala: 22.15 Za liubitelje jazza: 23.05 J. Svetina: Velik otrok; 23.15 Popevke.
ITAL. TELEVIZIJA
9.45	Šola: 12.30 Poljudna znanost: Monografija: 13.30 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 16.00 Šola; 17.00 Spored za otroke;
17.30	Dnevnik: 17.45 Program za mladino: 18.45 Knjižna oddaja;
19.15	Poljudna znanost; Življenje v Vel. Britaniji; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Film: «Na zahodu nič novega*; 22.50 Filmske premiere; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 Srečanja Eno uro z A. Maeghtom; 22.20 Koncert, na sporedu Richard Strauss.
MODNA REVIJI!, KI JO JE INDUSTRIJA USNJA Z VRHNIKE PRIREDILA V LJUBLJANI
Zamisli mladih ustvarjalcev osvajajo že svetovna tržišča
Kaj vse lahko že nudi slovenska industrija usnja potrošnikom tostran meje - Lepi hlačni kostimi in krasni krzneni plašči ter jopice v vseh modernih barvah in krojih
Gledati lepo modno revijo je zame podoben užitek, kot če poslušam lep koncert, gledam lepo gledališko predstavo, ali občudujem slikarsko razstavo, če je pa modna revija več kot samo prikaz tega, kar je v svetu na področju mode novega — če je revija nekakšen rezultat idej in zamisli njenih organizatorjev, potem predstavlja prav gotovo za vsakogar, ki ji lahko prisostvuje, doživetje zase.
Takšno doživetje je bila zame
—	in mislim tudi za vse, ki so bili skupno z menoj v četrtek v dvorani Narodne galerije v Ljubljani — modna revija, ki jo je Industrija usnja Vrhnika že drugič prikazala, kot nekakšno prijetno srečanje, ki je želele seznaniti javnost s proizvodnim programom njene usnjene konfekcije, krznene konfekcije in usnjene galanterije.
Če bi že prej ne vedela, da bom gledala modno revijo usnjenih. izdelkov, bi bila prepričana, da gre za modele, izdelane iz najlepšega in najmehkejšega žameta, ali druge podobne tkanine
—	taka mehkoba in takšna dovršenost v krojih in čudovitih barvah se je odražala iz vseh prikazanih artiklov, ki so jih dovršeno in sproščeno prikazale priznane slovenske manekenke Vesna, Marta, Mojca in Dena.
Toda preden začnem z opisom svojih bežnih vtisov o tej izredno lepi modni reviji, naj na kratko navedem nekaj podatkov o tovarni, ki jih je izdelala in prikazala. Za čitatelje v Sloveniji bo to mogoče odveč, za nas pa ne.
Tovarna, ki ima svoje obrate na Vrhniki in v Ljubljani, pred letom pa se ji je pridružil še usnjarsko krznarski kombinat iz Šmartna, kasneje pa še bivše čevljarsko podjetje Rožnik iz Ljubljane, zaposluje danes okrog 1500 ljudi, kar že samo pove, da gre za velik obrat. Proizvodni program podjetja obsega proiz-
vod jo svinjskega in govejega usnja, ovčjega krzna in krzna divjadi. Omenjene proizvode podjetje tudi v vse večji men finalizira v svojih obratih za proizvodnjo usnjene in krznene konfekcije in usnjene galanterije. Največja je proizvodnja svinjskega usnja, ki je lani dosegla 2,6 milijona kvadratnih metrov. S tako količino je Industrija usnja Vrhnika postala največje usnjarsko podjetje v Jugoslaviji, ki izdeluje med drugim tudi visoko kvaliteten svinjski velur, ki ga dobro poznajo ne samo domači, temveč tudi inozemski kupci. Prav zaradi tega je kakovost svinjskega velurja tudi zaščitena z oznako kvalitete «IUV — autentic*. Ta-kot. kot svinjski velur, prodaja tovarna tudi vse ostale proizvode z velikim uspehom doma in v svetu. Celotni dohodek znaša 460 milijonov dinarjev ter je podjetje po izvozu že na petem mestu v Sloveniji.
Ugodne rezultate je tovarna dosegla tudi na domačem tržišču, kjer posebno dobro plasira svoje finalne izdelke. Pri tem seveda ne odloča le kvaliteta in solidnost izdelkov, temveč tudi kreacija in poustvarjanje tendenc in linij, ki so danes v modi.
Dokaz za visoko kvaliteto njenih izdelkov so «zlate košute*, diplome in ostala priznanja, ki jih je podjetje prejelo zadnja leta na sejmih mode v Beogradu za usnjeno in krzneno konfekcijo in usnjeno galanterijo in ljubljanski zmaj* za krzneno konfekcijo.
Po teh podatkih, ki pa že sami zgovorno povedo, da gre za resnično pomembno podjetje, ki se uveljavlja tudi že v svetu s svojimi finalnimi izdelki, se vrnimo ponovno k reviji.
Začela se je revija s prikazom vrste hlačnih kostimov, plaščev in jopic v tipično spomladanskih barvah — svetlo plavi, rumeni zeleni, rjasti in oranžni. Modeli so bili vsi brezhibno krojeni —
Lepa jopica v modernem kroju, ki jo izpolnjujejo hlače v isti barvi. Primerna za pomlad in jesen
lahkotni v band, obliki in izdelavi, nekateri podloženi, drugi zopet ne — skratka v glavnem namenjeni pomladi. Vsi so bili izdelani iz vrhniškega svinjskega velurja, tako mehkega in lepega da se je dobro podal vsem krojem. Kože so bile sesi&vljene s krznarskimi šivi, ki so lepo povezovali funkcijo in obliko.
Sledile so toplejše jopice in kompleti iz šemi velurja — to je novega materiala, ki je bil izdelan v obratu Šmartno. Strokovnjaki v Šmartnem so v tem materialu pripravili paleto številnih barvnih tonov, ki so jih kombinirali tudi s krznom, ali pa z delnim obračanjem istega materiala navzven.
Sledil je prikaz krznenih modelov, med temi plaščev in jopic iz črno barvane, dolgodlake špic nutrije, iz patagon rjave strižene nutrije, iz tjulnja in srebrne lisice, za zaključek revije pa so bili prikazani še trije dolgi in elegantni krzneni plašči, ki so brez dvoma vse navzoče še posebno navdušili.
Kaj bi lahko o vseh prikazanih modelih povedala? Da so me osvojili tako zaradi lepih barv, izredno lepega materiala, kot tudi zaradi izvirnih krojev. Da so me navdušile in očarale lepe torbice v vseh mogočih barvah, kot so me prevzele tudi izredno funkcionalne potovalne torbe in kovčki.
Seveda sem posredovala ob koncu revije svoje občutke kreatorje-ma prikazanih modelov Janezu Repavšku in arh. Metki Vrhunc kot tudi šefu usnjene konfekcije in galanterije Frenku Prkoviču. Saj jim s svojim navdušenjem verjetno nisem povedala nič novega — za vse to so že sami prejeli toliko priznanj, med katerimi na primer serijo potovalnih artiklov, izdelanih iz prvovrstnega govejega usnja, najvišje priznanje «zlato košuto* na zadnjem sejmu mode v Beogradu.
Janez Repavšek je že sam prejel kar osem «zlatih košut* in je menda na tem področju v Jugoslaviji najbolj odlikovan. Prav tako je prejela «zlato košuto* Metka Vrhunčeva za krzneno kolekcijo in še druga priznanja in diplome za usnjene modele.
Sedaj pa k glavni ugotovitvi, ki daje že omenjeni modni reviji svojo pravo vrednost. Vse, kar smo videli na omenjeni modni reviji, je namreč mogoče kupiti širom po Jugoslaviji, predvsem pa v trgovinah, ki jih ima tovarna usnja Vrhnika v Ljubljani in sicer V izredno okusni in lepi trgovini na Tržaški cesti (to je takoj, ko se z avtom pripeljemo v Ljubljano), na Mestnem trgu štev. 22 in pa na Trgu revolucije.
«Veste, zame je največje zadoščenje, ko vidim «hoditd» po Ljubljani naše modele*, mi je smeje dejala kreatorka Metka Vrhunčeva. In rada ji to verjamem. Mimo so tisti časi, ko so na modnih revijah v Jugoslaviji prikazovali res lepe modele, ki jih pa kasneje ni bilo mogoče dobiti v trgovinah. Industrija usnja Vrhnika je poskrbela, da je že vse v prodaji in da je tudi, kar zadeva cene, ponujeno blago sprejemljivo (za tujce še posebno). Tako so mi na primer povedali, da se vrtijo cene lepim hlačnim kostimom okrog 160.000 starih Din, krzneni izdelki pa so dražji.
Za zaključek še nasvet: ker sem zagovornica trditve, da lahko tudi moda združuje ter da je prav, da hodijo k nam na nakup iz Jugoslavije, kot je tudi prav, da hodimo od tu po razne nakupe v
Jugoslavijo, bi bilo po mojem prav, da izkoristite kak izlet v Slovenijo tudi za obisk omenjenih, pa tudi drugih trgovin, kjer prodajajo usnjene izdelke. Ne bo vam žal. Vsaka bo brez dvoma našla to, kar ji bo ugajalo in tudi pristajalo. In še se bo lahko pred svojimi prijateljicami postavila z izvirnim modelom, ki je sad dela in truda mladlih slovenskih ustvarjalcev.	N. L.
Mlada obiskovalca Industrije usnja Vrhnika arh. Metka Vrhunc in Janez Repavšek. Prva je prejela «zlato košuto« za krzneno kolekcijo na sejmu mode v Beogradu in še številna druga priznanja in diplome, Janez Repavšek pa je edini v Jugoslaviji, ki je prejel za svoje kreacije že osem »zlatih košut«
................
NAGEL VZPON KOPRA
IN NJEGOVE OBČINE
(Nadaljevanje s 6. strani) J Koprska občina si je vseskozi, v
—----------------------------------- zadnjih letih seveda tudi v okviru
kretni obrisi za uresničitev te za- obalnega sveta, prizadevala za čim-misli in kakšna je pri tem vloga prejšnje dogovore za reševanje pro-
koprske občine?
Na obali brez dvoma potrebujemo, še bolj pa bomo potrebovali v bodoče, visoke in višje šolske zavode. V Ljubljani in v Mariboru i-mamo nad tisoč študentov z obale. Potreba po kadrih na obali je izredna. Statistike so ze!o zgovorne: že zdaj bi na obali lahko na mah namestili 300 ljudi z visoko in višjo strokovno izobrazbo.
Problem pa je tudi v tem. da se naši študentje v Ljubljani in Mariboru, po končanem študiju, večkrat žal ne vračajo na obalo, pretežno zato ne, ker še nismo uspeli ustvariti konkretnih možnosti za takšno vračanje. Ena teh možnosti, ki jo moramo čimprej spremeniti v konkretno dejstvo, je stanovanje.
Trditev, da nam gre za tretji visokošolski center v Sloveniji, je najbrž preuranjena,iUfl|a izključujem pa, da nam bo bodočnost, ob nadaljnjem dinamičnem'razvoju obale, to vprašanje lallko pričela postavljati vse bolj kategorfčfto. Zaenkrat pa gre, kakor sem rekel, za nekatere fakultete, oziroma oddelke, o-ziroma šole, še najbolj pa za to, da tako rekoč legaliziramo položaj nekaterih šolskih zavodov, ki jih že imamo tu na obali, kakor je to na primer Pomorska šola v Piranu.
Gre torej za to, da se nam zaenkrat tudi skozi prizmo šol priznata po eni strani značilnost, po drugi pa perspektiva naših krajev ob morju. Pri tem bi rad opozoril na nadvse zanimivo in pozitivno obliko reševanja problema kadrov, ki se ga je lotila kovinarska šola v Kopru, ki se je že pred leti dogovorila s fakulteto za strojništvo v Ljubljani za organizacijo študija na Koprskem. Rezultati tega dogovora so hvalevredni. V zadnjih petih letih je v Kopru diplomiralo nad štirideset novih strojnih inženirjev.
Razumljivo je, da bi morala pri organizaciji visokega in višjega šolstva opraviti posebno vlogo naša delavska univerza, ki je sicer že pokazala zavzetost v to smer. Vem, da prihaja prav v zadnjem času j že do konkretnih stikov in pogovorov med tukajšnjimi šolskimi predstavniki in predstavniki nekaterih fakultet v Ljubljani in šolskih zavodov v Mariboru, da bi pričeli čimprej reševati pereč problem kadrov na obali.
JUG. TELEVIZIJA OD 13. DO 19. MAJA 1973
NEDELJA, 13. maja 1973
8.45	Neznani leteči predmeti; S.35 Po domače; 10.10 Kmetijska oddaja; 10.55 Otroška matineja;
11.50	«Naše malo misto»; 12.40,
18.30,	20.00 Poročila; 12.45 Motivi združevanja: Delavski amandmaji; 13.15 TV kažipot; 14.55 Varšava: nogomet Poljska: Jugoslavija; 16.45 Grenoble: Evropsko prvenstvo v gimnastiki; 17.30 Po domače; 17.55 Za konec tedna;
18.20	Bitke druge svetovne vojne: Bitka za Atlantik; 19.40 Barvna risanka; 19.45 S TV kamero v kolektivih; 20.35 V avtobusu — film; 21.25 Humoristi; 21.40 Šport ni pregled; 22.15 Evropsko prvenstvo v gimnastiki.
KOPRSKA BARVNA TV
15.00	Nogomet: Poljska - Jugoslavija; 16.45 Evropsko prvenstvo v orodni telovadbi; 19.45 Risani film «Raje imam zapor*; 20.15 Informativna oddaja; 20.30 Film «Poslednja noč v Warlotsku»,
PONEDELJEK, 14. maja 1973
9.05	Odprta univerza; 9.35, 11.00, 14.45, 14.10 TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; 10.45, 15.55 Nemščina;
17.40	J. Grabovsky: Volk in kozlički; 18.15 Obzornik; 18.30 Skrivnosti jadranja; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Barvna risanka;
20.00,	22.45 Dnevnik; 20.30 Ch. Israel: Labirint — TV drama; 21.55 Kulturne diagonale.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	Arsen Dedič; 21.00 Kratek film- 21.30 Noč v pragodzu.
TOREK, 15. maja 1973
9.35,	11.00, 14.45, 15.55, 16.10 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina;
17.15	Delavski amandmaji; 17.45 E. Peroci:	Vanilijev sladoled;
18.00	Risanke; 18.10 Obzornik; 18.25 Torkov večer: Marc Ogeret;
19.00	Vzroki dednih bolezni; 19.20 Mesta: Varaždin; 19.45 Kalimero;
20.00,	22.25 TV dnevnik; 20.35 Mi med seboj; 21.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	Zabavna oddaja «Dragi lažnivci*; 21.00 Pilula za smeh; 21.50 Dokumentarec «Kako biti drugačen od očeta*.
SREDA, 16. maja 1973 8.20, 11.00 TV v šoli; 17.20 Z nasmehom na pot — film; 17.55 Obzornik; 18.10 Športna oddaja;
18.30	Kirkegaard Ali o bojazni;
19.00	Kozmetično ogledalo; 19.15 Solun: nogomet Milan: Leeds, v odmoru ob 20.00 TV dnevnik;
21.10	Bomba — film; 22.20 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
19.15	Nogomet: finale za pokal pokalnih prvakov; 20.05 Poročila;
21.05	Zadnji Vikingi; 21.55 Zabavno glasb, oddaja.
ČETRTEK, 17. maja 1973
9.35,	14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; 10.45, 15.55 Nemščina;
11.00,	16.10 Francoščina; 17.25 Plenk-plenk — mlad. igra; 18.15 Obzornik; 18.30 Na sporedu je nemi film; 18.55 Neznani leteči predmeti; 19.45 Kalimero; 20.00,
22.20	TV dnevnik; 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.30 T. Arsovski: Zahod na jezersko deželo.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	Nadaljevanka «Saga o For-sytih*; 22.00 Kmečka arhitektura na Notranjskem.
PETEK, 18. maja 1973
9.30	TV v šoli; 11.00, 16.10 Angleščina; 17.35 Pisani svet; 18.15 Obzornik; 18.30 Profesor Baltazar
—	risanka; 18.40 Cesta in mi;
18.50	Za boljši jezik; 19.00 Kratek film; 19.15 Naš ekran; 19.45 Kalimero; 20.00, 22.55 TV dnevnik; 20.35 T. Dreiser: Carrie; 22.30 XXI. stoletje — film.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	«Vojščak» — film; 21.20 «Poslednji pešec* — film 21.30 Ansamb. Bardorfer.
SOBOTA, 19. maja 1973
9.35,	11.00 TV v šoli; 14.55 Wembley: nogomet Anglija: škotska; 18.00 Obzornik; 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja — film;
19.00	Risanke; 19.15 TV kabaret;
19.45	Kalimero; 20.00, 23.20 TV dnevnik; 20.30 Lice ob licu; 21.20
—	Junaki cirkuške arene; 21.50 Šerif v New Yorku — film; 23.00 TV kažipot.
KOPRSKA BARVNA TV
14.45	Nogomet:	Anglija - škot-
ska; 19.45 Poje Marjana Držaj;
20.15	Poročila; 20.30 «Uradna obramba» — film; 21.20 Mali koncert.
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
«BARD LJUBE SLOVENSKE ZEMLJE»
(Nadaljevanje s 4. strani)
gledalčevimi očmi od prizora do prizora in vedno znova preseneča z drobnimi psihološkimi detajli in tako pričara izredno živ, plastičen, vseskozi verjeten človeški lik» (V. Kralj). — Zatem: «Sever svojim igralskim likom ne daje samo ostrega profila, marveč tudi njegovo duševno in telesno atmosfero, se pravi v sebi zaključen človeški svet* (isti), «vse njegove postave žarčijo fluid kompleksne življenjske in človeške prizadetosti* (Predan).
Tretjič: «Iz njegovih kreacij se zrcali optimistični in človekoljubni nazor* (Predan), recimo temu kar humanizem, se pravi: intimna prizadetost za humano obravnavanje človeških in življenjskih pojavov. — četrtič — kar pa izhaja iz vsega do zdaj omenjenega: vseskozi navzoča ljudskost njegovega igralskega izražanja. — Naj vse to povzamem s tehtnimi besedami enega naših mlajših gledaliških razčlenjevalcev in ocenjevalcev: «V odnosu do sveta je iskal in našel v domači in nedomači u-metnosti predvsem tisto, kar naj bi ljudi združevalo in jim omogočalo kolikor toliko človeka vredno življenje. Polagoma in nevsiljivo je oblikoval svet posebne človečnosti. V tem svetu je bilo dovolj prostora za najbolj neposredno čustvenost, celo za solze, za vse, kar se zdi kratkovidnemu o-česu že staromodno. Zaverovan je bil v naš majhni, nadarjeni in tudi z mnogimi napakami obdarje-
ni narod in je temu narodu posvetil svojo umetnost. Ljubil je tiste slovenske igralce, ki so najbolj živeli misel in melodijo naših ljudi. Vso to ljubezen je oddajal s smehom, posmehom, ironijo in bolečino. Vsi vemo, da se je znal na odru zasmejati nrav s starodavno kmečko šegavostjo, izumil pa nam je tudi trpki smehljaj sedanjosti, s stvariteljskim mirom je vladal tudi v mislih današnje slovenske dramatike v Smoletovem Krstu pri Savici in v Kozakovem Kongresu. — Severjev svet, tisti svet, ki ga je hotel učvrstiti zoper svet dnevnih pojavov, nam lahko pomeni strnitev vsega človeškega. Svojim likom ni dovolil uničevalne grobosti, a tudi ni gojil izmišljenih iluzij o človeku. Tu je morda skrita uganka njegove ustvarjalnosti, tako lahko razumemo tudi njegovo moč, ki je obvladovala A. T. Linharta in H. Pinterja. — Severjevi nastopi so zmeraj znova pomenili rehabilitacijo gledališke umetnosti, njegovi liki so izžarevali vero v estetski in etični pomen gledališča*.
Prof. Mahnič je sklenil svoje besede z ugotovitvijo novinarja, izraženo ob Severjevi smrti:
«Še nikoli prej*, je zapisal v časnik, «ni bilo videti tako jasno, da je namreč slovenski «mali človek* brez referenduma proglasil Severja za prvega in največjega. Zdaj tudi žaluje za njim, kot je moč žalovati samo za velikim u-metnikom, za katerega ljudje pravijo: Ta je bil naš*.
Cerkovna ordninga
(Nadaljevanje s 4. strani)
je v faksimilirani izdaji dal zdaj na svetovni in slovenski knjižni trg založnik Rudolf Trofenik v Miinchnu. Cerkovna ordninga je izšla v njegovi zdaj že trdno zasidrani in priznani zbirki z naslovom Zgodovina, kultura in duhovni svet Slovencev. Uvodno besedo k Trubarjevi knjigi je napisal sam založnik, ki je knjigo (v dvojezični izdaji) tudi uredil, odkritelj knjige mladi protestant ski pastor iz Tiibingena Cristoph Weismann pa je v sklepni besedi opisal, kako je našel izvod te edinstvene knjige. V sredi med uvodom in zaključno besedo ter kratkim komentarjem, je objavljena v faksimilu Trubarjeva Cerkovna ordninga, po vernem posnetku originala.
Nedvomno pomeni odkritje pogrešane in na novo odkrite Trubarjeve knjige pomemben kulturni dogodek. Prav zato je tako velikega pomena tudi objava tega dela v faksimilu, saj bo prav ta izdaja omogočila znanstveno proučevanje tega dela. Trofenik namerava izdati knjigo študij, posvečenih prav Trubarjevi Cer-kovni ordningi. Ta knjiga je bila namreč za slovenski kulturni razvoj poleg katekizma najpomembnejše Trubarjevo delo. Bila je (in bo zdaj spet) nadvse dragocen dokument kulturne zgodovine slovenskega ljudstva.
blema visokošolskega in višješolskega kadra, sedaj pa ji gre seveda za to, da bi se dogovori čimprej spremenili v konkretne rezultate.
Znani so dobri odnosi, ki jih ima občina z zamejstvom. Povejte mi nekaj o teh oblikah sodelovanja in morda tudi perspektive.
Koprska občina je obmejna obči na in je, razumljivo, deležna posebnega zanimanja iz tujine, zlasti pa seveda v našem zamejstvu. To zanimanje je toliko večje, ker je v glavnem tudi znano, da se naše področje razvija, da smo pri nekaterih panogah dosegli vidne uspehe in podobno. Zanimanje sega seveda tudi v čisto politično sfero. Pozornost tujine našemu samoupravnemu sistemu, njegovim organizmom, je seveda zmeraj večja in tudi zato je obiskov vedno več.
Stiki, ki jih imamo z nekaterimi središči v Italiji in v zamejstvu, so za nas dobrodošli in je naša želja, da bi bili dobrodošli tudi njim. Ti stiki so konec koncev odsev politike naše socialistične dežele, ki se zavzema za mir, za enakopravno mednarodno sodelovanje in za napredek. Seveda nam gre za to, da bi takšna politika prišla do izraza zlasti z deželami, ki z nami meje.
Takoj pa naj samokritično priznam, da imamo žal premalo stikov s slovenskimi občinami v Italiji in da bomo morali to praznino zapolniti. V ostalem pa so stiki številni in pestri. Tako imamo stike na primer s predstavniki tržaške občine, miljske, občine Tolmeč, občine Ferrara, Modena, Šesto San Giovan-ni, če pač govorim o občinah v sosednji Italiji, želja nas navdaja, da bi v kratkem sklenili z občino Fer rara tudi nekak dogovor o medsebojnem sodelovanju, upoštevaje, da smo si v marsičem sorodni pa tudi komplementarni. Res je, da nismo sklenili pobratimstev z nobenim krajem v tujini — podobne ponudbe imamo celo iz Norveške — in dvomim, če bomo šli v to. Sodimo namreč, da so tako imenovane pobra-timske zveze bolj deklarativnega značaja in je najbrž bolje, če se z našimi prijatelji v tujini na enakopravni osnovi pogovarjamo raje o konkretnejših oblikah sodelovanja.
Pri oceni teh stikov moram reči, da tako nam, kakor predstavnikom krajev v Italiji, gre vedno bolj za reševanje konkretnih problemov, v znamenju največje iskrenosti in sproščenosti, da pa so nekatere vrzeli, ki Bi jih kazalo odstraniti, da bi bili stiki še bolj učinkoviti. V prvi vrsti gre za kontinuiranost stikov, dalje za to, da bi jih morali nekako dolgoročneje programirati, na koncu pa še za to, da bi morali doseči, da bi bili v nodoče čim manj «forumski» in čimveč na nivoju neposrednega sodelovanja med delovnimi organizacijami in institucijami enega in drugega kraja.
_ Na koncu pa še tole. Kaj bi zaželeli občanom Kopra ob njihovem občinskem prazniku?
Najprej bi seveda želel, da bi se Koper še naprej razvijal, kakor v zadnjih letih. Možnosti razvoja so večje, kakor so bile. Ena največjih ovir, ki so jo predstavljale svoj čas še neurejene ceste, oziroma prepad med mestom in vasjo, je dokončna odstranjena. Hkrati seveda želim, da bi tudi v naši občini odločno premoščali težave, oziroma reševali probleme, povezane s stabilizacijo. Zlasti nekaterim kolektivom, kakor so to Tomosov, Luški in nekateri drugi, želim, da bi ob dosledni spe-ljavi sanacijskih programov čimprej zopet prišli na zeleno vejo.
Želim, da bi bili naši občani čimbolj aktivni v pripravah pomembnih družbenih aktov, ki so pred nami. V mislih imam ustavne spremembe, delegatski sistem, ki bo še daleč bolj, kakor doslej omogočil neposredno sodelovanje občanov pri reševanju problemov.
Želim, da bi čimprej pričeli z deli pri izgradnji višinskega vodovoda. Na koncu pa si dovoljujem izreči še to željo. Da bi naši občani, naši delavci zdaj, ko gre naše mandatno obdobje h kraju, vsaj na tiho nam priznali, da smo pač na-
pravili, kar se je naPr^v nn0 od-Navsezadnje je_ šlo za ‘T^pščiri govorno in obsežno delo- U skU-moram reči, da se je in da ^oS\gd-
paj z družb, organizacijam gevanj®
no in pošteno zavzema za r vprašanj.	vpra-
Če mi je dovoljeno, Pa obžak> šanje zame: česa najbo j uSpela jem? Žal mi je, da nam ^ gportne zgraditi sodobne kulturno . Q po-dvorane, ki jo Koper dej ^jek-trebuje. Verjetno pa so ^ fr tivni razlogi, predvsem nančni, to preprečili.
«Up
brezupnega
človeka*
,, k°
NEW YORK, 12- ~ ; kaj let se v vsem svetu že jo Pret govori o nevarnosti;, 1°Hgffl0graf' stavlja tako imenovana	prO-
ska eksplozija in je o sarn po-blemu spregovoril cew je o-glavar katoliške ce..P strok°v' glasil k besedi amerisK'
ki meni, da ° i.pr da
njak,
ziji ni treba niti govoriti, e demografske eksplozije ‘ bjVal' ho. V ZDA bo število Pr jju-
jvlio ..V*~ Jju-stva naraslo do 250 buJu"? ^k0 }' di in dalje ne bo sl°’ kjer Je menovanem tretjem sV se b° ta problem najnevarn 1 ’.vajstva prirodno naraščanje P
ustavilo.

vij°'
Lestvico najuspešnejši es0V-s posameznih P°dr°c'\a o*"®-Ija Tržaška	o P*
vi tedenskih ugotovi j,fStw in daji slovenskih kxi]iQ
G0HCl	■ ola d°leč
V tem tednu je največji uspeh	esUl
knjižnica, ki Je • v U naročnike v zame] ^njig * liji preko 5 ilS0?. iiteriu' slovenske in ftruasfce re o kmetu. Ostale pa so:
Domača literatura
Tone Svetina
STENA
Joži
Napet roman o, inizmo o planinstvu, a P i—n gorah. Izdala založba - Str. 484.
karjeva
Prevodi
ZBIRKA «LIRIKA»	.
6 knjig z izbori m eineju, nimi študijamipo°undU/ Rre-
Majakovskem,
šernu, Propercu
Slovva'
ckem’ Prevodi so d®1^ajal'
boljših slovenskih P
cev. Izdala MK.
Znanstvena dela
Milica Kacin VVo m p0p
PRIMORSKI	slovenj
italijansko ZASti' 1918-1921	delo,
Temeljito znans've dosfoP'
drpa i^ do_3leRO ^
paj-
ki
nih in n e poza
sr-tr«.
Mladinske knjige
V ŽIVEM SVETU b;oIo5. Nazorna in boga ba[.vafi: ka čitanka . <e najUSpešoer napisali so |0 " avtorj' *
ši jugoslovanskdročj._ MK posameznih P
— 218 str.
^®ioriKr3lnevrafc
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
PRIMORSKE NOGOMETNE EKIPE V SLOVENSKIH LIGAH
V sedemnajstem kolu porazi Izole Adrie, Tolmina, Jadrana in Pirana
Zmagala so samo Vozila in Primorje, Koper pa je remiziral
13. maja 1973
^°Per in Izola
lj I'1'1*' šest kol spomladanskega de-ko r , . M izolske nogometaše ta-®,0^' repriza enakega obdobja
do	delu. Tudi takrat so bili
Po je6S ,a kola neporaženi, potem
d° šeste,
tdojjj6 Prišel na vrsto poraz v res-
{jfj Preizkušnji z vodečim železnini^8”?’ kateremu vsaj za zdaj še ‘'štnroz' ^u<ii drugo srečanje so Po Prepričljivo zgubili, čeprav bo strani niso igrali tako sla-goi; ot kaže gladek poraz s tremi -• prveno delu so se
kot
Razlike. V
Nk,
«dličn^ ,	-
**-■ 0 branili in ohranili mrežo ne-
Vedli n-en°' Mariborčani so tako po-1* iz Se'e 1)0 °rimoru, pa še takrat višal- ®naistmetrovke. Pozneje so po-iidi . ^ na 2:0, v zadnji minuti pa loto Je visoke zmage z avtogola Pomagal sam izolski branilec.
Ho Per je na domačem igrišču sa-V. rei,>iziral, vendar ni razočaral. ’,vtšč€*1 je ’me^ trenutno drugo-Ljubljano, tako da remi ni biij j 1 Najvažnejše pa je, da je tudi teklria lepa in kvalitetna, pa da g°k>v ni manjkalo. Zanimivo je, dar P^akrat povedli Koprčani, ven-Pvoste.6 gost-’e nikoli niso predali. Po Iv^ 111 strelu v 6. minuti je najprej v piC ^tresel mrežo, nato pa je že ljapp ^?nuti sledilo izenačenje Ljub-Po ' Kazalo je torej, da bo golov fibišare+elC’ vendar ^ Je P°tem do stavil kkme obojim napadalcem u-°' Zadnje pol ure je Koper i-
“OMflČI ŠPORT
DANES
NeDEIJA, 13. MAJA 1973
NOGOMET
mladinci
&oi^nV ^rstu- stadion «1. maj»
“osco — Primorje
(j Q	* * *
yni v Trstu, stadion «1. maj»
0ri — S. Giovanni * * *
naraščajniki
P<wv Trstu, Ul. Flavia
'Z|ana — Breg
.	* * *
Auh?- v Nabrežini
's'na _ Gaja * * *
ZAČETNIKI
Bm°a° v Dolini 8 Ponziana * * *
pRlJATELJSKA TEKMA ^
košarka
1- Moška divizija
p°i«t na °.P£inah
Cianocolori
11 or,	* * *•
C6| v Miljah
Kontovel * * *
ODBOJKA
. 1- ženska divizija
10.30
Slo- v Trstu, pri Banih
- ASFRJ * * *
kolesarstvo
D|RKa veteranov
Milanu
Pa »udi Adria
* * *
,	JUTRI
DeUek, 14. MAJA 1973
ODBOJKA
Moška DIV|ZIJA
®t>r -Tvstu, stadion «1. maj»
j	Breg
*ENSKa DIVIZIJA (finale)
fc °0 v T
B°r__Ugjj0, stadion «1. rnaj»
gral z igralcem manj, saj je bil Dobovšek izključen. Koper ima zadnje nedelje redno vsaj enega igralca izključenega, tako da postaja to že nekoliko nerazumljivo. Kljub številčni oslabljenosti so Koprčani sedem minut pred koncem ponovno vodili po golu Filipoviča, a tudi to ni bilo dovolj za zmago, že dve minuti kasneje je bilo zopet neodločeno.
Po nedeljskem porazu se je Izola preselila mesto nižje, medtem ko Koper ni spremenil svoje uvrstitve' (o-smega mesta). V nedeljo prihaja v Izolo neugodna Drava, ki je zadnja tri kola zaporedoma zmagala, lani pa je tudi odnesla obe točki iz Kopra. Koprska enajsterica pa se bo srečala v gosteh z outsiderjem slovenske lige, to je s Triglavom iz Kranja. Tako se ji ponuja nova priložnost, da se že štiri kola pred koncem močno približa obstanku v ligi. Zahodna conska liga
V zahodni conski ligi je bil primorski derbi v Novi Gorici, kjer sta se pomerila stara znanca, Vozila in Tolmin. Slednji je opravičil svojo zadnjo formo in rezultate, čeprav ga je doletela ista usoda kot Izolo, torej prvi poraz. Novogoričani so igrali dobro samo na začetku, ko sta tudi Marušič in Gulin dosegla vodeča zadetka, ki sta že zadostovala za končno zmago. Tolminci so bili po odmoru boljši od domačinov. Dali pa so le en gol (strelec V. Golob), tako da so se morali zadovoljili s porazom.
Ajdovsko Primorje je po grenkem porazu z Vozili zaigralo po starem in prineslo obe točki iz Zagorja, kjer je bilo vse odločeno že v prvem polčasu. Najprej je v 9. minuti Ko-patin povedel Primorje, nato so domačini v 16. minuti izenačili, končno pa je pet minut pred odmorom Batagelj zmagovito zatresel mrežo. Izmed vodečih moštev igra z najslabšimi ekipami najbolj zanesljivo Primorje, ki si ne dovoli neljubih in nepotrebnih presenečenj. Vseh devet točk, kolikor so jih Ajdovci v tem prvenstvu oddali, so namreč zgubili v derbijih: štiri z Vozili, po dve s Slovanom in Adrio ter eno z Litijo.
«Zdesetkano» moštvo Adrie je doživelo na Vrhniki tesen poraz, čeprav bi lahko osvojilo vsaj točko. Medtem ko so Mirenci doslej oddajali točke v večji meri zaradi slabše obrambe, pa je tokrat odpovedal napad, ki ni dal niti gola. Ob neborbenosti in malodušju, ki iz različnih razlogov vlada v moštvu, pa že , peti. spomladanski poraz ne preseneča.
Dekanski Jadran nima sreče, saj je že tretjo, letošnjo tekmo - v gosteh zgubil z minimalno razliko. V tekmi s Savo so Dekančani izenačili v 74. minuti (preko Kodarina) in od točke jih je ločilo le še 16 minut uspešnega boja. Toda že 4 minute kasneje so domačini spet povedli in vsi poskusi Jadrana za ponovno izenačenje so bili zaman.
Po dobri igri Pirana v prejšnjih kolih smo pričakovali vsaj časten odpor njegovih nogometašev proti Iliriji. Visok poraz deloma opravičuje odsotnost standardnega vratarja.
Sicer pa je 17. kolo zahodne conske lige minilo brez večjih presenečenj. Mrtvi tek prvih treh se nadaljuje. Od primorskih enajsteric je poslabšala svojo uvrstitev le Adria, ki tone niže in niže.
Lestvice strelcev
Na lestvici	strelcev	zahodne	conske lige	je	v prepričljivem	vod-
stvu odlični ajdovski napadalec Brane Batagelj, ki ga do konca prvenstva verjetno ne bo nihče dohitel. Poglejmo podrobnejšo razvrstitev:
16 golov: Batagelj (Pr)
11 golov:	N.	Nejedly	(Lit.)
9 golov:	M.	Ipavec	(LTH)
8 golov: Šubic, Šinko, (Sl), Marušič (Voz.), Mihailovič (LTH)
7 golov: Begič (Pr), Lutar (Sa), Klanjšček, Benedetič (oba Ad), Prodan (Jad)
6 golov: Šimnovec (Sa), Vezjak
(US)
5 golov: Korpar (Voz), Frančeškin, Jerončič, Saksida (vsi Ad), Leban (Tol), J. Bertok, Krkoč (oba Jad), Novljan, Tarbuk (oba Sl), Videmšek, Sa Vinšek, Kolman (lit), Tomac (Zag)
4 goli: Kopatin (Pr), čubela (Voz), Zorč (Tol), Brinovec (Lit) in Mladenovič.
Kako v naslednjem kou?
V 18. kolu bosta na sporedu dva derbija: Primorje — Piran in Jadran — Vozila. V prvem lahko le ugibamo, kako visok bo poraz Pirana. Tudi Vozila so favorit, vendar ne smemo pozabiti, da bo Jadran igral doma in so mu točke potrebne prav tako kot Novogoričanom. Adria bo sprejela v goste moštvo LTH. Čeprav je to precej slaba ekipa, je Adria sploh še ni premagala. Ponovni spodrsljaj bi bil zelo neugoden, saj bi se potem morala boriti že za sam obstanek. Tolmin bi moral v tekmi z Zagorjem slaviti zmago, posebno ker bo nastopil pred svojim občinstvom.
B. P.
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA DESETI STRANI
PO ZAKLJUČKU MEDNARODNEGA KOŠARKARSKEGA TURNIRJA V LJUBLJANI
Jugoslavija meri na evropski naslov in na olimpijske igre 1976 v Montrealu
Uspešna pomladitev «plave» reprezentance - Ljubljanska Olimpija ima novega trenerja
Na ljubljanskem turnirju «Tivoli 73» je bila zbrana vsa jugoslovanska košarkarska elita. V središču pozornosti je bil Mirko Novosel, novi zvezni trener jugoslovanske reprezentance. Nadaljeval bo delo Ranka Žeravice, ki je privedel Jugoslavijo do velikih uspehov in do naslova svetovnega prvaka.
«Novosel, vaša naloga ni lahka?»
«Zavedam se, da me čaka težko delo in odgovornost. Jugoslavija ima v mednarodni košarkarski areni že tak ugled, da je vsak neuspeh že zasto,i».
«Ste pripravili program ?»
<'Ni dela brez programa. V reprezentanco smo vključili več mladih. Naš cilj je evropsko prvenstvo v Španiji, nato pa Montreal*.
«Pri selekciji reprezentantov ste upoštevali trenutno formo posameznikov. ali pa ste prilagodili izbiro novemu načinu vaše igre?»
«Oboje! Predvsem smo povečali izbor igralcev. Skušali smo uveljaviti mlade. Na seznamu imamo več
niiiiiiuiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiHiinin
ODBOJKA
V L ZVEZNI MOŠKI LIGI
Moštvo Partizana zasluženo prvah
i
Beograjčani so že sedmič osvojiE prvo mesto v državi
Tudi 29. jugoslovansko prvenstvo pri članih je končano. Zasluženo so postali novi državni prvaki odbojkarji Partizana iz Beograda. V letošnjem prvenstvu je bila premoč Beograjčanov več kot očitna. Potem, ko je odpadel po prvem delu najhujši mestni tekmec Crvena zvezda, Markovič in tovariši so imeli v nadaljevanju olajšano pot do državnega naslova. Letošnja zvezdica je sedma v zgodovini tega beograjskega športnega kluba. Nekoliko hujša tekmeca je imel Partizan v že omenjeni Crveni zvezdi in lanskem prvaku GIK Banat iz Zrenjanina. Vsi ostali tekmeci pa so bili precej slabši. Med te nedvomno spada tudi Kvarner z Reke, ki se je moral zadovoljiti s šestim mestom. Rečani so, na čelu
z Umautom, računali na višjo uvrsti-„	,	-11001X111 . ,	.
tev. To bi v resnici tudi dosegli, ce
bi bila njihova igra bolj prizadevna in ne bi igrali domačih tekem v Izoli. Praktično so odigrali celotno prvenstvo v gosteh, brez podpore domačih gledalcev. Od novincev je Modriča dosegla zadani cilj, še nadaljnji obstanek v najvišji ligi, saj je obtičala na osmem mestu. To pa se mora zahvaliti v največji meri veteranu Ribariču, še vedno odličnemu Jankoviču in mlademu reprezentantu Božiču. Drugi novinec Fužinar z Raven je odpovedal na vsej črti. Prav v poslovilnem nastopu v prvi ligi je osvojil edini par točk proti slabemu nasprotniku, Željezničarju iz Osijeka. Zmaga je le prestižnega in ne toliko praktičnega pomena, čeprav je bila izbojevana v gosteh, ker se tudi Željezničar poslavlja od jugoslovanske odbojkarske elite. Ti dve šesterki sta bili vsaj za razred slabši od drugih.
S končanim prvenstvom še ni konec odbojkarske sezone. Na vrsto pridejo priprave reprezentance za nastop na balkaniadi v Temišvaru, na «Poletnem tumirju», gostovanje na Madžarskem in univerziadi v Moskvi. To bodo letošnji najbolj pomembni nastopi jugoslovanskih odbojkarjev, ki naj bi poskušali pridobiti tisti ugled te športne panoge, kakršnega je Jugoslavija še pred kratkim imela v mednarodni areni. Končni cilj pa je usmerjen na prihodnje evropsko prvenstvo 1975. leta, katerega organizacija je poverjena bližnji Jugoslaviji, časa je še dovolj, toda pot v svetovni odbojkarski vrh je vse bolj težavna, ker je igra ob mreži napravila velik korak naprej.
Izidi zadnjega 26. kola: Vojvodina
—	Partizan 1:3, GIK Banat — Mladost 3:1, Kvarner — Crvena zvezda 2:3, Vardar — Jedinstvo (SP) 3:1, željezničar — Fužinar 1:3, Modriča
—	Jedinstvo (Br) 3:1, Bosna — Spar-tak 3:0.
Končna lestvica: Partizan 50, GIK Banat 44, Crvena zvezda 42, Jedinstvo (SP) 42, Vardar 32, Kvarner in Mladost 30, Modriča 24, Bosna in Spartak 22, Jedinstvo (Br) 16, željezničar 4, Fužinar 2.
G. F.
TENIS
DALLAS, 12. — V finalu moških posameznikov na mednarodnem teniškem turnirju v Dallasu se bosta jutri srečala med seboj Amerikan-ca Arthur Ashe in Stan Smith. To bo obenem finalno srečanje svetovnega prvenstva po verziji WTC, za katerega so razpisali denarne nagrade v skupni višini 60 milijonov lir.
kot dvajset kandidatov. Boj za vstop	IZIDI:			
v reprezentanco bo oster, kar pa	1. kolo			
bo le povečalo kakovost ekipe*.	Jugoslavija —	Kuba		92:48
«Vključitev mladih je sprožila večni	SZ — Slovenija			96:74
problem dveh generacij?*	Z. kolo			114:99
«Kočanovič, Dalipagič, Gospodnetič	Jugoslavija —	Slovenija		
in drugi so dobri fantje. Košarkar-	SZ — Kuba			62:54
sko so pravi talenti: njihova vklju-	3. kolo			77:65
čitev v moštvo je bila zato eno-	Jugoslavija —	sz		
stavna*.	Slovenija — Kuba			81:65
«Problemi?*	Lestvica:			
«Teh je na stotine. Prvenstvo je	1. Jugoslavija	3 3	0	283:212
bilo zelo naporno. Nekaj igralcev kot	2. SZ	3 2	1	223:205
Rato Tvrdič, čosič, Kapičič, potre-	3. Slovenija	3 1	2	254:275
buje počitka. Na turneji po Južni Ameriki bomo nastopili brez njih. S tem pa bomo dali možnost mlajšim, da se uveljavijo*.
Po hali Tivoli . . ,
Kičanovič je trenutno največji talent v Jugoslaviji.
«V tvoji ekipi so igralci v največji meri igrali zate. V reprezentanci pa ni tako. Si imel zato težave pri igri?*
«V bistvu ne. Znajdem se zelo dobro z ostalimi tovariši in to mi tudi pomaga, da sem na igrišču sproščen. V reprezentanci gotovo ne bom dajal trideset točk v tekmi, užitek pa je že, če lahko igram v plavem dresu*.
Dalipagič izvrstno igra v reprezentanci. Pravi: «Med prvenstvom sem dobro treniral, da bi lahko igral z reprezentanco. Uspelo mi je. Upam le, da ne bom razočaral v težjih srečanjih*.
Pavlovič (slovenski košarkarski strokovnjak): «Kičanovič in Dalipagič bosta samo napredovala. Zato lahko od njiju pričakujemo še uspešnejšo i-gro. Za reprezentanco sta velika pridobitev*.
«Plečaš. kdaj si boš obril brke?*
«Ko bom v pokoju*. O košarki Plečaš govori nerad.
Lečič, novi trener Olimpije, je baje že podpisal za ljubljanski klub. Tudi v Ljubljani je potrdil svoj bahavi značaj. Njegov program za prihodnje leto obsega štiri točke: 1. naslov državnega prvaka: 2. osvojitev pokala Jugoslavije: 3. afirmacija v mednarodnem merilu. Za četrto točko nihče ne ve. Hudobneži menijo, da je 4. točka prošnja za odpustnico, ker bodo zgornje tri točke ostale... le na papirju. Res pa je, da si bo Lečič zagotovil v Sloveniji cel kup denarja.
Turnir v Ljubljani:
skromen, a koristen
Mnenje reprezentanta Kneževiča o
deležencem pa je koristil: nam, da se uigramo, Sovjetom’ Tn Kubancem zAprTdoloileiHSkus^nji ISlovencem pa, da se izkažejo pred lastnim občinstvom*.
3 0 3
6 4 2
167:235 0 bil
4. Kuba
Najboljši strelec turnirja je Jelovac z 90 točkami.
b. 1.
NOGOMET
RIM, 12. — Mednarodni nogometni sodnik Italijan Fabio Monti bo sodil v sredo 16. maja prvo finalno srečanje za srednjeevropski nogometni pokal med Čelikom in Ta-
tabanyo, ki bo v Zenici.
* * *
FIRENCE, 12. — Mednarodni mladinski turnir UEFA bo od 31. maja do 11. junija v Toskani. Šestnajst prijavljenih državnih reprezentanc je bilo že razdeljenih v štiri skupine.
* * *
LECCE, 12. — Neznanci so včeraj skušali zažgati urad Luigija Sa-lombrina, izrednega komisarja nogometne enajsterice Lecceja, ki vodi v C skupim C lige. Policija ne izključuje možnosti, da so neznanci zanetili požar zato, ker je Salom-brino odslovil trenerja Lecceja Cor-radija.
KOŠARKA
V	mednarodnem košarkarskem srečanju v Milanu je Simmenthal premagal reprezentanco Kube z 80:70 (46:37).
V	2. azijski skupini kvalifikacijskega tekmovanja za SP v Teheranu je Iran premagal Sirijo z 1:0.
je
co
BUENOS AIRES, 8. — Čile v finalni tekmi južnoameriške ne teniškega turnirja za Devisov pokal premagal Argentino s 3:2.
SMUČANJE
GRENOBLE, „ 12.	— Avstrijski
smučar .Karl Schranz, ki ga je mednarodni olimpijski odbor izključil na olimpijskih igrah v Sap poru, je sklenil prestopiti med profesionalce, skupno s vojim tovarišem Wernerjem Bleinerjcm.
Nastopi Sloge (na sliki med tekmo z Are Lineo) in goriške Olvmpie dokazujejo, da slovenska moška odbojka v zamejstvu ponovno polagoma pridobiva na svoji nekdanji veljavi
■iiimiimraiiiiiitimiiiiiimimmiiiiiHiiiiiiiniuimHuuminiiiiiitiiiHiiimiiiiiiiiimiiimmmiiiuiiiiiiiiii
PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA
Gladka zmaga Tabora v Biljah
Tekmo v Komnu so zaradi napada na sodnika prekinili
Oglejmo si rezultate:
Komen - Proleter (prek.)	1:3
Vipava - Pivka	4:0
Bilje - Tabor	0:3
Transport - Branik	3:1
Renče in Hrvatini prosta.
V Komnu je bila tekma nekaj minut pred koncem prekinjena, ker je domači igralec napadel sodnika. Povedati je treba, da so se Komenci sicer dobro upirali vodeči ekipi. Pri rezultatu 2:1 sodnik ni dosodil enajstmetrovke v korist domačinov, tako, da je od takrat dalje igra postala zelo ostra. Res je, da je bil sodnik slab, vendar to ne sme biti povod, da se igralec spozabi v svojem vedenju. Skrajni čas pa bi bil, da bi se sodniki čimprej popravili.
Vipava je visoko premagala zad-njeuvrščeno ekipo na lestvici in se s tem pomaknila na lestvici za mesto navzgor.
Tabor je v Biljah upravičil vlogo favorita in je brez težav pre-

KOLESARSTVO
PRIHODNJO NEDELJO V LONJERJU
Rekordna udeležba na dirki za «Pokal veteranov»
Verjetno okrog sto nastopajočih - Domačini dobro pripravljeni
Prihodnjo nedeljo bo v Lonjerju na sporedu že sedma izvedba kolesarske dirke veteranov za «Pokal Lonjerja». Letošnje tekmovanje bi moralo biti še posebno zanimivo, saj so že najavili svojo udeležbo nekateri najboljši predstavniki te kategorije, ki so še pred nedavnim nastopali med amaterji in celo med profesionalci. Prireditelji so nekaj časa celo upali, da bodo lahko privabili v Trst tudi jugoslovanske predstavnike, žal, pa tam nimajo še kategorije veteranov in mnogi kolesarji, kj bi lahko tekmovali, niso včlaniaai v noben klub, kar je predpogoj za nastope na dirkah. Govorilo se je. da bo na dirko v Lonjerju prispel Radoš čubrič, ki sedaj trenira mladince pri svojem matičnem klubu, žal pa je za to zvedel prepozno in se ni utegnil primerno pripraviti, saj je dirka veteranov skoraj podobna amaterskim
tekmovanjem, vsaj kar zadeva hitrost, ki večkrat presega mejo 41 km na uro.
Tako so Lonjerci pogoreli v svojih prizadevanjih, da bi njihova dirka dobila mednarodna obeležje in so se morali zadovoljiti z domačimi tekmovalci. Govori se, da bo letos nastopilo okrog sto kolesarjev, kar bi bil absoluten rekord v naši deželi, saj se še mladinskih dirk ne udeleži tolikšno število tekmovalcev. Samo Tržačanov bo preko trideset, nastopala pa bodo vsa nekdanja slavna imena, ki so dirkala in se proslavila še v petdesetih letih, nekateri celo v obdobju pred vojno. Zelo močno bo zastopstvo iz Furlanije in iz Veneta, saj sta ti dve deželi najbližji Trstu.
Lonjerske barve bodo letos zastopali Bonano, Macarol, Maver in Vižintin, ki imajo precej možnosti ne
le, da prispejo v skupini na cilj, pač pa da osvojijo eno izmed prvih mest. Vižintin je v glavnem sprinter in mu ne ugaja preveč zadnji del proge iz Boljunca do Ključa. kjer je doslej še vedno prišlo do selekcije. Še najboljši na vzponih je Maver, ki je naporov že navajen, saj nosi na hrbtu že peti križ. Presenečenje pa lahko pripra vita Bonano in Macarol, ki sta o-ba, »osebno pa zadnji, mlada in zdržljiva ter se lahko podata v beg precej pred ciljem. Domači klub i-ma tako precej upanja v vseh zvrsteh prihoda na cilj: v sprintu večje skupine računa na Vižintina, v poskusih pobegov od daleč na Bo-nana in Macarola, v rešitvi na vzponih pa na Maverja. Vsi štirje so dobro pripravljeni, žal pa jim letos manjka nastopov na dirkah, saj ni bilo do tega tedna niti ene na koledarju, tako da je lonjerska pri-
reditev otvoritvena dirka v deželi.
Proga bo podobna lanski, s simbol čnim startom v Lonjerju, nato z letečim startom v Bošketu, nakar bo pot potekala takole: Bošket -Lovec - Katinara - Bazovica - Padri-če Trebče - Opčine - Prosek -Kri? - Nabrežina - Sesljan Mavhi-nje - Praprot - šempolaj - Gabrovec - Prosek - državna cesta št. 202 - Razklani hrib - Katinara -Naselje sv. Sergija - Domjo - Bo (junec • Boršt - Ključ - Lonjer. Dolžina proge bo merila 80 km, start v Lonjerju pa bo ob 14. uri.
Dodati moramo še, da bo vodja dirke član Adrie Valter Kjuder. nekdaj obetajoč mladinski kolesar, ki je letos opravil izpit za direktorja dirke. Koordinatorja domačih kolesarjev med tekmovanjem samim pa bosta športni vodja Pizegno in Milan Čok, trener mladinske ekipe.
Radi
magal tokrat slabe domačine, ki so «zgoreli» v želji po zmagi. Tabor se je prikazal kot čvrsta in tehnično zelo dobra ekipa.
Transport je doma šele po hudi borbi premagal moštvo Branika iz Šmarij, toda igra še zdaleč ni bila na zaželeni višini, tako da bodo morali marsikaj popraviti, če hočejo doseči zaželeno raven.
Lestvica po 17. kolu:
Proleter	15	12	2	1	50:11	26
Tabor	15	13	0	2	43:10	26
Renče	14	10	2	2	38:14	22
Bilje	16	11	0	5	34:19	22
Hrvatini	14	5	2	7	35:37	12
Transport	16	5	2	9	28:44	12
Komen	14	5	1	8	24:38	n
Vipava	14	3	2	9	21:40	8
Branik	15	3	1	11	16:37	7
Pivka	14	0	1	13	11:58	1
V prihodnjem kolu			se	bodo sestali:		
Branik - Bilje Hrvatini - Vipava Pivka - Komen Proleter - Renče Tabor in Transport prosta. Najzanimivejša tekma bo v Postojni, kjer igrata Proleter in Renče. Postojnčani morajo v vsakem primeru zmagati, če hočejo obdržati vodstvo na lestvici. Renčani bodo skušali prikazati lep nogomet in se dostojno upirati domačinom.
IGOR VARL
NOGOMET
BUENOS AIRES, 12. — Argentinski časopis «Clarin» je priobčil vest, da je vodstvo Napolija ponudilo trenersko mesto znanemu argentinskemu nogometašu Omarju Sivoriju. Si-vori je bil do pred kratkim trener argentinske državne nogometne reprezentance.
* * *
DAR ES SALAAM, 12. - Tanzani-ski klub «Young Boys» je premagal brazilsko državno nogometno reprezentanco «under 23» z izidom 3:1 (2:0). Tekmo si je ogledalo 65.000 gledalcev, kar je za Afriko rekordno storilo.
KOŠARKA
LEXINGTON, 12. — V zadnji tekmi svoje turneje po ZDA je SZ premagala peterko Marathonoil v Le-xingtonu (Kentucky) s 109:87 (51:40). Sovjetski košarkarji so 57 odstotkov strelov poslali v koš, najboljša strelca pa sta bila Dvorni in Salinikov (oba 24 točk). Pri Amerikancih je dosegel največ točk Bryant (23).
s
'»sla
Sanc/er
Partizanski zdravnik 3
P0nin;—------------------—----------	7
v\^“ogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika
^ čepel na straži vrh lestve ob vhodu v jamo. Ob . biia Mimica Prisluškovala sta in oprezovala v okoli-
I	UčA?10 ^o ležali v jami in pričakovali najhujše. Nihče m toS? be žejen. Napeto smo gledali proti ozki svetlobi, ki
t a*a skozi tesen vhod v jamo, in si skušali razlagati ’ 111 je dospel do nas. Minilo je nekaj ur napetega
II	in TfJbja, vendar se ni nič zgodilo. Vse naokoli sta vladala
W&ina.
Na ? je nagibal k prvim popoldanskim uram. Rahel zarek ž N-J3, morda le ni vse izgubljeno, se je priplazil v jamo. t Me vT ne bo še kakšno uro, ga morda danes vendarle ne zakai. toda bil sem prepričan, da sovražnik napada
N^kfj fe je začelo. Tišino v jami je naenkrat presekal tenek lti. Strf,f a,s»Italijani so, izdani smo.’ Istočasno je začelo po-? bstavi?31 ie Vinko s svojo puško, Mimica s pištolo. Za hip V v, a napadalce, ki so se morali že dokaj približati ja-jt°	je Mimica skočila z lestve nazaj v jamo. Bila je
ali ^ a; s tihim, a odločnim glasom je izgovorila: ,Tova-. Nj, Zl toč kar smo se dogovorili?«	,
, uWraH’,ki je s puško zadrževal napadalce, se m mogel dol-^ iti zart ,ni imel dovolj municije. Moral jo je prihraniti za aaNi naboj še zase. Dokler se je upiral je bilo zunaj
čuti močno streljanje. Na vsak njegov strel so napadalci odgovorili z dolgimi rafali iz strojnih pušk in z metanjem ročnih bomb. To je pomenilo, da so že čisto blizu. Streljanje je postajalo vse močnejše, znak, da so se napadalci naglo bližali.
Za Mimico se je spustil po lestvi v jamo še Vinko. Na vprašanje, ki ga je malo prej izgovorila Mimica, smo v en glas zaklicali: ,Drži!’ Tedaj je vzela dva šaržerja krogel. Začela je pri meni, ki sem ležal na nosilih prvi ob kamniti steni. Zamižal sem in že je počilo. Drobci kamenja so se vsuli po moji glavi. Gotovo je po meni, sem pomislil.
Odprl sem oči in videl Mimico, ki se je naglo obrnila k sosedu in zopet je počil strel. Sosed je zastokal, se stresel in takoj nato Umiril. Brž se je obrnila k naslednjim ranjencem. Samo streli so zamolklo odmevali v jami, sicer ni bilo slišati glasu, razen pritajenega stokanja ranjencev, ki niso bili do smrti zadeti. Mimica je vse hitreje streljala, sedaj v enega, nato v drugega.
Trije tovariši so stisnili glave skupaj z namenom, da bi jih bolničarka pokončala z enim samim strelom. Bali so se, da bo zmanjkalo krogel. Ustreljeni ranjenci so v smrtnem boju padali drug čez drugega. Mimica je v naglici zgrešila še Ivana Snoja in Ivana Mulaca. Streljala je hitro in energično. Nič ni govorila. Se dva strela in v jami je zavladala smrtna tišina. Tedaj je ugasnilo tudi njeno mlado življenje.
Kot Mimica je tudi Vinko, takoj ko se je spustil po lestvi, streljal na enega izmed nas. Ni ga zadel. Zbal se je, da bi mu zmanjkalo municije. Ostal mu je še en sam naboj. O-brnil je puško proti svojemu srcu in sprožil. Umrl je od lastnega strela, zadet naravnost v srce.
Vtem so že prišli napadalci do jame. Zaslišal sem hripavo kričanje: .Predajte sel’ Bil je Ernestov glas. V jami je zavladala tišina. Nihče ni odgovoril na klice na predajo.
Kratko tišino je pretrgalo besno streljanje z mitraljezom skozi odprtino v jamo. Vmes so padale bombe, da je pršelo
kamenje na vse strani. Jama je bila v hipu polna gostega dima, ki nas je dušil. Komaj sem dihal. Prijela se me je omotica. Ne vem, koliko časa je trajal oglušujoči ropot. Ko je streljanje prenehalo, so se spet zaslišali k, 1 c i na predajo. Mi smo še vedno molčali, čeprav za nas ni bilo nobene rešitve več.
.Pridite ven, ali pa boste vsi poginili!’ je še klical glas od zunaj, se spominjata Snoj in Mulac In zopet so zasuli jamo z bombami.
Na koncu jame se je slišal stok ranjenca, ki je bil ponovno ranjen ob streljanju v jamo. Nekdo je klical Mimico, naj ga pokonča. Toda nje ni bilo več. Mrtva je ležala med tovariši.
.Mimica je že mrtva,’ se je slišal neki glas. .Prinesi mi njeno pištolo,’ je prosil nekdo. Tedaj se je oni, ki je ležal blizu mene, dvignil. Ves je bil oblit s krvjo. Bomba mu je skoraj odtrgala roko. Z zdravo roko je pokončal življenje onim trem, ki so hropli in se davili poleg mene. Na koncu svojih moči v temi ni mogel najti pištole. Zgrudil se je m umrl.
Ko so napadalci ugotovili, da je v jami vse tiho, so prenehali metati bombe vanjo. Nastal je čuden mir in tišina. Še ves omotičen sem na vhodu v jamo opazil neki obraz. Nagnil se je čez skale in zaklical v temo in dim, ki sta nas obdajala: .Tovariši, predajte se, sedaj ste osvobojeni!’ Molčali smo, nihče se ni oglasil.
Tedaj se je pričel nekdo počasi spuščati po lestvi v jamo. Bil je Ernest. Takoj sem ga spoznal. Na glavi je imel francosko čelado, kot so jih kasneje nosili belogardisti. Ko je stopil na trda tla, je še enkrat ponovil: .Tovariši, osvoboditelji so prišli.’ Slišati je bilo le pridušeno stokanje umirajočih ranjencev.
Ernest se ni zmenil za nas. Že ko je izgovarjal te besede, se je oziral okoli sebe, kakor da nekaj išče. Opazil je čutarico z vodo, ki je ležala na tleh v njegovi bližini. Segel je po njej in se z dolgimi požirki odžejal. Nato je segel po cigaretah, ki so tudi bile nekje v bližini in si hlastno natlačil vse žepe z
njimi. Se nas je vpraševal, če ima kdo kaj orožja in pa, kje je bolničarka.
Ko pa je videl, da bolničarke ni, se je vzpel na lestev in odšel iz jame. Okoli odprtine se je gnetlo nekaj italijanskih vojakov. Hoteli so videti, kako bo opravil. Ce je še kak odpor v jami, jo bo skupil seveda najprej on, izdajalec.
V zahvalo za svoje izdajstvo je moral sedaj tvegati svoje življenje, za katerega se je prej toliko bal. Toda ni se mu bilo treba bati. Nihče od nas takrat ni bil v stanju, da mu kaj prizadene. Bili smo na robu svojih moči Oster dim po smodniku nas je, kar nas je ostalo še živih, močno omamil.
Pred vhodom v jamo je bilo slišati nekakšno dogovarjanje, vendar besed ni bilo mogoče razumeti. Verjetno je Ernest obvestil svoje gospodarje, da je v jami dovolj varno, da se lahko sedaj tudi oni spravijo vanjo. Takoj za tem se je spustil v jamo mlad tenente. V rokah je držal brzostrelko, pripravljeno na strel. Za njim se je spustil še nekdo s pištolo v rokah.
Tenente je nekaj vprašal v italijanščini in pri tem izgovoril tudi ime Mimica. Vedel je za njeno ime. Očitno ga je zanimalo, kje je Mimica. Drugi je šel od ranjenca do ranjenca, si jih ogledoval, nato pa nekaj naročil onim zunaj. Kmalu so prišli vojaki in spravili iz jame mene, Snoja, Mulaca in še dva druga. Položili so nas na tla blizu vhoda v jamo .Vojaki, ki so bili v bližini, so nas radovedno ogledovali.
Tenente nas je spet vprašal, če vemo, kje je bolničarka. Vse so pregledali, vendar je v jami niso našli. Morda, so menili, je zlezla kam globlje v jamo in tam tudi ostala. Mislili so, da ima jama še en izhod. Za Mimice niso vedeli le, kako ji je ime, ampak tudi to, da je iz Ljubljane.
Ogledoval sem si vojake, ki so stali okoli nas in nas gledali. Bili so zelo oboroženi. Ob pasu so imeli zataknjene ročne bombe. Mule so nosile težke strojnice in lahke minomete. Sklepal sem, da nas je napadla mitralješka četa.
(Nadaljevanje sleči)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 10
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani •^''"^«2 207
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon z
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, ^nsn „
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali ° ^ 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročal ^ oglasnem odaelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Pr
Glavni urednik Stanislav Renko	, ,
ZTT - TrS
13. maja 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
RIBIŠKI SPORAZUM
V Moskvi sta japonski veleposlanik Niidzeki in sovjetski minister Iškov podpisala sporazum o ribolovu v
severozahodnem delu Tihega oceana
Padalci zapuščajo Severno Irsko
LONDON, 12. — Angleški obrambni minister je danes s precejšnjo zadrego povedal, da je vlada sklenila odpoklicati iz Severne Irske angleške padalce. Gre, kot je znano, za najbolj izvežbano enoto angleške vojske v boju proti gverilcem.
Angleški minister je opravičil ta sklep s tem, da so bili padalci že dolgo časa v Ulstru in da jih je treba zato zamenjati z drugimi enotami angleške vojske. V resnici gre za opravičilo, ki nima skoraj nobene podlage. Padalci so bili v Ulstru že mesece in mesece. Vsaka njihova skupina, oziroma večja enota, se je tam zadrževala od štirih do petih mesecev. Vsega skupaj je bilo tam že pet raznih enot.
Ker gre za elitne vojaške enote, ki so bile posebno izvežbane za gverilo, so bili angleški padalci zelo nepriljubljeni med katoliškim prebivalstvom v Ulstru. Lahko rečemo celo, da jih je prebivalstvo zasovražilo.
Naj omenimo med drugim, da je prav prvi bataljon padalske enote v začetku lanskega leta povzročil strahoviti pokol v Londonderryju, ko je pod streli padalcev padlo trinajst katoliških civilnih žrtev.
Drugi bataljon, ki je sedaj v Ulstru, se bo vrnil v Anglijo v juliju.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiHiiiiiiiiniiiiuiiiiii
Lcx Barker-«Tarzan» ! po SKLEPU 0 ZA^ASNI izpustitvi na svobodo privatnih detektivov
klecnil v asfaltni džungli
NEW YORK, 12. — Življenje zna biti zares čudno, včasih celo neumno ali vsaj nelogično. Človek, ki je bil na neki način simbol zdravja in fizične moči, človek, ki se je « v džungli» izpostavljal to-likerim smrtnim nevarnostim, je umrl na — na asfaltu in to pri samih 53 letih starosti, torej še razmeroma mlad, še pri polnih močeh. Mislimo pri tem na Lexa Barkerja, slovitega Tarzana, nad katerim smo se nekoč navduševali, ko se je sredi džungle spoprijemal z najrazličnejšimi zvermi in sovražniki in vedno zmagoval. Kolikokrat nismo v otroški naivnosti trepetali zanj, ko se je spoprijemal s kakim levom, s krokodilom, pa tudi s kakim sovražnikom v človeški podobi, ki ga je napadel, ker mu je mešal dobčkonosne štrene.
Odpovedalo mu je verjetno srce, pa čeprav v trenutku, ko to pišemo, ne moremo z gotovostjo reči, kaj je bil vzrok njegove smrti.
Koliko je bilo doslej napravljenih filmov, ki so obravnavali temo belega junaka džungle, trenutno ne vemo. Bilo jih je vsekakor zelo veliko. nad sto. Prvi Tarzan je bil nemški atlet in olimpijski plavalni prvak Weissmueller, ki je to zvrst filma tudi populariziral. Lex Bar-ker je bil že deseti Tarzan.
Lex Barker, ki se je imenoval A-lexander C. Barker ml. izhaja iz znane družine Barker iz kraja Rye pri New Yorku. šolal se je doma in nato na univerzi Princeton.
Turinski republikanci tožijo neznane telefonske prisluškovalce
Pod kontrolo deželno tajništvo PRI - Preiskava o umoru agenta Marina
TURIN, 12. — Deželna tajnica republikanske stranke prof. Aure-lia Castagnone Vaccairino je danes sporočila, da je vložila na sodišče tožbo proti neznancem, ki so namestili prisluškovalno napravo v slušalko telefona tajništva stranke v Turinu.
Na tiskovni konferenci je profesorica Vaccarino izjavila, da ji je oddelek karabinjerjev sporočil v četrtek, da je bil telefon tajništva pod kontrolo neznancev.
Predstavnica republikanske stranke je še izjavila, da so našli prisluškovalno napravo samo na deželnem tajništvu. Ne ve se, koliko časa je ta naprava delovala, domnevajo pa, da so neznanci poslušali vse telefonske pogovore, v razdobju, ko je bil v Turinu izredni komisar Bucalossi, ki je vodil začasno strankine zadeve.
Republikanska stranka je v tej zvezi izdala posebno sporočilo, v katerem pravi, da je treba pripisati to vohunsko dejavnost neznancev želji nekaterih političnih krogov, d!a neposredno kontrolirajo dejavnost republikanske stranke, ki je v zadnjem času dosegla precejšnje volilne in politične uspehe in
ki skušajo danes tudi z blatenjem posameznih osebnosti škodovati strankinim interesom ter sploh demokraciji. V tem smislu se je izrazil tudi Giorgio La Malfa, ki je bil izvoljen v okrožju Torino - No-vara - Vercelli. La Malfa govori v svoji izjavi o zaskrbljujočem posl abvšanju političnih razmer v Piemontu, kjer je prišlo v zadnjih časih do občinske in deželne krize in kjer so se politične stranke večkrat spopadle med seboj tudi zaradi čisto osebnih interesov. Republikanski poslanec je še menil, da tudi kontrola nad telefonskimi pogovori spada prav v ta okvir.
Turinske preiskovalne oblasti še nadalje preiskujejo celotno zadevo. Do sedaj se je zvedelo le, da je bilo v Turinu pod kontrolo nekaj več kot deset telefonov.
Turinska afera meče zelo čudno luč na nedavni sklep rimskih preiskovalnih organov, ki so ukazali, naj se izpustijo na svobodo nekateri privatni detektivi, kot Tom Ponzi in drugi. Ponzija seveda niso izpustili iz zapora, ker je proti njemu sprožen preiskovalni postopek pred milanskim sodiščem, ki pa čisto drugače ocenjuje prekrške,
uiiiiiiiiiiiHiiimuiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiumiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiimiiiiiimHHimiiiiiiiiiiimiiimiiiiimimirmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ŠKANDAL WA TERCA TE DOBIVA VEDNO VEČJI OBSEG
Ellsberg oproščen obtožb v zvezi z afero pentagonskih dokumentov
Sodnik je oprostil pentagonskega uradnika zaradi nezakonitih posegov vladnih oblasti - Pričevanje gen. Cushmana
NEW YORK, 12. - V afero Wa-tergate se vpleta v teh dneh neka druga afera, ki je svoj čas vzbudila precej zanimanja med ameriš kim občinstvom. Gre za znani proces Ellsberg - Russo, pri katerem je bil zapleten neki višji uradnik pri Pentagonu (Ellsberg), katerega so obtožili, da je posredoval tisku zelo važne informacije glede vojne v Vietnamu.
Ellsberga in Russa je sedaj o-prostil sodnik Byrne. Oprostitev ni sicer popolna, toda je vseeno zelo pomembna, posebno zato, ker meče zelo čudno luč na metode tako imenovane ameriške demokracije.
Ellsberg je izjavil, da je ameriška vlada v njegovem primeru u-veljavila mafijsko metodo molka. «Razpo!agamo pa, je dejal, z zadostnimi dokazi, da lahko obtožimo predsednika Nixona, da je nripra-vil zaroto proti meni, Anthonyju Russu in proti ameriškemu narodu*. Kot smo dejali, Ellsbergova zmaga ni popolna, ker ni bil o-proščen obtožbe, da je objavil tajne dokumente, temveč le zato, ker sodnik meni, da se zaradi nezakonitega posega ameriških vladnih oblasti, obtoženca ne moreta uspešno zagovarjati.
Kakšni so bili ti posegi ameriških vladnih organov v primeru Ellserg Russo? Sodnik Bvrne jih je na kratko nakazal: 1. Predvsem gre za neko sporočilo ameriške zvezne nolicije (FBI) v katerem se priznava, da so leta 'QfiQ in 1970 v rppnici ooravili telefonska prisluškovanja ne da bi bilo mogoče ugotoviti obstoi nri ministrstvu za pravosodip kakega po oblastila za prisluškovanje, ali pa kakega drugega dokumenta, ki bi bil v zvezi s telefonskim vohunstvom; 2. še huiši pa je nuv'n*e vlom. ki ga je opravila v uradu Ellsbergovega psihiatra neka «vo-
hunska skupina*, ki je delala pod vodstvom ameriške obveščevalne službe CIA in baje celo pod vodstvom Bele hiše, oziroma konkretno pod vodstvom Johna Ehrlichma-na, ki je bil desna roka predsednika Nixona v zadevah notranje politike in ki je odstopil pred dvema tednoma s svojega mesta v okviru škandala Watergate.
Sodnik Byrne ni hotel torej izraziti svojega mnenja glede bistva obtožb proti Ellsbergu, pač pa je pri svoji razsodbi izjavil samo, da je v današnjih razmerah, spričo nezakonitih posegov federalne vlade, nemogoče pravilno ocenjevati Ellsbergovo krivdo, ker se ta pač ne more uspešno braniti obtožb prav zaradi teh nezakonitih posegov.
Zdi se, da je razsodba sodnika Byrna dokončana. V nekaterih krogih pravijo sicer, da bo mogoče pravosodno ministrstvo vložilo priziv proti tej razsodbi, toda to je zelo malo verjetno, posebno če se u-pošteva, da v tem trenutku vladni krogi rajši molčijo o neljubih zadevah, kot pa da sprožijo kak postopek, ki bi utegnil spraviti na površje še druge neljube dogodke
Da preiskovalni organi zelo resno preučujejo te zadeve, dokazuje med drugim tudi dejstvo, da je senatna komisija zaslišala danes sedanjega poveljnika vojaškega zbora marincev generala Roberta Cushmana Visoki vojaški poveljmk, ki je bil svoj čas namestnik ravnatelja CIA je pričeval pred komisijo za zaprtimi vraH Kljub ♦'-mu na se je zvedelo. d! *p general Cushman izjavil, da je domneval, da ie bivši sodelavec Bele hiše John Ehrlichman nastopil v fmemi predsednika Nixo na, ko je prosil agencijo CIA naj nudi vso pomoč Hovvardu Huntu
pri neki tajni operaciji. Howard Hunt je zapleten v zadevo Wa-tergate ter ga je sodišče že spoznalo za krivega. Ta operacija je pripeljala do tatvin v uradu Ellsbergovega psihiatra.
Cushman je še dejal, da se je Ehrlichman povezal z njim leta 1971 ter ga prosil, naj CIA pomaga Huntu. Tedaj je domneval, da je bila zahteva popolnoma v redu, ker je mislil, da je Hunt v službi pri Beli hiši in da mu je ta ukazala, naj mu nudi vso pomoč.
V svojem nedavnem govoru je predsednik Nixon izjavil, da do marca letos sploh ni vedel za a-fero VVatergate, oziroma za prisluškovanja v poslopju, kjer ima sedež demokratska stranka. V tej zvezi so razni ameriški česopisi objavili sporočila v katerih je rečeno, da je bil predsednik Nixon obveščen o prisluškovanju že lani. V tej zvezi je časopis «Balt,i-more Sun* objavil izjavo, bivšega ravrietelja zvezne policije F.B.I. Patricka Graya v kateri ta trdi, da je že lani obvestil predsednika Nixona, da so v afero Waterga-te zapleteni ljudje iz kroga Bele hiše Gray je izjavil, da mu predsednik Nixon ni po telefonu izrazil nobene zaskrbljenosti, temveč mu je le rekel naj samo nadaljuje svoje delo. Iz te izjave je razvidno, da je bil predsednik Nixon izčrpno obveščen o vseh dogodkih, ki so zadevali afero Watergaie, m sicer že lani.
Podobne članke so oojavili tudi drugi čason:si, med katerimi sta -<Nevv York Dailys News» in «New York Times*. Vesti o tej zadevi je objavila tudi radiotelevizijska postaja «/'T,r't Ta je posebno pou darila, da je bil predsednik Nix,op obveščen o aferi že v juliju lani.
ki so jih privatni detektivi zagrešili, kot rimski preiskovalni organi.
V zvezi s preiskavo o umoru policijskega agenta Marina 12. aprila letos se je zvedelo, da je odvetnik Franc Sarno, ki zagovarja mladega Vittoria Loia, predložil danes v kancliji državnega pravdništ-va v Milanu obrambno spomenico, v kateri trdi, da prizadeti organi niso zaslišali njegovega varovanca v skladu z vsemi jamstvi, ki jih zagotavlja ustava. Gre, kot je znano, za nekatere okoliščine prvega dne zaslišanja Vittoria Loia, ko je ta baje izjavil nekemu višjemu karabinjerskemu častniku, da je imel opravka v bombami. Odvetnik trdi, da je sin znanega bivšega italijanskega boksarja baje podal te izjave, ko ni bil navzoč njegov zagovornik in niti državni pravdnik.
Danes je pomočnik državnega pravdnika dr. Marini zaslišal Milanu tajnika milanskega kvestor-ja dr. Padovana in nekatere policijske funkcionarje. Zaslišanje je treba povezati z znanim pismom, oziroma fotografskim posnetkom pisma, ki sta ga 7. maja izročili dve ženski karabinjerjem sodnijske skupine v Milanu. Pismo, ki ga je baje podpisal kvestor dr. Allitto in ki je naslovljeno na notranje ministrstvo, je objavil list «Giorna-le dTtalia* ter se nanaša na misov-sko manifestacijo 12. aprila letos. Milanski kvestor je izjavil, da je pismo ponarejeno ter je zato vložil tožbo proti neznancem.
Iz Rima sporočajo medtem, da se nadaljuje sodnijska preiskava zvezi z atentatom v četrti Prima-valle. V ponedeljek ali torek bo preiskovalni sodnik Francesco A-mato izročil izvedencem svoje pismene zahtevke glede pojasnitve nekaterih vprašanj, v zvezi z najdbo raznega materiala na kraju požara. V sodnijskih krogih ne izključujejo, da ne bi preiskovalni sodnik utegnil v bližnji prihodnosti izdati še nekatera zaporna povelja. Preiskovalec bo verjetno še zaslišal Angela Laropisa in mogoče tudi nekatere druge obtožence. Zagovorniki Alda Speranze in Achilla Lolla pa nameravajo zahtevati, naj preiskovalni organi izpustijo na svobodo prizadeta zaradi pomanjkanja indicij.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NAMIZNI TENIS
Mednarodno prvenstvo Avstrije
S. Miličeva zopet v državnem dresu
Nastopila bo tudi reprezentanca Slovenije
Start za «SkyIab»
NEW YORK, 12. — Novo poglavje v zgodovini vesoljskega raziskovanja se bo začelo prihodnji teden na rtu Kennedy, ko bodo izstrelili prvi laboratorij, ki bo krožil okoli Zemlje. Gre, kot je znano, za načrt «Skylab», ki predvideva predvsem izstrelitev laboratorija in potem rakete, ki bo ponesla do laboratorija samega tri vesoljce.
Vesoljski laboratorij «Skylab» tehta skoraj 90 ton, a njegova izgradnja je stala 545 milijonov dolarjev, se pravi eno petino celotnih stroškov vsega načrta «Skylab». Pristaviti pa je treba, da bo ta načrt veljal približno samo eno dvanaj-stinko vseh stroškov, ki jih je zahteval program «Apollo», ki je omogočil Amerikancem raziskavo Meseca in ki se je zaključil v preteklem decembru.
Prva ekipa treh ameriških vesoljcev bo ostala v laboratoriju mesece dni.
Giljotina za Tunizijca
MARSEILLE, 12. - Davi so v marsejskem zaporu Baumettes obglavili 32-letnega Tunizijca Ali Ben Yamesa, ki je bil obsojen na smrt, ker je 24. septembra 1971 ubil v nekem kraju blizu Nice 7-letno Danielo Marra.
Trener italijanske namiznoteniške reprezentance inž. Ugo Luccio je potrdil, da bo Sonja Miličeva zopet oblekla državni dres ob priliki mednarodnega mladinskega prvenstva Avstrije, ki bo od 31. maja do 3. junija letos v Dombirnu v bližini meje med Avstrijo in Liechtensteinom. Za reprezentanco bodo nastopili še Grecijeva, Giontella, Franchini in Costantind.
Od teh igralcev sta Grecijeva in Giontella precej poznana, medtem ko sta Franchini in Costantini novost. Prvi nastopa za ekipo Citta dei Ragazzi iz Modene, ki nosi naslov državnega prvaka, in je na nedavnem prvenstvu v Fiuggiju osvojil dve drugi mesti: med mladinci in med drugokategorniki; Co-stamtini pa je prvak druge kategorije in nastopa za ekipo Baby Brummel iz Senegala.
Italijanska reprezentanca bo v Dombirnu nastopila na vseh tekmovanjih in sicer v moškem in ženskem ekipnem turnirju, v konkurenci posameznikov, kjer bo igralo vseh pet prijavljenih igralcev, v dvojicah pa. bodo igrali Costantini in Giontella v moški konkurenci, Miličeva in Grecijeva v ženski konkurenci, Grecijeva in Giontella ter Miličeva in Costantini pa v konkurenci mešanih dvojic. Verjetno bo med moškimi dvojicami nastopil tudi Franchini skupno s kakim tujim igralcem.
O možnostih «azzurrov» ni kaj dosti povedati. Ta turnir bo služil predvsem trenerju Lucciu, ki bo talko bolje spoznal posamezne igralce in mu bo olajšano delo pri izbiri reprezentantov za evropsko prvenstvo, ki bo avgusta v Atenah. Tega prvenstva se bodo udeležili mladinci in naraščajniki. Tehnična komisija namiznoteniške zveze je sklenila, da mladink ne pošlje v Atene, pač pa bodo v Grčijo odpotovale naraščajnice, če bo to tekmovanje vključeno v spored prvenstva. V tem primeru pa bosta verjetno branili italijanske barve Grecijeva in Krasova igralka Vesnaverjeva, ki sta trenutno daleč najboljši naraščajnici in e-dini, ki bi bili kos tako zahtevnemu tekmovanju.
V Dombirnu Italija ne more pričakovati večjih uspehov, saj bo konkurenca zelo ostra. Med drugimi bodo nastopile tudi reprezentance Švedske, Sovjetske zveze in Zahodne Nemčije. Jugoslavija je odpovedala nastop, ker so bili jugoslovanski igralci v letošnji sezoni prezaposleni, nastopila pa bo Slovenija, ki brani prvo mesto v moški konkurenci. Mednarodno prvenstvo Avstrije je namreč lani
osvojil Mariborčan Miran Savnik, ki pa letos ne bo nastopil, saj je prekoračil starostno dobo.
Barve Slovenije bo-do branili Ver-stovškova (Olimpija), Novakova in Zakojčeva (obe Triglav), Gumilar in Vinčec (oba Sobota), Rak (O-limpija) in Ramovž (Triglav), reprezentanco pa bo vodil republiški kapetan Unger. Slovenci imajo lepe možnosti za visoke uvrstitve, predvsem v moških disciplinah.
S. J.
OBVESTILO
V okviru mladinskih iger priredi športno društvo Polet v soboto 2G. maja pokrajinsko tekmovanje v umetnostnem kotalkanju.
Tekmovanje se bo začelo ob 14.30 uri na kotalkališču ŠD «Polet» na Opčinah.
PO SINOČNJEM USTANOVNEM OBČNEM ZBORU V
NABREŽIJ'
Po petdesetih letih ponovno na morju
Novi slovenski pomorski klub se imenuje «čupa»
Sinoči je bil v Nabrežini ustavni občni zbor slovenskega pomorskega kluba Čupa, kateremu so člani izbrali ime po značilnem čolnu, ki so ga uporabljali naši predniki ob slovenski obali.
Občnega zbora se je udeležilo lepo število ustanovnih članov, katere je najprej pozdravil predstavnik iniciativnega odbora Niko Kos-mina. Za njim je izrekel zadovoljstvo nad novo pomembno slovensko šprtno organizacijo dr. Stanislav Oblak, domačin Antek Terčon pa je nanizal nekaj podatkov o preliminarnih pripravah za ustanovitev društva.
Sledilo je čitanje predloga za klubski statut, nato pa so prisotni izbrali novi organizaciji ime ter izvolili izvršni in nadzorni odbor, ki sta sestavljena tako: v izvršnem odboru so Sonja Rolič, Janko Hrovatin, Franko Drašič, Danilo Benčič, Niko Kos-mina in Bojan Pavletič: v nadzornem odboru pa so dr. HumbertMamolo, dr. Stanislav Oblak in Antek Terčon Novo društvo bo delovalo v Sesljan-
skem zalivu, kjer ima.V frostor za čolne svojih c.^ zbi začetnem obdobju se bodo c ,vsem rali pri svojem delovanju P ob sobotah in nedeljah.	red.
Ustanovitev, noveg? drus v stavlja izredno pomemben ^ ^ za vse zamejske Slovence. ^ jim petdesetletnem premoru, po e.ka črv je fašizem zatrl_ tudi ves štva, zopet vračajo k P° športu.
TELOVADBA
• , Vik*0'
GRENOBLE, 12. - &>vje' med Klimenko je ohranil svoj navropSlieH| moškimi posamezniki na e^teBo\iV' gimnastičnem prvenstvu «’	v,
2. je bil njegov rojak An pa vzhodni Nemec Koste.
• 0
V okviru mladinskih i£et Jpre-Ribiškem naselju PrJ»orSv. W magal v bezbolu Libertas ka z 18:7.	.....n
llllllHIIIIIlllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII«III«IIIIIIlllIlIHintniBlllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIItllllHXIIIIlllllllllllfllItllIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII>l|l,ll,llll>llli
ODBOJKA
NA MLADINSKIH IGRAH V TRSTU
Sloga občinskiprvak pri dekletih
Na drugo mesto se je uvrstil Bor, na tretje pa Kontovel
Včeraj popoldne je bil v okviru mladinskih iger na stadionu «1. maj» v Trstu na sporedu občinski odbojkarski finalni turnir. Udeležile so se ga ekipe, ki so v izločilnem delu turnirja zmagale v svojih skupinah. Zelo razveseljivo je dejstvo, da so bili trije finalisti slovenske šesterke. To dokazuje, da ima naša odbojka močno za ledje in da je kriza, ki smo jo v zadnjem času videli v prvenstvih višje lige že za nami. Občinski odbojkarski prvak je povsem zasluženo Sloga, ki je včeraj prikazala najbolj učinkovito odbojko.
Sloga — Bor 2:0,(15:13, 16:14)
V prvi tekmi sta se sooorijeli ekipi Sloge in Bora. Tekma je bila vsekakor izenačena in zanj
jim je v obeh tekmah maščevalo. Prvi set tekme je po izenačeni i-gri osvojil Bor, ki je pa v nadaljevanju svoje nasprotnice podcenjeval. V odločilnem nizu so se borovke spet zbrale ter tako osvojile na tem turnirju drugo mesto.
Sloga — Kontovel 2:1 (17:15, 7:15, 15:2)
V tej tekmi bi bil Slogi za osvojitev prvega mesta dovolj le en sam osvojeni set. Zaradi tega so bile igralke v prvem setu precej živčne, Kontovel se pa je z vso zagrizenostjo vrgel v igro. Razburljiv je bil zadnji del prvega seta, ki ga je Sloga osvojila le z minimalno razliko. V nadaljevanju je Kontovel z dobro igro osvojil set, a , je v zadnjem delu povsem
miva. Sloga je zmagala povsem | odpovedal, tako da ni imela Sloga
zasluženo, ker je predvajala mir nejšo odbojko. Slogašice so izredno učinkovito gradile igro, medtem ko so borovke včasih improvizirale. Vendar sta obe šesterki zapu stili dober vtis.
Bor — Kontovel 2:1	(15:13,
2:15, 15:13)
Borovke so se za prvi poraz oddolžile v tekmi proti Kontovelu. Igralke tega mladega športnega društva so nam predstavile lepo odbojko, škoda le, da so včeraj zgrešile preveč servisov, kar se
iiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiiimiiiiiiijifuiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
PROTI SEŽANI
Dve prijateljski tekmi na Opčinah
Vsaka peterka je zmagala v eni tekmi
težkega dela in je zasluženo postala občmsk’ c ” - vnrski prvak.
Končna lestvica:
Sloga 4, Bor 2 in Kontovel brez točk.
Postave:
SLOGA: Grgič, Crivani, Benči na, I., G. in S. Kralj, Dragoni, Križmančič, Čuk in Debenjak.
BOR: Purič, Lozar, Gabrovec, Mesesnel, Nibrandt, Babič, Bembi in Magnani.
KONTOVEL:	Bogateč, Samec,
Štoka, Capponi, Rupel, K., M. in D. Danieli in Caharija.
Ingrid Kalan
gern*u’
SMREKE: Bukovec Z,	dniak.
Micheli, Brišček, Metelko, a Ukmar M., Košuta. . in0 b®: Smreke so se P°zrtv?tfranih a rile proti presingu razig bil za' starsov, toda njihov trud J -0 po-man, tako da so morale a in ražene z igrišča. Sodnika-Ivo Starc.	m2;4)
Levi - Lisice 26:1/ U* <

pri lisicah pa Klavcu j nika: Danieli in Kafol.
Lisice - Smreke 38. p^gelj,
LISICE: Starc K.	jjilid-
V KOŠARKI NA KONTOVELU
levi na 1. mestu
V okviru notranjega turnirja mladinskih iger, so na Kontovelu odigrali v prejšnjih dneh naslednja košarkarska srečanja.
Ali Starš - Smreke 47:2 (29:2)
ALL STARS: Nabergoj I. 16, Ukmar V. 13, Terčič 12, Verša 2, Besin 2, Emili 2, Gherlani, Puntar, Štoka, Starc A.
V petek so na Opčinah odigrali dve prijateljski košarkarski tekmi. Med nahraščajniki so bili uspešni Se-žanci, v minibasketu pa Polet.
NARAŠČAJNIKI Sežana — Polet 54:44 (23:26)
POLET:	Marko Sosič 8, Daneu
2, Ivan Sosič, Rudi Taučer 4, Škabar 8, Tavčar 10, Edi Sosič 12, Ferluga, Rismondo.
SEŽANA: Marjanovič 18, Rudolf 18, Ostrouška 10, Jelerčič, Božeglav 2, Klobas 4.
SODNIKA: Adrijan in Valter Sosič. PROSTI METI: Polet 10:18, Sežana 8:12.
Sežana je premagala poletovce šele proti koncu tekme, medtem ko so v prvem delu bili boljši pole-tovci. V drugem polčasu sta se namreč razigrala Marjanovič in Rudolf. V openskih vrstah je zelo dobro i-gral, vsaj v prvem delu, Loris Tavčar, pri lovljenju odbitih žog pa je zadovoljil Ivan Škabar.
MINIBASKET
Polet — Sežana 60:27 ( 8:20)
POLET:	Vremec 10, Brišček 5,
Leniša 12, Sosič 13, Malalan 8, Kalc 6, Taučer 9, Feraglia 15, Luka Gr-gič 7, Igor Grgič 20, Kalc 4, Gulič 13.
SEŽANA: Brce, Bole 2, Grmek, Tomaduc, Žiberna, Kante, Kraljevski, Stojič 5, Šušteršič 4, Lah 6, Oskar čebulec, Jožko čebulec, Ervin če-bulec 10.
SODNIK: Sergij Tavčar.
PROSTI METI: Polet 6:12, Sežana 3 na 16.
Polet je zasluženo premagal košarkarje Sežane, ki so bili sicer v prvem polčasu v vodstvu. Ko pa se je openski trener poslužil vseh najboljših igralcev, so ti začeli dajati koše kot na tekočem traku in : goste je bil to konec.
PRIJATELJSKA TEKMA Bor — Rojan 8^:47	(48:33)
BOR: Trevisan 2, Pegan, Siega 8, Race 4, Žerjal 14, Perco 14, Bruno Furlan 10, Renato Furlan 4, Ciuffi 4, Mazzucca 18.
ROJAN Krečič 20, Saražin, Ferluga, Bertini, Udovič 10, Sardi 17, Ambrožič, Cijan.
SODNIK: Marko Oblak.
Na stadionu «1. maj» sta se v prijateljski tekmi spoprijeli naraščajni-ški peterki Bora in Rojana. Bolj izkušeni borovci so zasluženo premagali Rojančane, med katerimi sta presenetila Udovič in Krečič.
b. 1.
Na Proseku bo danes ob 16.00 uri prijateljska nogometna tekma
OLIMPIJA — ADRIA
katere čisti izkupiček je namenjen skladu za postavitev spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Organizatorji vabijo zato vse ljubitelje športa, da se tekme polnoštevilno udeleže.
LEVI: Regent, Starc 1- 9' A. Ban 3, Perini 4, Nabergoj Štoka.	v i5, Ma'
LISICE: Prašelj, Starc K- 0rel, povski S, Majovski K-> ®
Zuppin 2.	. , nreseo^r
V začetku so lisice P ^ora11 nasprotnike, tako da so ... pr®; starejši levi pošteno Potr ^aii. P11 den so jih lahko Preir:^ai B&; levih je tokrat dobro S Sodri pa Klavdij Star 31.
Smreke 38:1».
E151UE: Starc K. 2», Majovski S. 10, Majovski ro Orel, Zuppin.	Ran 6, Mj'
SMREKE: Bukovec: 1. » 4 S«* cheli, Ukmar M. 4, .Cer** mak A, Metelko, BnsceK.
Škoda, da se v zace lisic-niso znašle proti PresjnT,veg8 P°‘' tem priča tudi rezultat P p3 s časa. V drugem delu s	uspe.
se smreke razigrale Jn	je
zaustaviti starejše i.isic.' ;n lepsa; postala tekma zaninuvej zapeoa’ Toda usoda smrek Je	jn z8'
tena že po prvem P°- ^eVr\ost man je bila njihova pr1-drugem delu igre. . Naberi Sodnika: Starc Ivo m Mg;6) Levi - Ali Starš 36:1» ^ l2, LEVI: čuk 7, Ban 8.„StS„k B-Regent 6. Perini 3,
četku sffo
’Sedmal{
Prašelj, Bukavec.	T 7, T^
ALL STARS: Nabergoj ^ Jerčič. Ukmar V. 2, Versa
lani, Besin 4, Puntar. , Ta tekma, ki je bila tneo
n«;
v in sl
poraženima ekipama	iva, ^J
stars ni bila tako |anlfzače*
je bilo Pričakovati.	prednosO;
so si levi nabrali t0 - josegb>
da so bili za ali stars ned organ>
Nabergoj se je trudil.	ysaj z
ziral svoje moštvo irL ' veS nj žal razliko v koših.	tako da ,
gov trud je bil zatna,Jkj igrišce morali ali stars zapustm soko poraženi.	starc PetA]i
Sodnika: Danieli m ^ 6, A1
Sodnika:
KOnČnaLSl! ;SW**
J. S.
Stars 4,
V srednješolskem koS.f"opi^
Po uspešnem planinsko - orientacijskem pohodu, ki je bil preteklo nedeljo v Šleverjanu in ki se ga je udeležilo nad 170 mladih ljudi z Goriškega in s Tržaškega, so se udeleženci primerno okrepčali. Obilno in okusno hrano so jim pripravili člani prosvetnega (irušlva «Briški grič» v Števerjami
prvenstvu nižješolcev ^:17, 1 premagale Nabrežino g sek pa Nabrežino s
TURNIR CDL	(35:3l>
Bor - Libertas TS 69-w b.l.
AREZZO, 12. - V 0PdSar^
mladinskem žensk ni	agala *
srečanju je B0*®®™ ,-.g 8:15’ 1 '
2. moška
V Gorici je « - qr 0ga P prvenstva 2. divizij slog3
gala Olympio s 3.1. d Ori
zdaj že 6 točk naskoka
pren’ in-
*S
lini-
pio in si je torej končno prvo mesto_
------ .
2. ženska odbojkars moVanJa V finalni tekmi, tega pr^ je sinoči v Dolmi BreS i5;1 l5.4) Jgal Breg A s_3^.5'	^
12‘ ^naroC
Panatta je pripel	,.edn« p
turnirju v »»“^f pr senečenje: v fmal“ J 7;5) 6:3 i®
bournemouth,
pripravil
Boumemoario^
^ v finalu je
muna Nastaseja s 6:3, ^	^
MIRANDA DEL ErB5|’ JsVoJ11L |fe
»M	*5
po spaniji. Ker Je v ^ bo)j ,u z manjšo prednostjo,	,estviC>-
svoje vodstvo na