studijska »i i LJUBLJANA S t« 151 Poštnina poračunjena (C. C. coa la posU) V Trsta, v torek. 26. lunlja. 1928. - Leto VI. Posam iUvilka 30 cfnl Letnik LE1I ca ponedeljka. Naročnina: m i bmm L 8,—, 38.—, celo leto L 75.—, r mozemaftro w«ffna rilke 30 st — Otf«—Um trn 1. mm proetera tsgorvk« in obrtne ogrnse L 1.—, h L 1-50« oglase denanrib zavodov L na prvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in npravmitvo« Trst P), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te« leion 11-87. Dopisi na) se potfljajo izključno uredniAtv«, oglasi, rekle-macije in dener pa nprevnifttre. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirane pisma se taa aprsjetnajo. — Lest, zalo&ba m tisk TIskarne «Edioost*. PoderedniiiTO ▼ G o r i < i : niica GtosoA Cerdecd it. 7, L n. — T •tet it X2L Glavni, in odgovorni uradnik« prof. FUip Peric. Petdesetletnica bolgarske svobode Ne smeli bi porpolnoma pozabiti na važni jubilej, ki so ga obhajali Bolgari že marca meseca. Takrat je namreč preteklo petdeset let, odkar so postali Štirje milijoni Bolgarov po dolgih stoletjih zopet svobodni. fired petdesetimi leti je na Balkanu silno vrelo.. Dva velika nasprotnika sta bila trosveza in Ajtsrlija. Trozveea je obstajala iz držav Nemčije, Rusije m Avstrije. Da ta trozveza ni bila iskrena, ni tireba še posebej poudarjati. Narejena je bila samo iz taktičnih razlogov, naperjena proti angleški politiki. Duša te zveze je bil Bismark, Nemčija je igrala v Evropi glavno vijoli-no. Rusija je sicer vodila splet-karsko politiko, vendar pa so se njene zasnove in interesi glede Turčije ujemali s poglavitnimi željami neosvobojenih balkanskih Slovanov. Vsi so takrat čutili, da se je Turčija na evropskih tleh že preživela, toda niso vedeli, kaj naj narede z njo. Med seboj je niso mogli razdeliti, da bi pa ustvarili samostojne Krščanske državice po želji prebivalstva, jim še na misel ni prišlo. Že leta 1876. je bila nastala vojna med Turčijo ter Srbijo m Črno goro. Istočasno so se dvignili tudi bolgarski vstaši za svoje osvobojenje. Vojna je bila brezuspešna. Turki so se strašno maščevali nad Bolgari. V sto bolgarskih vaseh so poklali nad pet in dvajse* tisoč ljudi. Ti dogodki so vpili do neba. tudi vest stare Evrope se je pri tem nekoliko aganila. Posebno še, ker so bili umorili nemškega in francoskega konzula v Solunu. Se mod Turki somimi je bilo nastalo nesporazumi jeni e. Leta 1877. je Rusija napovedala Turčiji vojno. Proti koncu leta je padla Plevna. Tedaj je tudi Srbija znova napovedal^ vojno svojemu staremu sovražniku. Turki so bili poraženi. Dne 30 januarja leta 1878. je bilo podpisano premirje med Rusijo in Turčijo. Dne 3. marca istega leta je bila podpisana sloveča sanstefanska mirovna pogodba. Turčija je morala odsdopiti Rusiji del Armenije in se odreči v^eh pravic do krščanskih kneževin Rumunije, Srbije in t.rne gore, ki so postale neo lvisne državice. Ustanovljena je bila Bolgarija, ki je obsegala tudi Makedonijo, kot podložna kneževina. Imela je štiri milijone prebivalcev. Ostale evropske države niso bile zadovoljne, da se je Rusija tako okrepila. Mirovno pogodbo so popravili v Berlinu. Na podlagi te pogodbe je morala Romunija Rusiji odstopiti dunavsko ustje, v nadomestilo pa je dobila Dobrudžo. Bolgarijo so raztrgali na tri kose; Makedom-i0 so vrnili Turčiji, ustanoviti so samoupravno krščansko pokrajino Veliko Rumeiijo ki je obsegala del Bolgarije ]U*no od Balkana in ki jo je imel upravljati po sultanu imenovani krščanski guverner. Samostojnost se je priznala samo Bolgariji, ki je ležala severno od Balkana; ta si je smela sama voliti kneza, a je morala Turčiji plačevati davek. V novi državi je še vedno o-stala ruska armada. Poveljujoči general je sklical narodno skupščino, ki je dala državi ustavo in izvolila za kneza Aleksandra Battemberškega, ki je bil Častnik pruske armade. Na ta način je prvič zašlo bolgarsko javno življenje pod nemški vpliv. V mladi državi so divjali hudi politični boji. Dejanski gospodarji so bili ruski častniki. Prvi knez je celo z njihovo pomočjo razveljavil ustavo in razgnal skupščino. Pozne*? pa so se voditelji strank sjorazumeli s knezom in ruski Častniki so morali oditi. Bolgarski narodnjaki v Ru-rneliji pa 30 med tem pripravljali r.edinjenje z Bolgarijo. Vstaši so prosili za pomoč Bolgare. Bolgarski knez je ponudbo sprejel. To dejstvo je razburilo Rusijo, v tisto dobo pade tudi srbska vojna napoved Bol-grariji. V Bolgariji sami so nastali hudi politični boji. Knez Aleksander se je moral celo po sili odpovedati prestolu. Tedaj je neki Stambulov proglasil geslo »Bolgarijo Bolgarom«, stopil na čelo vlade in kael osem let državne vajeti v rokah. Dobili so novega kneza Ferdinanda Ko- burga, ki sta ga podpirali Avstrija in Anglija. Vlada je fie vedno ostala v rokah Sta miru lova. Uredil je notranje razmere, njegova zasluga je, da je postala Sofija moderno mesto. Pozneje je bil Stambufov zavratno umorjen. Država se >e razvijala v težkih političnih bojih. Njena zunanja politika je bila rueo-filska tedaj, ko se je Srbija Še opirala na Avstrijo. Po nastopu kralja Petra je začela kolebati. Pozneje je postala Bolgarija kraljevina. Ni treba poudarjati, da je med svetovno vojno stala na strani osrednjih velesil potem, ko si je z balkansko turftko vojno pridobila veliko ozemlja in osvobodila vse Bolgare. Ko so Bolgari pred petdesetimi leti pozdravili svojo prostost, so imeli ipalo izobražencev. Vsakdo mora priznati, da je bolgarski narod v teku petdesetih let svoje svobode zelo napredoval in da je pokazal tudi na kulturnem polju zek> lepe uspehe. Isto tako so Bolgari dobro organizirani v gospodarskem pogledu. Njihovo poljedelstvo krasno uspeva, svetoven sloves so si pridobili z oljem, ki ga izdelujejo iz vrtnic. Južna Bolgarija je prava domovina cvetočih rož. General Nobile na varnem AmundseiKMra osoda Švedsko letalo s smučmi se Je pri dragem pristanka bliza taborišča pokvarilo RIM, 25. Švedski trimotornik «Uppland», ki je v petek zvečer poletel nad Nobilejevo taborišče, je imel predvsem nalogo, da prouči ledovje ob taborišču in da se prepriča, je li sploh možno, da pristane na njem kako letalo. Po njegovem povratku in na podlagi poročila letalcev se je načelnik švedske ekspedicije kapetan Tornbef^r takoj odločil, da odpošlje Nobileju letalo s smučmi, ki naj spravi na varno enega za drugim vse člane Nobilejeve posadke. Ta svoj namen je To rabe rg javil tudi kapetanu Romagni, katerega je nadalje naprosil, da bi se ladja «Citta di Milano» spravila do Virgo baya, kjer ima švedska ekspedicija svoje oporišče* v svrho skupnega in enotnega delovanja. «Citta di Milano» je takoj od plula in se sedaj Se nahaja v Virgo bayu. Na ladjo se vkrcali tudi Finci z letalom «Torku», ki so bili ravnokar do-srpeli v King*s bay. Medtem je bila pripravljena ekspedicija, ki je imela namen spraviti Nobile-jev oddelek na varno. Troje švedskih letal — dvoje hidro-planoV in letalo s smučmi — je o;: o v soboto zvečer iz Virgo wya. Oba hidroplana sta se ustavila v Hinlopenski ožini, letalo s smučmi pod vodstvom letalca Lundborga, pa je nadaljevalo svojo pot do Nobile j evega taborišča, kjer je tudi v popolnem redu pristalo. Z ozirom na dejstvo, da je bil letalec pripravljen prenesti z vsako vožnjo le eno osebo posadke, Nobile določil sledeči vrstni red: Cecioni, Bjehounek, Troiani. Nobile, Viglieri in Biagi. Vendar pa je Lundborg imel nalogo, da prenese kot prvega baš generala Nobileja, ker se je njegova prisotnost v Virgo bayu nujno potrebovala za iskanje ostalih oddelkov posadke zrakoplova. Zato se je Nobile moral udati zahtevam švedskega letalca in odriniti z njim. Vodstvo ostale skupine je Nobile poveril Vi-glieriju v prepričanju, da bodo v kratkem rešeni vsi ostali, ker je imel letalec namen še tekom noči nadaljevati s poleti. Nobile je bil tako prepeljan do Hin-lopenske ožine, kjer je prestopil na hidroplan, ki je tamkaj že Čakal in odrinil z njim takoj proti Virgo bayu. Lundborg pa se je vrnil proti taborišču. Takrat pa se pristanek ni posrečil in letalo se je prevrnilo, ne da bi se pri tem letalec poškodoval. General Nobile ima zlomljeno še zmerom neznana desno piSčal in izpahnjeno desno nogo. Ko je dospel v Virgo bay, je bil takoj prenesen na ladjo «Citt& di Milano», kjer ga je zdravnik ladje pregledal in ugotovil, da bo ozdravil v 40 dneh, Nobile je izjavil, da je duševno razpoloženje oddelka zek> dobro?" Kakšni bodo nadaljni ukrepi švedske ekspedicije spričo nenadnega prekinjen j a rešilne akcije, ni še znano. Domneva se, da ni poškodba pri letalu tako težke narave, da bi se ne dala na licu mesta popraviti. Vsekakor pa so se Švedi odločili, da odpeljejo z ladjo «Quest» in letali proti Kitovemu otoku v Hinlopenski ožini, da bo lahko njihovo letalsko oporišče bliže taborišča. Letalec Lundborg as Je is vrnil m drugim VoMto-jmim tovarišem v VirfO bay? KOPENHAGEN, 25. Danes sta odleteli dve drugi švedski letali proti taborišču tovarišev generala Nobileja. Letalo s smučmi, ki se je pri pristanku v njihovi bližini pokvarilo, bo baje popravljeno še tekom današnjega popoldne in se bo bržkone nemudoma polnilo v Virgo bay. RIM, 25. Po vesteh iz Kopenhagena, se je švedskemu letalcu Lundborgu, ki je rešil general.* Nobileja in ki se je pri ponovnem poskusu, da bi pristal v bližini Nobile j evega taborišča, prevrnil s svojim letalom, posrečilo popraviti poškodbe pri letalu in je spet odletel z enim izmed ponesrečenih zrakoplov-cev proti Virgo bayu. Po vesteh iz drugega vira pa se Lundborgl ni mogel dvigniti, ker je njegovo letalo tako poškodovano, da ga bo treba popravljati najmanj par dni. Trimotornik „Opplond" iskal Amundsena, a &a nI našel KING'S BAY, 25. O Amundse-nu, žal, ni še nikake vesti. Tudi švedski trimotornik «Uppland» se je vrnil s svojega poleta, ne da bi našel kakega sledu o letalu «Latham 47». Amundsenov položaj postaja na tak način vedno bolj opasen, ker je imelo letalo na krovu le malo živeža. BERGEN, 25. Letalo «Marina je prispelo semkaj s precejšnjo zamudo. Letalo je moralo radi slabega vremena pristati pri Haugesundu v bližini Ber-gena. od koder je zamogk) nadaljevati svojo pot le po dolgem času. „ Ledolomec «Krasin», ki se je nahajal že več dni v pristanu, je zapustil Bergen včeraj zjutraj ob 1.30. načelnik vlade on. MussoIInl z letalom iz Rima v Ravenno RIM, 25. Danes ob 5.30 se je dvignilo z letališča «Littorio» letalo tipa «Fokker», s katerim sta se odpeljala načelnik vlade on. Mussolini in on. Balbo v Ravenno. Letalo sta vodica pilota Tarantini in Algherotti. Pri odhodu letala je bil navzoč on. Si-rianni. V spremstvu državnega podtajnika za aeronavtiko je prispel načelnik vlade ob 8.15 v Ravenno in je z avtomobilom nadaljeval svojo pot do Forlija. Trgovinska p^odba med Portugalsko in Holandsko podpisana LIZBONA, 25. Danes je bila tu podpisana trgovinska pogodba med Portugalsko in Holandsko. Obfiaskl tfllBlkl - državni uradniki Novi zakonski načrt RIM, 25. Objavljene so bile glavne točke zakonskega načrta, na podlagi katerega se občinski tajniki priznavajo za državne funkcionarje. Po tem načrtu bodo tajnike imenovali pokrajinski prefekti, ki bodo obenem tudi določili činovni red novoimenovanih tajnikov. Dalje so v tozadevnem načrtu navedene določbe glede plač, doklad, pokojnine itd. Nova obravnava pred posebnim tribnnalom RIM, 25. Pred posebnim tribu-nalom se je danes prčiela obravnava proti nekaterim med-pokrajinskim tajnikom razpu-Ščene italijanske komunistične stranke, ki se morajo zagovarjati radi rovarenja proti drŽavi: Obtoženci so: Anton Oporti, Albert Vittorio Fabferi, Ferdinand ĐaHti, Jernej Petronio, Izidor Marchioro, Elio Negri, bivSi tajnik komunistične stranke v Julijski Krajini, Athos Adone Lissa, Leopold Gasparini, bivši tajnik kom. stranke na Goriškem, Jernej Orselli, Mihael Minguzzi, Josip Schiavon in Anton Brustolon. Razprava bo trajala več dni. Na današnji obravnavi je bila prečitana obtožnica in so se zaslišali obtoženci. Položni tNusoslaulll spet popolnoma normalen Izredne odredbe v Zagrebu ukiujenne BEOGRAD, 24. Po poročilu a-gencije «Avala», bodo izredni policijski ukrepi v Zagrebu prenehali biti v veljavi z današnjim dnem, tako da bo jutri zavladalo v Zagrebu spet normalno stanje. Današnji jutranji listi prinašajo poleg te vesti dolga poročila o pogreb« pokojnih poslancev Pavla Radića in dr. Ba-sarićeka. Listi povdarjajo, da so bili vsi govori na trgu pred Seljačkim domom ob krstah obeh žrtev zelo umerjeni in pomirljivi. Zunanji minister dr. Marin-ković, ki se je sinoči povrnil iz Bukarešta v Beograd, je bil danes sprejet pri kralju v dolgi avdijencL Na dvor v avdijenco so mu sledili Vukićević in dr. Korošec. Za jutri pa je bila napovedana avdijenca načelnika kmetsko-demokratske koalicije Pribićevića. Po vsej državi se je razburjenje v veliki meri poleglo, mir in red pa vladala že dva dni. ZAGREB, 25. S svečanim pogrebom obeh žrtev krvave seje narodne skupščine je v Zagrebu zavladal popoln mir. V mestu je bil vzpostavljen redni promet. Opaža se živahno razpravljanje o dogodkih. Nekoliko zanimanja je vzbudil izstop nekaterih zagrebških radikalov iz radikalske stranke. Po nalogu velikega župana je zagrebško policijsko ravnateljstvo z današnjim dnem u-kinilo vse izjemne uredbe, ki jih je izdalo povodom poslednjih demonstracij po zločinu v narodni skupščini. Preiskovalni sodnik Puškar je izdal proglas, v katerem paziva vse one,^ijso bili prisotni pri poslednjih demonstracijah, da v interesu preiskave javijo, kar jim je znano o uboju demonstrantov. Na zagrebško prebivalstvo je ta proglas zelo ugodno vplival, posebno poziv, naj prebivalstvo sodeluje pri tem, da se dožene kdo je kriv smrti demonstrantov. Zdravstveno stanje ranjenih poslancev BEOGRAfD, £5. O zdravstvenem stanju Stjepana Radića je bilo po dnevnem zdravniškem pregledu izdano naslednje poročilo: »Temperatura 38.20°; žila 104; sprejemanje hrane normalno; delovanje čreves dobro. Proces v pljučih ni napredoval. Bolnik je ponoči spal slabo, kar pa je zanj dobro.» Dr. Kostić je opoldne izjavil novinarjem, da se počuti Stjepan Radič zelo dobro ter da je spet dalj časa prebil izven postelje. Danes je vstal tudi dr. Pernar in posedel nekaj ur v naslanjaču. Posvetovanja voditeljev demokratske stranke BEOGRAD, 25. Voditelji demokratske stranke so danes dopoldne nadaljevali včeraj pričeta posvetovanja. Ob 10. uri so se sestali v kabinetu ministra javnih del. Posvetovanja so se udeležili ministri Marinković, Grpl, Miović, Pera Marković in dr. Šumenković ter kot voditelji stranke Davidović, Marković, Dimitrijevtć, Vlajić, Ribar in Angjelinović. Vsi navzoči so se strinjali v tem, da mora biti vsaka vlada, ki bi eventuelno sledila sedanji, parlamentarna in da se v nobenem) slučaju ne sprejme diktatura. Danes sta bila v avdijencl pri kralju načelnik vlade Vukićević in minister notranjih zadev dr. Korošec. Posledice poslednjih dogodkov na zagrebški borzi ZAGREB, 25. V bojazni, da ne bi poslednji dogodki slabo vpli- vali na stabilnost dinarja, so zagrebški trgovci poslednje dni kar na debelo kupovali tuje devize. Normalni promet znaša na zagrebSki borzi okrog 2 milijona dinarjev dnevno, te dni pa je narastel na 18 do 20 mi-lijoov. Včeraj se je na povratku iz Londona pomudil v Zagrebu ravnatelj Narodne banke, ki se je sestal s tukajšnjimi gospodarskimi krogi ter jim odsvetoval nakufpovanjev inozemskih deviz, zagotavljajoč jim, da je stabilnost dinarja popolnoma varna. Rimski listi o komentarjih una», razpravljajoč o komentarjih francoskih listov k beležki v «Fogiio d'Ordini*, pravi: «Temps» skuša koristiti jugo-slovenski stvari, a pri tem dela to, kar najbolj škodi .Tugo-slovenom. Kampanja, ki jo vodi, bo postala, značilna v analih političnega novinarstva, kajti razvija jo tako nerodno in s takšnim nerazumevanjem, da se ji je res čuditi. Njen končni namen je zgolj ta, da ustvarja nesoglasja in podpihuje sovraštvo med Jugoslavijo in Italijo.» Tudi «Lavoro d*Italia» polemizira s francoskim tiskom in med drugim nagiača, da je zgražanje francoskega tiska neutemeljeno. h Praški politični krogi o uspehih konference PRAGA, 25. Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je iz Bukarešte odpotoval v Ženevo, kjer se je sestala varnostna komisija Družbe narodov. Kot najvažnejši zaključek konference Male antante v Bukareštu označujejo tukajšnji krogi energično izjavo vseh treh ministrov Male antante, da ne pripustijo nikako spremembo teritorialnega položaja v srednji Evropi, to pomeni, da Mala antanta svoje pripravljenosti za dejansko sodelovanje pri gospodarski obnovi nikakor noče vezati z revizijo trianonske mirovne pogodbe. Drug važen uspeh konference je po mnenju omenjenih krogov ustanovitev skupne delegacije za osnovanje ožjih gospodarskih stikov med državami Male antante ter med njimi in njihovimi sosedi. Ta skupt-nost pa naj bi se ne nanašala le na gospodarsko, temveč tudi na finančno in kulturno sodelovanje. Sodba rimskega lista o konferenci RIM, 25. Današnja «Tribuna» komentira sklepe konference Male antante v Bukareštu in med drugim pravi, da se lahko mirno trdi, da takozvano energično poročilo o absolutni nedotakljivosti pogodb, to se pra^ vi samo trianonske pogodbe, ni bilo nič drugega kot nekaka španska stena sestanka, ki je i-mel skromen uspeh in ki ga je poleg tega še kalil krvavi dogodek v j ugoslo venski narodni skupščini Zdi se navsezadnje. da je treba še proučiti celo trgovinske in gospodarske dogovore, ki bi naj bili nekak pre, leta 1927. 5.77 %. Razume se, da obrestna mera ni za vse države enaka. Izvoz živil iz Rusije Sedaj se ne more še reči, kolikšen bo letos izvoz živil iz Rusije, ker še niso znani podatki o letini. Ker je od leta 1914. število prebivalstva narastlo za 10 milijonov duš (seveda samo na ozemlju, ki ga obsega današnja Rusija), a ob°nem se je skrčila površina zemlje, posejane z Žitom, izvoz stalno nazaduje. Pred vojno je Rusija, ne vštevši ozemlja, ki jih je izgubila po vojni, izvažala približno 11 milijonov ton živil na leto, dočim je ., da se dožeoe količina pridelanega žita v kraljevini v razmerju z obdelano površino zemlje, določajo oblastva po navodilih načelnika vlade način, na kateri se bo povodom letošnje mlatve izvršil popis pridelanega žita. Tozadevni predpisi se bodo pozneje uzakonili s posebno postavo. Za letos je razposlal osrednji statistični urad preiektom okrožnico, v kateri so navedene določbe, ki so obvezne povodom letošnje mlatve. Lastniki mlatilnih strojev morajo naznaniti kmetijski potovalni šoli svoje pokrajine, koliko strojev bodo uporabljali, njih silo m mesto, kjer se nahajajo, ime, priimek in bivališče osebe, ki bo vsak posamezni stroj vodila. (Kot rok za to naznanitev se označa 22. t. m., a se gotovo sprejemajo naznanitve tudi po omenjenem dnevu.) Lastnik mlatilnega stroja dobi od kmetijske potovalne šole za vsak stroj posebno dovoljenje, ki ga mora imeti strojnik vedno pri sebi. Brez takega dovoljenja ne sme stroj mlatiti. Ako kmetijska šola odreče dovoljenje, se prizadeti lahko pritoži na prefekturo v 15 dneh od dneva nepovoljnoga ukrepa. Osebi, ki vodi mlatilni stroj, je naložena dolžnost, da sporoči kmetijski potovalni šoli svoje pokrajine količino omlačenega žita v kvintalih, ime, priimek in bivališče obdelovalca zemlje, s katere je žito, in občino, v kateri se zemlja ^nahaja. V ta namen do»bi od kmetijske potovalne Šole po lastni ceni poseben seznam (blok) z matico in dvema odrezkoma. V ta seznam bo strojnik zapisoval podatke. Vsaka oseba, ki da žito mlatit, mora po v (xlati strojniku ime- in povrfti-no njive, s katere je žito. Na obeh odrezkih s podatki se podpišeta strojnik in kmetovalec, ki pripoje žito. En odrezek dobi kmetovalec, a drugega se pošlje kmetijski potovalni Šoli (ob koncu vsakega tedna) ali pa se izroči občinskemu uradu najbližje občine, da jih ta nemudoma pošlje pristojni kmetijski šoLi. Po končani mlatvi se morajo poslati kmetijski šoli tudi bloki z maticami. Vsi, ki pridejo uradno do podatkov o količinah omlačenega Sita, jih morajo držati strogo tajno. Podatki se objavljajo le v splošnem, tako da se ne bodo mogli doznati v javnosti podatki o količinah posameznih kmetovalcev. Podatki se smejo poročati le sodišču, če jih zahteva. Očctdm s številno družino Tržaški poteštat je izdal razglas, v katerem poziva vse družinske poglavarje, ki so imeli sedem ali več otrok (naj bo Število sedaj živih kokršnokoli), da se prepričajo, ali so zapopadeni v seznamu takih družin, ki ga je sestavil občinski anagrafični urad. Seznam je izložen na ogled v dvorani prejšnjega občinskesgas veta. Družinski poglavarji, ki niso vpisani v seznam, se morajo predstaviti v omenjeni dvorani (od 8. do 12. ure), da dajo vse podatke, ki se bodo od njih zahtevali. Naznaniti morajo tudi oni očetje, katerih otroci so deloma 1» prvega, drugega ali tretjega zakona in če tudi so vsi ali nekateri otroci rojeni v kaki drugi občini ali v inozemstvu, če so umrli v Trstu, v kaki drugi občini ali v inozemstvu, če so polnoletni, če so se preselili v drugo občino ali v inozemstvo ali če ne fcfvijo s sta-riši in končno tudi če »o se rodili pred poroko in so bili priznani, bodisi od samega očeta ali od sar me matere. Ce je oče umrl, naznani podatke vdova. Za ogled ni vlaganje naznanitev je določen naslednji red: Crka A in B 25. junija, C in K 26. junija, D, E, F 27. junija, G, H 2«. junija, L, L 29. junija, M 30. junija N, O, P 2. julija, Q R 3. julija, S 4. julija, T. U 5. julija, V—Z 6. julija. Olajšave za potovanje po Avstriji Avstrijska železniška uprava je uvedla pred kratkim takoimeno-vane cirkularne vozovnice, s katerimi so delež-ni potniki znatne popuste pri enkratnem potovanju po avstrijskem ozemlju. To so potovanja od ene meje do druge in skozi Dunaj in se lahko začnejo na eni izmed sledečih postaj: Pas-sau, Salzburg, Scharnitz, Lindau, St. Margarethen, Buchs (St. Gal-len), Gmund, Bernhardstai, Lun-de nb urg, Marchogg in Nikolsdorf. Cirkularne vozovnico dajejo tudi pravico do polovične vožnje na stranskih progah, ki se odcepljajo od glavne proge potovanja. Poleg tega dovoljujejo znatne popuste imetnikom cirkularaih vozovnic tudi nekatere vzpenjače. Voeovni-se izdajajo za 2. in 3. razred s ve- ljavnostjo za dobo dveh mesecev. Kupijo se lahko v vseh potniških in železniških uradih ob meji, t. j. Passau, Salzburg, Lindau, St. Mar-garetten, Buchs in Marchegg. Podrobna navodila pošilja propagandni urad avstrijske železniške uprave, Dunaj I, Nibelungengas-se 4. Bdstop fiiraov kr. pokrelFoske kobile Ker je kom. dr. Hekto* Zanco-nato, ki je bil imenovan za prefekta v Trapani, prenehal biti predsednik kr. komisije za upravo pokrajine, so njeni člani prosili, naj se razrešijo svojih dolžnosti. Radi tega je Nj. E. prefket poveril začasno upravo omenjenega bitja odv. Petru Pieri-ju, katerega ho nadomestoval v slučaju odsotnosti kav. dr. Hektor Chorsi. Oba sta bila člana bivše komisije. Minister BeneS na prehoda skozi Trat Včeraj ob 8. uri predpoldne je prispel v Trst s simplonskim ekspresnim vlakom čehosk>vaški zunanji minister dr. Edvard Beneš. Na postaji ga je pozdravil tukajšnji čehoslovažki generalni konsul Edvard Machatf. Ob 8.30 se je minister odpeljal iz Trsta v Ženevo. NOVI URNIK OPENSKEGA TRAMVAJA Od včeraj, 25. t. m., je v veljavi na openskem tramvaju naslednji urnik, ki ostane v veljavi do 15. oktobra 1928: a) Odhodi s trga Obordan: ob 6.20, 6.44**, 7.24, 7.40, 7.56, 8.12, 8.28. 8.44, 9, 9.24, 9.48, 10.12, 10.36, 11, 11.24, 11.48**, 12.04, 12.20, 12.36, 12.52, 13.08. 13.24. 13.40, 13.56, 14.12, 14.36, 15, 15^i, 15.48, 18.12, 16.36, 17, 17.34**, 17.48, 18.04, 18.12*, 18.20, 18.36, 18.52, 19* 19.08, 19.24, 19.48**, 19.56, 20.12, 20.28, 20.44, O, 21.24, 21.48, 22, 22.36, 23, 23.48 in 0.30. Vosovi, ki odhajajo ob časih označenih z **, .gredo do železniške postaje, oni, katerih odhodi so o-značeni z *, pa vozijo le oh delavnikih od 25. junija do 30. septembra. b) Odhodi « Opčin: oh 5.45, 6.27, 6.51, 7.7, 7.23, 7.39, 7.55, 8.11, 8.27, 8.43. ».07, 9.31, 9.55, 10.19, 10.43, 10.07**, 1131, 11.47, 12.03, 12.19, 12.35, 12.51, 13.07, 13.23, 13.39, 13.55, 14.19, 14.43, 15.07**, 15.31, 15.55, 16.19 16.43, 17.07, 17.31, 17.47, 17.55* 18.03, 18.19, 18.35, 18.43*, 18.51, 19.07, 19.23, 19.31*, 19.39, 1955, 20.11. 20.27**, 20.43, 21.07, 21.31, 21.55, 22.19**, 22.43 in 23.30. Vozovi, ki oddajajo ob časih označenih z **, gredo z železniške postaje na Opčin ah, oni, katerih odhodi so označ-mi z *, pa vozijo le ob delavnikih od 25. junija do 30. septembra. *** Uprava tramvaja naznanja obenem občinstvu, da je uvedla za otroke posebno vozne listke po zelo unižanih cenah za tja in nazaj v svrho, da se jim omogočijo izleti v bližnjo kraško okolico na sveži in čisti zrak. Družine, ki imajo enega ali več otrok pod 14. letom, lahko dvignejo pri upravi tramvaja tozadevne legitimacije, katere so veljavne za vse delavnike 1. 1928, in sicer za vožnjo i* Trsta v času od 9.30 do 11.30 in od 14. do 17. ure, a za povratek z Opčin ob vsaki tiri pred 21. uro istega dne. Da dobijo legitimacijo, morajo stariši otroka pripeljati v urad uprave in prinesti njihove fotografijo (po eno). V slučaju dvoma glede starosti uprava lahko zahteva rojstni list. Z omenjeno legitimacijo dobijo otroci vozni listek za tja in nazaj le za 2 liri (namesto 6 lir po navadnih tarfc-fih). Tak listek se izda za vsakega otroka, ki je naveden v legitimaciji, in enako tudi za eno odraslo osebo, ki otroke spremlja. Ako otrok ni šo tri leta star in ga spremljajoča oseba drži v naročju, tako da ne zavzema mesta v vozu, se izda vozni listek po znižanih cenah le dotični odrasli osebi. Nalezljive bolezni ▼ našem matu V času od 17. do 23. junija so bili v našem mestu sledeči slučaji ■nalezljivih bolezni: Da vica 6, skr-latica 3, legarjeva mrzlica 2, parati fus 1, ošpice 40. Rojstva, smrti in poroka * Trsta dno 23. junija Rojeni: 12 (1 mrtev)\ mrtvi: 7; poroke: 4. _ naročajte in Sirite „EDINOST" Iz tržaškega življenja Jedli In pili, pa ni* piaMi V nedeljo popoldne je priSla v gostilno Marije Trebiseon v Bar-kovljah - Bovedo St. 342 skupina 7 moških, ki so posedli okrog velike mize ter začeli kvartati in zraven seveda piti. Ce« nekaj časa se jo skupina skrčila, kajti dva mož k a, ki sta oči vid no izgubila pri kartah, sta plačala račun in odšla. Ostati so pa igrali in pili dalje. Vince jim je brea dvoma jako ugajalo, kajti srkali so ga tako pridno, da ga je imel proti večeru vsak nad dva litra v želodcu. Pa k dobri kapljici se kajpada pri-leže dober prigrizek, zato pač ni nič čudnega, da so kvartopiroi tudi jedli z velikim tekom. Po večerji se je skupina spet skrčila; dva kvartopirca sta jo. na tihem odkurila, prepustiva ostakm trem tovarišem nehvaležno nalogo, da se pomenijo z gostilničarko o računu, ki je narastel na okoli 60 lir. Njima je k mahi potem sledil Se tretji, tako da sta ostala pri mizi samo dva gosta. GostilniČarki se je naposled to razpadanje veeele družbe zazdelo sumljivo, zato je —• da se izogne kakemu neprijetnemu presenečenju — naprosila preostala gosta, naj poravnata račun. Tedaj se je prepričala, da njena bojazen ni bila neutemeljena. Možakarja sta namreč brez ovinkov povedala, da nimata pri sebi niti beliča; v dokaz, da se ne lažeta, sta pred gostilničarko obrnila vse žepe. Obenem je eden izmed nju vprašal tovariša, če ima pri sebi revolver, kakor bi hotel s tem o-strašiti gostilničarko. Toda gostil-ničarka se ni zmenila za to prikrito grožnjo; poslala je po dva orožnika, ki sta kratkomalo povabila nesolventna gosta na bližnjo orožniško postajo, odkoder sta bila ptička po zaslišanju odvedena v veliki državni hotel v ulici Coro-neo, kjer sta našla brezplačno stanovanje in hrano. Dva razpečevale a k oka hi s pod ki f« čem Policija nadaljuje z vso vnemo lov na razpečeval ce kokaina, ki ga je pričela — kakor smo poročali — pred dnevi v starem mestu kjer js aretirala več oseb. V soboto -zvečer so policijski organi izvršili iznenada preiskavo v stanovanju 27-letnega Petra Donija stanu jo Čega v ulici Beccherie št. 27, o katerem so močno sumili, da razprava oma ml ji vi beli strup. Niso se motili v tej domnevi, kajti pri preiskavi so iztaknili v neki omari 50 gramov kokaina. Na podlagi te ugotovitve je bil Doni aretiran, blago pa zaplenjeno. — Isti ve čer so pclicijski organi zasačili 38-letno Blizo Kriso, sta-nujočo v ulici XX. Settembre štev. 56, ko je ravno prodajala nekemu mladeniču več zavojčkov kokaina. Ženska je bila aretirana in odvedena v zapor. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Kralj se Jo zahvalil Prefekt je prejel od Nj. Vel. kralja zahvalo, ki naj se izrazi goriškemu italijanskemu pesniku Ivanu Dosnig-u za pesem, ki jo je ta spesnil oh priliki znanega milanskega atentata. Vojvoda v OoricL V soboto je obiskal s častniki vojne šole Gorico vojvoda Apulij-ski (Dura deHo Puglie) Obiskal je tudi goriško okolico in tam znana bojišča iz svetovne vojne. Prefekt o razobešanju trobojnic V svoji okrožnici na poteštate opozarja goriški prefekt na določbe, ki jih je izdalo predsedstvo ministrskega sveta glede izobešanja zastav. Spoznalo da se je, da se zastave izobešajo več dni zaporedoma — in to vse prepogostoma in po večkrat. Grajevredno je: zlorabljati ra-Bobetonje državnih zastav, ki ee izstavljajo ne toliko iz patrio-tične zavednosti kot radi tega, da se privabljajo ljudje. Zastave naj se razobefiajo le ob priliki državnih pravnikov. Prefekt opozarja slasti na to, da smejo biti zastave razobešene izvttenafti v posebnih slučajih, ki jih navadno določa predsedstvo min. sveta — kvečjemu 24 ur hkratu in sicer tekom dne, na katerega pade narodni praznik- Ob koncu opozarja prefekt vse občinske načelnike, naj strogo pazijo na vse zgoraj navedeno, zlasti pa na to, da strogo zabran ju jej o vsako zlorabljanje izobešanja zastav v kake kori-stolovske trgovske namene. To svarilo odobrujemo tudi mi, ker se je zadnje čase resnično razo-beševalo zastave za vsako malenkost. Zlasti po trgih, kjer trgovci v tem oziru kar tekmujejo iz bogsigavedi kakšnih namenov. Potni listi za poročene žene Goriški prefekt opozarja v svoji okrožnici vse občinske načelnike na Goriškem, da morajo na «nulla ostah» za izdanje dovoljenj za potne liste v inozemstvo poročenim Ženam, navesti na njih tudi ime in priimek njih moža. Vse «nulle oste* brez teh navedb se bodo kratkomalo vrnile. Ofcoil norih to s toča r Gorah Is poročil, ki polagoma prihajajo v naše uredništvo, raste podoba hude nevihte s točo, ki jo divjala v Gorah v četrtek opoldne. Oboevi pred točo so bili v sledečem stanju: koruza je komaj pognala par centimetrov iz zemlje, fižol nekoliko več ter krompir v cvetju, žito napol zrelo, trava pred košnjo, sadno drevje pa letoe itak ni imelo sadežev. Na Kobariškem je toča najhuje prizadela središče kobariškega, trg Kobarid sam. Prišla je preko Ma-tajurja doli čez Svino, Idersko, udarila kobariška polja, prešla preko Soče in potolkla polovico njiv pod Ladro. Kobaridci so morali fižol na novo posaditi, tudi koruzo je toča zabila v zemljo. Okoli Tolmina je udarila toča po njivah «Na Cvetju*, ter posebno vas Prapetno, malenkostno Polju-hfai Na St-viSkogorski planoti je prizadela obe glavni vasi St. Viško Goro in Ponikve, malo Prapetno pri St. Viški Gori ter Pečine, vse Jo pa potolkla po bregovih Rakov- Na Cerkljanskem Jo najhuje tolkla nesrečne Novaka, ki so Še itak tako težko prizadeti po raznih drugih okoliščinah, ki vasi Škodijo. ~ Moien je odpis zemljiškega davka po toči prizadetim posestnikom. Prijaviti pa morajo svojo škodo tekom 8 dni potom občinskega u-rada okrajnemu davčnemu uradu (v Tolminu in Idriji). Večina občinskih uradov ima za te prijave pripravljene nalašč zato primerne tis konti ne. Splača se prošnja za odpis le onim, katerim je toča napravila res občutno škodo, ker je odpis le neznaten in ne poplača truda in poti s prijavljanjem škode in napravo prošnje v jeseni za odpis. Navodila goriškega kmetijskega orada glede obveznih naznanil omlačenega žita Kmetijski potovalni urad v Gorici je izdal sledeča navodila glede obveznih naznanitev omlačenega. žita: Osrednji statistični urad je v dogovoru z načelnikom vlade določil sledeče: 1. Tekom tega meseca morajo lastniki mlatilnic naznaniti goriškemu kmetijskemu uradu (Calte-dra Ambulante di Agrrooitura per la prov. di Gorizia) stroje, ki se bodo rabili pri letošnji mlatvi, ter imet, primek in bivališče osebe, ki bo te stroje vodila. 2. Kmetijski urad bo izdal vsakemu lastniku za vsako mlatilni-co posebno dovol-jetije, ki ga bo treba izročiti strojevodji, da ga ta lahko pokaže na vsako zahtevo. Noben stroj ne bo smel de+ovati, Če ne bo imel lastnik zanj dovoljenja. 3. Vsak vodnik mlatilnice je dolžan (Naznaniti kmetijskemu uradu v Gorici (via Trieete 43) količino omlačenega žita. in sicer v kvintalih — ter ime, priimek in bivališče posestnika, čigar Je žito, — in površino zemlje, na kateri je žito ras tlo. Vse to bo treba beležiti v zato pripravljen seznam, ki se bo deiil v dva dela. En dol se o d trže in se izroči lastniku žita, drugi del pa se pošlje na kmetijski urad. Omenjeni seznami se dobe pri kmetijskem urada, ne pa pri industrijski zvezi (Unione Industria-le), kot je bilo sprva javljeno. Kmetijski urad opozarja vse one, ki bi se teh določb ne držali, da se jim lahko odvzame dovoljenje za mlatev. Davčne olajšave za družine s številnimi otroci Vse občine v naših krajih so popisovale zadnje čase družine z nad 7 otroci. Marsikdo nas je vprašal, ali bodo dotične družine prejele kako nagrado ali pa če pomeni ta popis že pričetek napovedanih davčnih olajšav. Pri tem popisu se ni šlo ne za eno ne za drugo, ampak je bil popis le čisto statističnega pomena. Izšla je pa v »Uradnem listu* z dne 22. junija pod št. 1312 postava z dne 14. junija 1928, ki določa davčne olajšave za mnogočlanske družine. Olajšave stopijo v veljavo s 1. julija 1928. Izšel bo pa še poseben kr. odlok, ki bo vseboval natančna navodila glede izvajanja postave. Za naše revne kmetske in obrtniške družine z mnogimi otroci veljajo sledeče odločbe: Ne plačajo: 1. občinskega davka na patente, 2. družinskega davka, 3. živinskega in kozjega davka, 4. sindakalnega davka* 5. šolskih taks , a) družine z živimi desetimi o-troci, ki se morajo še vzdrtovatt. 1») družine, katere so imele 12 otrok, od katerih je še najmanj 6 pri življenju in potreimih vzdrževanja. Uradniško drudtine so de-ledtne navedenih davčnih oprostitev še s sedmimi otroci. Pri oprostitvi od Šolskih taks se pa ne gloda, koliko otrok je Še o-stalo pri Življenju. Postavno določene davčne ote>< šave pomenijo ea števDne. mnogo-Članske slovenske kmečke in o brtoiške družme precejšnjo olajša^ vo pri občinskih davkih. SporottB bomo v našem listu, ako bo tretoe prizadetim vložiti kako posebne prijavo ali pa ako jim bodo kar radno odpisani navedeni davki t Zaprli so |o Radi prestopka proti javni vmr- nosti so policijski organi aretirati Marijo Jug, staro 39 let iz Voli stattujočo v ulici Levanda št. 1 pr! družini Vidic. Potolkel so S* Zeleni kriS je prepeljal v Goriško botnišnico Rafaela Zim i ca, 38-Ietnega, iz Daskel št. 180. Zdravniki so ugotovili večjo rano na levi nogi in na levem sencu. Ziinift je bil nato prepeljan nazaj domov, kjer se je predal domači oskrbi Potolkel se je pri padcu. NA PRETURI Radi kolesa dva mesa in pol zapora Goriški sodnik je obsodil Štefana Šuligoja, starega 29 let i* Lokovca pji Kanalu, na 2 me* seca in 15 dni pogojneg-a zapora, ker je bil obtožen, da je dne 16. -marca t. 1. ukradel kolo. Svoji sosedi je kradla zelen j av« Deset dni zapora je dobila A-na Medvešček, stara 39 let, kartera je bila obtožena, da je pokradla svoji sosedi nekaj zele-» njave. GORIŠKI KMEČKI TEDEN OD 17. do 24. JUNIJA Izvozni trg Fzvoz črešenj se je gibal v preteklem tednu v istih okoliščinah glede cen in množine blaga kot v prejšnjih dveh tednih. Srednja dnevna količina na goriški trg pripeljanih Črešenj o-koli 200—300 kvintalov. Po vo-čini debele črne črešnje. Bridko blago je prevladovalo na trj^u; jako lepo. Na krminskem trgu tudi Še dosti lepega bla&a. Cene na goriškem trgu za lepe črnice od 2.20—2.60, manj povpraševat nja po belih, ki so šle po okoli 2 liri na bližnje furlanske ti*ge. Drotbiž je bil tudi dobro oddan. Žveplarji si hite preskrbovat zaloge ter se spuščajo v visoke cene. V inozemstvu je odpovedal za naše črešnje edino Dunaj radi Burgenlanda. Praga in drugi trgi pa nadaljujejo s povpraševanji. Monakovo se kljub obilni italijanski konkurenci pridno oglaša po našem blagu, katero tolče sijajno tekmo z drugimi črešnjami. Po 30—JO pfenigov imajo naše črešnje boljšo ceno od drugih. Poizkus a ie vozom na Holandsko se je^tu-di dobro obnesel. Sploh je bilo letošnje izvozno leto nekako reklamno leto za naše čreSnje in obstoji upanje, da bodo tudi prihodnja leta radi svoje izborne kakovosti dominirala po severnih evropskih tržiščih. Na krminskem trgu imajo v razliki od goriškega boljšo ceno že vedno bele «cepike». Splošno je pa bila cena na krminskem trgu nekoliko nižja od goriških cen. Vipavska je izčrpala svoje blago, oglasil se je Kras prav do Sežane, ki doslej še ni vozil na goriški trg. Stročje je ohranilo ugodno ceno, le malo ga pa prihaja na trg. Grah je že dozorel. V četrtek je od&el prvi vagon krompirja «budala». Čujejo se tu pa tam pritožbe kmetov, da je podvržen gnitju. S tesnim pričakovanjem čakajo kmetje, kaj bo prinesel nadaljni raavoj krompirjeve izvozne sezone. O breskvah prihajajo do sedaj iz raznih strani dežele kar najlepša poročila. Lepo so obrodile in bogato. Mladi breskovi nasadi v Brdili se šiJ>ijo od tega plemenitega sadu, jako dobro obetajo tudi breskve na Vogerskera ter po vaseh spodnje vipavske doline. Vlada le skrb, kako izbojevati sipričo silne konkurence drugih pokrajin mesta naSemu blagu na severnih tržiščih. Svilodni trg Odprt je bil trg že v četrtek, toda mrzlo, deževno vreme je ja^ ko zakasnelo razvoj. Doseda) je prišlo na trg le par kg svi!o-dov, ki so imeli art^ijo ceno li>, katera odgovarja sedanjim co-nam na drugih italijanskih evi-lodnih tržiščih. V nadi deželi se je letos gojilo dosti manj svilodor/, ker so cene listja ostrašile marsikaterega svil ore j ca. Sicer se pa zamor* nada dežela pečati b svilorejo Ifl v gotovi, omejeni meri. Vptfvt vremena, kofinfa trava sedaj te dodava, kaka ftkodo »o napravili v južnem de« In Goriške burni delavni dnevi prejšnjega tedna. Otreslo je obi« lo sadja ter akrčiVo grozdni ca* rod v nekaterih krajih za do* V Trstu, dne 26. S^ni] a 1928. «£UlA08Tt brih 40 V Sovodnjah je toča Cisto pobrala žitni pridelek. Huda so poročila iz Rakovca in Novakov o silni toči, ki je tam* kaj divjala v četrtek opoldne. Smo vedno bolj v kritičnem času toplih dni, ki lahko izlijejo hude nevihte nad kmetske pridelke. V najlepšem razvoju je košnja v južnem delu dežele. Trava obilna, visoka in gosta radi o-bilne moče. Iz Gor pa se ne čuje j o nič kaj razveseljivi glasovi o ar niči (i*rvi travi). Premrzlo vreme je razredčilo travo, pa tu-id zrasti ni mogla. Zakasnil se je tudi odhod živine v . visoke planine. Cepljenje proti rdečici Čim pogosteje prihajajo prošnje kmetov za cepljenje prašičev. Manjka pa potrebno pre-fekturno dovoljenje. Da se epidemija ne razširi, bi bilo treba Čim prej izdati potrebna dovoljenja. Radi prekasne cepitve, zakasnjene po prepozno izdanem dovoljenju, je pred tremi leti poginilo na stotine prašičev. Vesel porast vinskih cen Krepko so držale navzgor cene naših vin. Čuti se povsod pomanjkanje domačih vin. Cene vipavskim vinom gredo od 2.40 naprej, briško vino pa gre okoli 3 lire. Ne le za brica, ampak tudi za druga naša vina pokazuje bližnji Videm vedno več razumevanja in povpraševanja. Žal, da se morejo okoristiti s sedanjimi lepimi cenami samo krepki večji posestniki. Male posestnike je prignala potreba takoj po vretju, da so oddali svoja vina za slabe cene. Le par zadrug je rešilo manjše posestnike pred izkoriščanjem vinskih trgovcev. porast vinskih cen Krepko so držale navzgor cene naših vin. Čuti se povsod pomanjkanje domačih vin. Cene vipavskim vinom gredo od 2.40 naprej, briško vino pa gre okoli 3 lire. Ne le za brica, ampak tudi za druga naša vina pokazuje bližnji Videm vedno več razumevanja in povpraševanja. 2al, da se morejo okoristiti s sedanjimi lepimi cenami samo kreipki večji posestniki. Male posestnike je prignala potreba takoj po vretju, da so oddali svoja vina za slabe cene. Le par zadrug je rešilo manjše posestnike pred zlorabami vinskih trgovcev. SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA GORIŠKE POKRAJINE iz seje dne 21. junija 1928 A. - ZADEVE, KI SO SE ODOBRILE: Črnice, Kamnje, Rihemberfj, Štanjel, Sv, Lucija, Vrhpolje: Proračun za leto 1928. šempas: Prevzem bivših vojaških cest Ovčji plac - Turjak in Ovčji plac - Bezovlak v občinsko u-pravo. Kojsko: Oddaja občinskih barak. Tolmin: Pravilnik za občinsko policijo. Kred: Določitev obrokov dolga proti videmski pokrajini. Pokrajinska uprava: Državna palača kr. goriške prefekture. Preureditev in zvišanje stroškov za nova dela. Dreženea: Davek na vozila. Koibana: Prevzem bivših vojaS* kih cest v občinsko uprava Gorica: Nakup nepremičnin zakoncev Franceta in Uršule SiliČ. črniče: Družinski davek za leti 1927. in 1928. v bivši občini Vrto-vin. Pokrajinska uprava: Izterjevanje vzdrževalnih stroškov Baroni Povodnih Virginije v blaznici. tirnice: Družinski davek za leta 1926., 1927., 1928. fcivše občine Ka-menj. Dreženea: Družinski davek za 1. 1928. Kanal: Proračun za dobo od 1928—1931 Dobrodelnega udruženja. Št. Vid nad Vipavo: Upravni poslovnik . Škrbina: Znižanje živinskega davka. Kojsko: Pravilnik za uradnike in uslužbence. Rcčinj: Povišek užitnine za eno četrt. Vrtojba: Dodatek k užitnini, čekovnih: Živinski davek. Ribemberk: Nabava oblek za Balillo in male Italijanke. Gorica: Odstop zemljišča v Krombergu Miki Belingerju. P lisko vica: Družinski davek. Gorica: Ukrepi v korist mnogo-članskim družinam. Sv. Križ: Znižanje davka na živino. Pokrajinska uprava: Račun za leto 1927. pokrajinskih 'zavodov 1) H i poteč nega zavoda in 2) Občinskega kredita. Kanal: NagTada ročinjskemu slugi Andreju Pernatu. črniče: Izredna nagrada nastav-ljenki Tereziji Kerševan. Kojsko: Davek na licence. Pokrajinska uprava: Splošni ubožni sklad, upravljan po pokrajini — izterjava in uporaba glavnice. Kojsko: Davek za napise. B - ZADEVA, KI SE JE ODLOŽILA Vrtojba: Proračun za leto 1928. IDRIJA Toča v idrijski okolici. V Četrtek, na dan sv. Alojzija, je divjiala vzhodno od Idrije silna nevihta s točo, ki je napravila ubogim kmetom daleč naokoli obilo škode. Okrog poldneva so se pričeli kopičiti na severu težki Črni oblaki — vreme je bilo že več dni zelo nestanovitno — in se pričeli pomikati proti vzhodu. Kmalu je pričelo vrteti v oblakih in ljudje so s strahom pričakovali, kaj bo. Dočim je v mestu padlo le prav malo dežja, se je videlo, da divja v bližini huda nevihta, kajti med so čokoladni benbončki, jako okusni in brzo učinkujoči. Delujejo sigurno in edino nedosegljivo sredstvo proti so glistam. Izvrstno zdravilo za v&acega, velikega in malega. Otrokom velja za slaščico, prinaša družinam zadovolnost veselje in srečo. Kup« s« v vseh lekarnah v zatonih silnim vršanjem in hučanjem se proti vzhodu ni videlo niti nabliŽ-jih hribov. Tem bolj žalosten pogled pa se nam je pokazal čez kake Četrt ure, kajti hribi v bližnjem Jeličnem Vrhu, pred vsem Lešet-nica. so bih beli od toče, kakor da |ih je zametel sneg. K še večji nesreči je imela nevihta zelo velik obseg. Prizadeti so kraji: Dole, Medvedje Brdo, Zavratec, Potok, Jelični Vrh, šo najbolj pa Godo-vič. kfor je bilo toliko toče, da še zvečer istega dne niso mogli kolesarji voziti po cesti. Še drugi dan je je bilo toliko, da je gledala iz pomandrane in stolčene trave in žita. Ker je prišla toča ob času, ko je pri nas vse v najbujnejši rasti, je udarec za ubogega kmeta teseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 322 KOLESA!!! Dobili bodete kolo, ki rabite, po ceni brez vsake konkurence. Vsako RetozajmaftM 12 niMetev - Velike izim kolesarskih Mireksiln G. MILOCH i C.o, trst, Via ffl (Maore 4 Predno kupite kolo, obiščite našo trgovino brez obveze za nakup. Biser čistil PODLISTEK V. J. KRIŽ ANO VSKA: Pajčevina Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel I. V. <12^ Obed je bil pri koncu in grof je molče kadil smotko, premišljujoč, če bi povedal ženi o svojem pogovoru s pastorjem, ko je sluga naznanil prihod barona pl. Daunica, in skoraj istočasno je vstopil Ludolf. Berenklau se je čudil bratrančevemu obisku, ker ta ni nikoli nikamor zahajal; v teku treh let, odkar se je bil grof preselil v Rrenico, ga ni bilo niti enkrat semkaj. «Nadčloveški» baron je tudi sam Čutil, kako nepričakovan je njegov obisk, ker je bil vkljub svoji nadutosti nekoliko v zadregi. Pod pazduho le nesel knjige, ki jih je položil na mizo in malomarno pccairavii Milico. Toda ona se ni zmenila za njegovo nevljutL-nos t in ga je prijazno spr&jela. — Ali ste mi prinesli knjige za čitanje? — ga je vprašaja. — Da, in želim, da bi jih resno /proučili. Tu bo razloženi veliki svetovni zakoni brez vsakega pokrova nevednosti in lažnivega idealJtema. Prinesel sem vam Nietizschejeva dela — dela največjega filozofa in preroka naše dobe, — je odgovoril Duriolf ter nadaijeval, opirajo« roke na knji- Ee: — Jaz sem vam že povedal, grofica, da ste vi ot predstavnica nižjega plemena čudovito, celo izjemmo, umstveno in telesno obdarjeni, poleg tega pa ste dosegli srečo, dobiti za mola. Človeka, ki pripada «izbrane mu» narodu. — Kaj pa govorite?! Ali je Egon Jud?! — ga je prekinila Milica. — Ne, on je Nemec, — je odgovoril baron, ne da bi se dal motiti, — a germansko pleme je po svojih umstvenih sposobnostih, po svojem geniju in sili gospodstva, — edino, resnično, po naravi iztorano, gospodujoče pleme. Vse svoje trditve morem podkrepiti z znanstvenimi dejstvi. Sicer se jae sploh, ne spuščam v razpravljanje z ženskami, ki so nižja bitja in ustvarjena možu v zabavo, — toda za vas napravim izjemo, da vam odprem oči. Prvič, ker smo v sorodu, drugič da bi mogli vi pravilno oceniti srečo, ki vas je doletela s tem, da vas je usoda pritegnila v občestvo višjega plemena. — Zelo sem gin jen a po vaši dobroti in sem pripravljena učiti se. Za zdaj pa vas pogostim s čašo kave, moža pa s smo tko; po tako dolgem potu se morale okrepčati, — je prijazno predlagala MKlica. Bila je videti docela dobrohotna, samo lokavi izraz v očeh je izdajal, da se norčuje iz gosta. Ludolf je prišel za hip v zadrego, toda sprejel je njeno ponudbo. Pogovor pa je med tem prešel na druge stvari. Govor je nanesel na časopisne Članke, ki so razpravljali o katolicizimi in njegovi nestrpnosti. Nato so govorili o verski nestrpnosti sploh in o Škodljivem vmešavanju duhov-ni&tva v politične zadeve, kar je merilo na pojj.-sk* duhovnike v Poznanju. ~ — No, kar se tiče vemke nestrpnosti, naši pvstorji nič ne zaostajajo za svojimi katoličkim* sabrati, — je rekel z nevoljnim glasom grof. — To je res. Sferioh pa so vsi ti takozvani služabniki nebivajočega Boga vredni drrjg dri^ega, in njih nestrpnost in tiranstvo sta docela računa Ijivi. — Kako, baron, vi zanikujete Boga in sma- trate krščanstvo za propadlo delo? Torej niste zgolj «nadčlovek», ampak tudi brezhožnik? — ga je vprašala Milica presenečena. — To ni baš tako, grofica. Jaz sem nadčlovek, toda na temelju učenja, po katerem sem se otresel vseh mističnih zmot. Če je Bog kdaj bival, zdaj je umrl, ker ga je uničila voda, ki je popolnoma dokazala, da r.azen snovi ne biva nič. — Čudna je ta vaša dozdevna «veda», ki razsoja in rešuje tako temeljita vprašanja, ki jih niti ne more razumeti. Sicer pa ni to prva zabloda, ki gre na račun resnične vede po krivdi nekaterih njenih predstavnikov, ki bi je vendarle ne smeli zatajiti, — je odgovorila z vnemo Milica. — Veda mora biti previdna. Neprimerno bolje je, da zaspozni s kakšnim dokazom te ali one resnice, kakor pa da pode v zmoto, — je odgovoril s poučeval ni m glasom baron. — Kar se tiče vprašanja o bivanju Boga in neumrjočnos-ti duše, vpr^ianj, ki sta tesno zvezani drugo k drugemu, — sta že rešeni in sicer v nasprotnem zmislu. Ni ga dokaza o posmrtnem življenju, pač pa je mnogo dokazov, da tega življenja ni. Vera v neumr-jočnost duše temelji izključno na subjektivnem priznavanju, da je psihična individualnost neodvisna od telesa; toda globoka znanstvena raziskovanja dokazujejo, da so vsi takozvani psihični pojavi samo posledica delovanja živčnega sestava m drugih elementov telesa in da zadostuje že ustavitev krvnega obtoka s pomočjo narkotičnih sredstev, pa je zavest popolnoma uničena; možganske bolezni dokazujejo isto. — Kaj pa telepatija, prerokovanja, jasno videnje, prikazovanja živih in posmrtnih duhov in na tisoče dejstev, ki dokazujejo neumrjočnost duše, katero prepovedujejo vše vere, nešteti ličen jaki in modreci vseh časov, — vse to ste z enim zamahom izbrisali? Kajpak da je udobneje verjeti v popolno uničenje po smrti, ker nas ta nazor odreši odgovornosti za prečito življenje ter nas osvobodi slehernega nravnega zakona. — Če razumete «nravnost» tako, kak:>r jo pro-povedujejo vere, — jo je nestrpno prekinil baron, — tedaj vam odgovarjam tako-!e: takšna nravnost je ravno tako glupa kakor ves ostali nezmisel, ki sestoji v predsodkih, zavestnem varanju in bedastih obredih, sploh vse to, kar j^ kasta žrecev nagromadila stoletje za stoletjem z namenom usužnjiti človeštvo, izrabljajoč njegovo nevednost, lahkovernost in strah pred snirtjo. Toda med vsemi verami na zemeljski krogli je krščanstvo najbolj škodljivo, ker pači resnično pojmovanje življenja. Sicer, kaj pa je življenje? Dolga veriga nesreč, razočaranj in trpljenja, katere si človek, ki je vreden tega imena, prizafleva premagati; kot protiutež si prisvaja tujo last, usužnjuje slabejšega in mu vsiljuje svoio voljo, skratka, ga na vse mogoče načine izkorišča. In evo, sredi tega viharnega boja za življenje prepoveduje krščanstvo svojo pohlevno, suženjsko moralo: samozatajitev, ponižnost, odpuščanje, žalitev in take gluposti, ki so si jih izmislili židovski sužnji. Minil je Čas za te gluposti. Zlo je največja sila v Človeku, a Nietzsche, veliki prerok našega časa, «antikrist», kakor je samega sebe nacval, ali bog zla, — zapoveduje resnično moralo, moralo gospodov in tiranov, moralo um-stvene in telesne aristokracije, ustvarjene po železnem zakonu iztrebljenja slobičev in izbora silnih ljudi. Ta aristokracija je lepa, močna in veličastna, kakor bogovi, ki jih je ustvarila helenska domišljija, — toda tudi neusmiljena, stopajoča na Čelu človeStva in mirno teptajoč in daveč človeško sodrgo, ki ji pride pod noge, in prejemajoč kot upravičen davek poniževanje in uslužljivost teh polljudi, sužnjev. IV. •EDINOST* V Trstu, dne 26. junija 1923. gantsklh hladilnic, ki bi potisnile temperaturo celega mesta pod pe-ioCim solneem na temperaturo, kakršna vlada v zmernem pasu, bi bile napravljene iz kalifornijskega lesu, iz lesu dreves «sequoja», ki prenesejo v morskih globinah vladajoči ogromni pritisk voda in ki mu morska voda ne more do živega. Vodovod, ki bi meril en kilometer v dolžino v štiri metre v premeru, bi stal približno tri milijone francoskih frankov. Ta izdatek bi se po mnenju obeh francoskih uCenjakov tisočkrat izplačal. Taka naprava bi namreč spravila vsako uro toliko mrzle vode na določeni kraj, da bi bil njen ohlajajoči učinek sličen onemu pri dveh sto vagonov ledu. Skupno proizvajajo Zedinjene države na leto štirideset milijonov ton ledu. Že manjša naprava treh do štirih metrov premera bi zamogla letno pripraviti iz oceana na določeno mesto toliko mrzle vode da bi se ta ujemala s prej omenjeno fantastično količino ledu. Misol, s tostvarno uporabo mrzle vode iz oceanskih globočin zmanjšati temperaturo tropičnih krajev in jih napraviti s tem pristopne evropski kulturi in civiliziranemu Človeštvu kot primerna prebivališča, ni več nova in se je pojavila 'že pred načrtom francoskih inženirjev. Nanjo je prišel Francoz Maurice Leblanc, toda tedaj se je sdela vsem neizvedljiva. Danes pa imamo točne podrobnosti tehnične izvršitve. Mogoče postane tudi v tem slučaju kakor v mnogih drugih tehničnih strokah nemogoČ-nost samo ob sebi umljiva možnost. Kulturni vestnik Dostojevski! In dnevna kronika Gospa Dorovatovskaja - Ljubi-rnova, znana moskovska učenja-kinja, se bavi dfaaes z zelo zanimivim delom, ki bo nosilo sledeči naslov: »Dnevno časopisje v umetniškem ustvarjanju Dostojevskega«. Že danes jo priobčila v reviji «Pečatj i Revolucija« odlomek iz tega dela in sicer o nekaterih elementih dnevne kriminalne kronike, ki je podala gradivo za «Idi-joUL». Najprvo citira zanimivo pisateljevo mnenje: «Poljubna številka kakega časopisa prinese poročila o najbolj navadnih in najbolj kompliciranih dejstvih. Naši pisatelji jih smatrajo *za fantastične in se ne bavijo z njimi, vendar pa so resničnost baš radi tega ker so dejstva«. Nato pisateljica razčleni «ldijota» in ga primerja s poročili ruskih Časopisov iz let l^JT. do 1808. Prav navadne stvari pridejo na dan. Izkaže se, da je roman med Nastanijo Filipovno in ftogožinom natančen posnetek nekega kriminalnega slučaja, ki se je zgodil marca meseca leta 1867. v Moskvi. Rotrožinov morilni poizkus na kneza Miškina js a iskati tatu skoraj gotovo v vrstah poštnih uradnikov. Majhna postava, fini črni lasje in naočniki so bili detektivu pri nadaljnem iskanju edino oporišče. V oI$I st. 20, priti isco ličje. B » ®J \mm n Ma polira »dwj» a on«j. poioitvom urftdaje t ioetni hfSl - Q!a Tone blsnca 19, L Telefon Str. 25-67, Sprejema navadne hranil, vloge na kajižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni promet in jih obrestuje po 4% Večje in stalne vloge po dogoToru Sprejema .DINARJE" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Darck o (b**), 19.30 (b*), 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - St. Peter - Postojna (Južni kolodvor) Odhodi: 1.— (b), 5.10 (o), 7.30 (b), 9.05 (o), 12.— (o), 14.40 (b), 18.— (o), 19.05 (b), 20.05 (1), 20.30 (b). Prihodi: 4.— (b), 7.05 (o), 8.05 (1), 9.05 (b), 9.41 (b), 11.45 (o), 13.15 (b), 16.35 (o), 19.10 (o), 21.30 (b), 22.25 (o). Trst-Gorica-Pod brdo (Državni kolodvor) Odhodi: 5.50 (b), 6.50 (o), 12.05 (o), 17.50 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-Gortea-Krmin-Videm (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (b), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o). 9 20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20:25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasu - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11-47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - Peter ra Krasu Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.02 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Herpelje . Divača Odhodi: 7.10 (m), 8.34 (o), 13.32 (o), 15.36 (m), 18.35 (b), 20.07 (o). Gorica . PrvaČina - Ajdovščina Odhodi: 8.17 (m), 13.25 (o), 19.35 (m). Ajdovščina - Prvačina - Gorica Odhodi: 4.10 (m), 11.15 (in), 17.05 (o). Pomen kratic: o — osebni vlak, b — brzovlak, m — mešani vlak, 1 — luksuzni vlak.