Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA :	Polletna naročnina . .	... L 1.250
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177	Letna naročnina . .	. . L 2.500
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo	. . . L 3.500
34100 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
ml
m
Leto XIX. - Štev. 44
Gorica - četrtek, 9. novembra 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Prevzvišenj, bodite z nami! Petdeset let oktobrske revolucije
(Pozdrav in besede ravnatelja dr. Antona Kacina ob priliki srečanja z goriškim nadškofom v Katoliškem domu v Gorici).
Veseli smo, da vidimo v svoji sredi nadškofa, najvišjega predstavnika naše matere katoliške Cerkve. Današnje srečanje je bilo nujno, kajti potrebno je, da se vsak višji cerkveni predstojnik čim prej na svoje oči prepriča, kateri ljudje so mu zaupani v varstvo in kakšna je njihova javna dejavnost.
Verska zavest med goriškimi Slovenci je kljub močnim vplivom drugačnih ideologij in kljub današnji precej razširjeni težnji za odvrnitev od Cerkve ter za odmik od njenega nauka še vedno živa Ohranili smo svojo vero in globoko vdanost Kristusu.
SLOVENSKA GORIŠKA JE DALA VELIKE MOŽE
Da smo Slovenci po svoji duhovni naravi veren narod, to dokazuje dvanajst stoletij naše zgodovine, odkar smo sprejeli krščanstvo. Goričani se v tem pogledu ne razlikujemo od ostalih Slovencev. Kratek pogled na zadnjih sto let, v katerih so močne ideologije načrtno razkrajale verski čut in življenje pri nas ter v Srednji Evropi sploh, bo to jasno izpričal.
Goriška je vedno dajala znamenite prispevke slovenski kulturi. Pred nekaj manj kot tri sto leti je delal na polju cerkvenega slovstva o. Janez Svetokriški, nekaj
m <
Ravnatelj dr. Anton Kacin med svojim govorom
let pozneje pa o. Romuald iz štandreža, čigar Pasijon prihaja v naših dneh spet do polne veljave. Kanonik Valentin Stanič je ustanovil gorlško gluhonemnico. In kontu od Slovencev ni poznano ime drugega duhovnika, Simona Gregorčiča, ki s svojo Pesmijo še danes ustvarja v dušah posameznikov in množic lepe trenutke, tako da človek vsaj za malo časa pozabi vse dnevne skrbi. Pa bi imena pomembnih go-Hških Slovencev lahko še in še naštevali!
Posebno omembo zasluži dr. Anton Mahnič, goriški bogoslovni profesor in poznej-škof na otoku Krk. Ko je videl, kako so tuje zmote, na prvi pogled sicer privlačne, povzročile med nami ideološko fcmedo ter razkrajalno vplivale na verski Čut našega ljudstva in versko življenje pri nas, je odločno izvedel ločitev duhov ter •speljal katoliško obnovo In preroditev na Vsem Slovenskem. Dr. Anton Mahnič je iavzel pravilno stališče tudi v narodnostnem vprašanju, kar je dokazal zlasti kot Škof med Hrvati, kjer je proti vsakomur, tudi proti vsemogočnemu cesarju, s skrajno odločnimi sredstvi branil Hrvate pred Potujčevanjem.
NAJTEŽJA DOBA GORIŠKIH SLOVENCEV Več silovitih viharjev Je že šlo preko naše dežele. V dvanajstih bitkah prve svetovne vojne je bilo razdejano domala vse, ker so ob Soči ustvarile človeške roke. Toda materialna škoda se je v nekaj letih Popravila in dežela je spet zaživela.
A potem je prišla druga nevihta, ki je hoieia uničiti del nase duševnosti, našo iiarouno zavest, lakrat je moral pasti dr. Sedej, zadnji goriški nadškof slovenskega poreKta. Kopičili so se udarci in krivice in njili število je šlo v nedogled.
Pa smo prestali tudi ta 25-letni vihar in ob koncu druge svetovne vojne spet prijeli za delo. In ko danes v Katoliškem domu, ki ga pred desetimi leti še ni bilo, pozdravljamo našega nadpastirja, lahko mimo rečemo, da delo ni bilo zaman. To je hkrati tudi jasen dokaz, da smo Slovenci na tem prostoru življenja sposobni in da želimo živeti.
PRIČE NAŠE PRISOTNOSTI NA TEJ ZEMLJI
Željo po življenju izražajo naše slovenske katoliške organizacije in naš tisk. Imamo Marijine družbe, katoliška prosvetna društva, povezana v Zvezo slovenske katoliške prosvete, imamo pevske zbore, skavte, društvo akademikov, razne krožke in športna združenja.
Goriška Mohorjeva družba že skoraj petdeset let uspešno skrbi za izdajo dobrih knjig. Doživela je vrsto trdih napadov, a še vedno živahno in plodovito deluje.
Imamo svoj list »Katoliški glas«, ki je vsem dobro poznan. Res je le tednik, a njegova beseda se sliši daleč preko mej goriške domačije, po Evropi in preko oceanov.
Imamo Katoliško tiskovno društvo, dva dijaška zavoda, Alojzijevišče za fante ter Zavod sv. Družine za dekleta; in končno: imamo ta Katoliški dom, ki smo ga postavili z božjo pomočjo In skorajda le z lastnimi žrtvami. Vse to govori o naši stalni prisotnosti na tem koščku slovenske zemlje in dokazuje našo neuničljivo voljo do življenja.
Res, malo nas je, a kaj zato! Bog ne gleda na število in ne na množice; važni so posamezniki, važne so duše. Zato nočemo ne goriški ne drugi zamejski Slovenci umreti, nočemo pa tudi in ne smemo postati žrtev nobenega velekapitala, niti privatnega niti državnega.
NAŠE ŽELJE
Želimo pa, da se sedaj, ko se govori na vseh področjih o dialogu, začne resen, stvaren, konstruktiven razgovor na osnovi pravičnosti in krščanske ljubezni tudi med Slovenci in vsako javno oblastjo; želimo biti deležni enakega ravnanja, kot ga uživajo državljani državnega jezika, in to na področju duhovnega pa tudi gmotnega življenja in razvoja.
Naš pravni položaj še v marsičem ni urejen in naš jezik po uradih še ne uživa pravic, ki mu po božjih, a tudi po človeških postavah gredo. Podobni smo svetopisemskemu siromaku Lazarju, saj nam od gmotnih javnih sredstev padajo le drobtine.
Spričo vsega tega se v imenu slovenskih katoliških organizacij obračam na Vas, Prevzvlšeni s prošnjo: pomagajte nam pri delu za utrditev verske zavesti In naše samobitnosti! Potrebni smo vsega: tople, vzpodbudne besede, priznanja, razumevanja, tolažbe, vsakršne pomoči. Bodite nam skrben oče, ki nam vedno stoji ob strani, zastavite v«s svoj vpliv tako v cerkvenih krogih kakor tudi drugod, da bomo Slovenci na Goriškem lahko živeli dostojno življenje kot osebe In kot narod, z eno besedo: bodite z nami vsepovsod!
Ob teh željah Vam Izrekamo svojo vdanost, spoštovanje in sodelovanje ter Vam prisrčno kličemo: Dobrodošli v naši sredi!
Priznanje veljavnosti krsta
Katoliška škofija Kimberley v Južni Afriki bo poslej priznavala veljavnost sv. krsta, ki ga bodo podelili anglikanci. Anglikanci pa bodo s svoje strani priznali katoliški krst.
Ena šestina prebivalcev na Formozi je katoliška
Na otoku Foirmozi, ki se mu pravi tudi Taivvan in je v posesti kitajskih protikomunističnih čet, je 1 milijon 846.000 prebivalcev. Od teh je 293.449 katoličanov.
V sovjetski zvezi in drugih državah. pod vlado komunističnih režimov proslavljajo te dni 50. obletnico oktobrske revolucije, iz katere so ti režimi izšli. Petdesetletnico slovesno praznuje tudi partija v Jugoslaviji, čeprav je leta 1948 bila izobčena iz mednarodne komunistične skupnosti.
»Oktobrska revolucija« leta 1917 je dejansko bil državni udar proti prvi demokratični vladi v Rusiji nekaj mesecev po njenem nastanku. Udar je uspel po naključju sovpadanja treh izrednih okoliščin: razpadanje ruske fronte in zaledja v prvi svetovni vojni, pravočasni prihod Lenina v Petrograd in neverjetno oklevanje Kerenski-jeve vlade.
Boljševiškemu udaru v Petrogradu je sledila večletna državljanska vojna. Po konsolidaciji bolj-ševiške oblasti leta 1921 je Lenin uvedel »novo ekonomsko politiko« (NEP), da reši Sovjetsko zve-
zo gospodarskega poloma, v katerega jo je pahnil zaleteli totali-tarno-kolektivistični poizkus »vojnega komunizma«. N.E.P. je oživila zasebno gospodarstvo v kmetijstvu, obrti, mali industriji in trgovini. Seveda je to bil le oportunistični prehod k poznejši popolni kolektivizaciji kmetijstva in državni centralizaciji vsega gospodarstva po Leninovi smrti.
Leninov naslednik Stalin je o-hranjal ta totalitarni sistem bolj-ševiškega režima z brezprimerno strahovlado. Njegov cilj je bil iz Sovjetske zveze napraviti industrializirano in vojaško nadmočno trdnjavo komunizma v svetu.
Da bi Hilterja odvrnil od napada na Sovjetsko zvezo in ga zapletel v vojno z Zahodom, je Stalin 23. avgusta 1939 sklenil z nacistično Nemčijo pogodbo (Molotov-Ribbentropp pakt) o četrti delitvi Poljske. Tako je začela druga svetovna vojna, ki naj bi po Stalino-
Velika Britanija grozi
VVilsonova laburistična vlada si kljub De Gaullovemu odporu nenehno prizadeva, da bi si priborila vstop v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS). Ko je spoznala, da se zaenkrat ne da priti skozi vrata, si je poizkusila pot odpreti čez zid in to z grožnjami, ki naj bi na države članice BGS izvajale pritisk, da postanejo bolj blagohotne do britanskih zahtev.
V švicarskem mestu Lausanni je dal lord Chalfont časnikarjem v zaupnem krogu neke izjave, ki so izzvenele v pretnjo, da bo Velika Britanija v primeru, ko hi ji zaprli dokončno vrata v BGS, umaknila svoje čete iz Zahodne Nemčije, odpovedala sporazum med štirimi velesilami glede Berlina, prenehala podpirati Zahodno Nemčijo v njeni težnji za združitev obeh Nem-čij, priznala Vzhodno Nemčijo ter meje na Odri in Nisi, in se umaknila iz severnoatlantske zveze (NATO) ter osnovala novo obrambno zvezo, v kateri ne bi bilo ne Zahodne Nemčije in ne Francije.
Seveda je britansko zunanje ministrstvo Chalfontove izjave takoj zanikalo, čemur je sledil še preklic samega predsednika Wilsona. Sam lord Chalfont, ki sicer ni član vlade, pač pa njen pooblaščenec za vodstvo pogajanj z državami Evropske go-spodarsike skupnosti, je svoje izjave ozna> čil za osebno mnenje in kot neprimerne za javnost, toda, kateri vladni funkcionar, še zlasti pa v deželi s trdno in premišljen no tradicijo političnega tehtanja in izražanja kot je prav Anglija, bi govoril o tako življenjsko pomembnih stvareh kar tjavendan? Skoro gotovo je bil predsednik britanske vlade Wilsan tisti, ki je lorda Chalfonta pooblastil, da se je zatekel v Švici k omenjenim namigovanjem in grožnjam. Če ne bi bilo tako, bi moral lord Chalfont že odstopiti; tako pa se je zgodilo, da je Wilson dejal, da Chalfontove izjave zanj še niso vzrok, da bi mu odtegnil zaupanje ali ga odpustil. Očividno je šlo za pritisik na De Ganila ali pa še kaj več.
Duhovnik obsojen zaradi Vietnama
Pred časom je mlajši fant iz bližine Kranja na Gorenjskem, imena v ljubljanskem »Delu« nismo mogli zaslediti, pobegnil k svojemu stricu na Koroško, od tam odšel v Severno Ameriko, bil tam vpoklican k vojakom in poslan na vietnamsko bojišče, kjer ga je doletela smrt. Pred smrtjo je izrazil željo, da bi ga pokopali v vasi na Koroškem, kjer žiivi njegov stric, da bi počival čim bliže doma. Tako se je tudi zgodilo.
Pokop tega fanta pa je imel za Ivana Petriča, kaplana v Cerkljah na Gorenjskem, neljube posledice. Kot trdi dopisnik »Dela« K. Makuc iz Kranja, naj bi bil omenjeni kaplan 11. junija letos pri pogrebu na Trati pri Velesovem med pogrebnim govorom dejal: »Onstran meje na Koroškem smo pokopali borca, ki je padel v Vietnamu za sveto in pravično stvar.«
Zadeva je nato prišla v javnost 29. julija, ko je neikdo proti kaplanu Petriču protestiral v rubriki »Pisma bralcev« pod naslovom »Svetost in zločinstvo«. Zadevo je nato pograbilo javno tožilstvo, ki je kaplana Petriča obtožilo zlorabe svobode pri opravljanju verskih opravil. Petrič je odločno zanikal, da bi bil kdaj dal tako izjavo, češ da mu je dobro znamo stališče jugoslovanskih oblasti do vietnamske vojne. Tudi obramba je na podlagi pričevanja nekaterih zaslišancev poudarila, da so to žitelji Petriča napačno razumeli. Kljub temu je občinsko sodišče spoznalo obtože-
nega duhovnika za krivega ter ga »zaradi zlorabe verskih obredov v politične namene« obsodilo na tri mesece zapora, pogojno za dve leti. Obtoženec si je pridržal pravico priziva.
Tako obsodba pisatelja Rožanca kot sedaj kaplana Petriča ponovno dokazujeta, da ostaja Jugoslavija kljub navidezni liberalizaciji slej ko prej diktatorska s stalinskimi metodami, kjer je misliti drugače kot misli režim že prestopek, ki se konča pred sodnikom in z obsodbo.
Sarajevo ima novega pomožnega nadškofa
Pri konzistoriju, ki je bil v četrtek, 19. oktobra, je sv. oče med drugim imenoval več novih škafov. Dosedanji škof v Skoplju Smiljan Čekada je bil imenovan za pomožnega nadškofa v Sarajevo s pravico nasledstva. Ni še znamo, kdo bo novi škof v Skoplju.
Zavod za ekumenski razgovor
Nad eno leto posvetovanj med katoličani in protestanti je privedlo k ustanovitvi zavoda za ekumenski razgovor v opatiji Belmont v ZDA. Zavod bo vodil opat Walter Coggin. S svojim delovanjem je pričel 30. oktobra, ko se je sestalo 200 katoliških, protestantskih, pravoslavnih in judovskih cerkvenih predstavnikov.
vih računih izčrpala zahodne demokracije in Nemčijo ter s tem omogočila Sovjetski zvezi končno zavojevanje sveta. Ko bi zahodni zavezniki ne bili »pozabili« na na-cistično-boljševiški začetek druge svetovne vojne in bi po nemškem vpadu v Sovjetsko zvezo junija 1941 ne bili prišli Stalinu brezpogojno na pomoč, bi druga svetovna vojna bila morda zapečatila usodo obeh njenih začetnikov — ne le Hitlerja in nacističnega raj-ha, temveč tudi Stalina in boljševizma.
Namesto tega pa je brezpogojno in vztrajno zahodno zavezništvo Stalinu ob koncu vojne omogočilo še zasedbo in nasilno boljševi-zacijo srednje-vzhodne Evrope. Toda Stalinov spor s Titom leta 1948 je v ta povojni sovjetski imperij zgodaj zasejal seme notranjega razdora. Po Stalinovi smrti je prišlo do »destalinizacije« v Sovjetski zvezi sami in do resnih izbruhov uporništva na Poljskem in Madžarskem.
Stalinovi nasledniki so bili prisiljeni omehčati Stalinove patološke metode nasilja in ustrahovanja. Morali so začeti rahljati tudr centralistično upravljanje totalitarne države in gospodarstva. S tem so tudi v Sovjetski zvezi in drugih deželah zavojevane vzhodne Evrope nastajale razmere, podobne onim, ki so se že prej bile razvile v Jugoslaviji kot posledica njene izključitve iz Kominforma leta 1948. Te notranje težave in spreminjanja so otopile napadalnost sovjetske zunanje politike in pospešile odtujitev komunistične Kitajske od sovjetskega in evropskega komunizma.
Poslej so komunistične partije v svetu razcepljene in oslabljene. Vkljub temu pa vsi komunistični režimi, partije in frakcije še vedno podpirajo »narodnoosvobodilno« borbo v Vietnamu. Toda z izjemo Kube so podobna nasilja drugod po svetu doslej bila neuspešna, posebno še v Indoneziji in Ghani, kjer so se razmere za nasilno bolj-ševizacijo zdele najbolj ugodne.
Podoba je torej, da je razdobje nasilne boljševizacije sveta zaključeno. Namesto tega postavlja petdesetletnica oktobrske revolucije vprašanje komunističnih režimov v deželah, ki so bile nasilno podvržene komunistični oblasti po prvi in drugi svetovni vojni.
Dr. C. 2.
Predsednik vlade Moro v Redipugli
Ob dnevu zmage 4. novembra je predsednik vlade Moro obiskal Redipuglio. Tu so ga sprejeli z vojaškimi častmi. Prisotni so bili tudi predstavniki deželnih oblasti, prefekta Trsta in Gorice, poslanci Vallauri, Zucalli, Franco in Bologna, predsednik pokrajine Chientaroli in drugi. V govoru, ki ga je imel predsednik vlade v Redipugli je poudaril nedotakljivost meja na Bren-nerju ter povezanost Italije z NATO, ki naj bi bil porok za svobodo in mir. Z vojno leta 1915 je Italija zaključila svoj preporod.
Predstavniki oblasti so predsedniku Mo-ru izročili spomenico o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo naše dežele: vojaške služnosti, protosinhrotron ter železniške in cestne zveze, ki so temeljnega pomena za razvoj našega gospodarstva.-.
Popoldne so številni udeleženci redipulj-ske svečanosti obiskali Gorico in tudi kraje onstran meje, zlasti Kobarid in bojišča prve svetovne vojne. Kakor običajno, jih je tudi letos spremljal dež in slabo vreme.
Zdaj vemo, kje smo Seja občinskega sveta v Gorici
s p
sil
R T
Danes Že vidimo, da se je razčistilo vprašanje, kakšno stališče zavzemajo razne politične in druge skupine — v misliti imamo le tiste, v katerih so samo Slovenci ali tudi Slovenci — ko gre za rešitev Bo-Ijunca, kjer nameravajo postaviti tovarno Veliki Motorji.
Samo Slovenska skupnost je odločno zahtevala, naj postavijo tovarno pri Orehu ali v bližini, kjer ne bo tako velike narodnostne in gospodarske škode kakor v dolinski občini. Podobno stališče smo zasledili tudi v tedniku »Gospodarstvo«.
Združena socialistična stranka (PSI in PSDI) zahteva: tovarna mora biti pri Boljuncu. Govori le o pravični ceni za zemljišča. Malo bolj zavito in spretno, a v bistvu isto govorijo komunisti. Pravijo: če ni druge možnosti, naj bo tovarna v Boljuncu. Tisti »če« je povedan zaradi lepšega, ker vedo, da druge možnosti sicer obstajajo, a so že vnaprej prepričani, da b o tovarna v Boljuncu. Proti temu sploh nikdar niso nastopili, temveč le protestirali, ker je bil ta sklep sprejet brez uradnega posvetovanja z dolinskim županom. Neuradni pogovori pa so bili. Indipendentisti se o tej za Slovence bistveno važni zadevi sploh niso izrazili, kakor da bi jih ne bilo.
Slovenska javnost je napeto pričakovala, kaj bodo naredili in kako se bodo odločili tisti Slovenci, ki so v italijanskih strankah ali jih podpirajo, zlasti v Združeni socialistični stranki ter Italijanski komunistični partiji. Vzpodbudno je, da se je nekaj zganilo. Narodno čuteči ljudje, in sicer tisti, ki povečini v teh strankah niso včlanjeni, ampak jim dajejo samo glas, so poslušali svojo vest in glasno godrnjajo proti Slovencem, katerim je več članstvo in pokornost v teh strankah kakor važne slovenske koristi, ki so v Boljuncu bistveno ogrožene. Slovenski funkcionarji v
Sv. oče na poti okrevanja
Operacija, kaiteri se je podvrgel sv. oče zadnjo soboto, je popolnoma uspela in po zadnjih poročilih je papež Paivel VI. na poti okrevanja. Zdravniki, ki so operacijo izvršili, so z zdravstvenim stanjem visokega pacienta zadovoljni, kar tudi izražajo njihova poročila. Pulz je normalen, pritisk brez posebnih sprememb, temperatura pa doseže ob večernih urah 37,2°.
Sv. oče je že začel sprejemati svoje najožje sodelavce ter odgovarjati na številne telegrame, v katerih so mu razni državni poglavarji, predsedniki in visoke osebnosti izrazili željo po čim prejšnjem okrevanju. Med takimi voščili sta tudi telegrama patriarha Atanagora ter anglikanskega nadškofa dr. Ramseya. Baje ima sv. oče v načrtu, da takoj, ko se opomore, obišče tudi njega. To naj bi se zgodilo v začetku prihodnjega leta.
Ganljiva so bila tudi voščila, 'ki so jih poslali sv. očetu otroci, bolniki, delavci, verniki, redovniki in redovnice, skupine Judov in mohamedancev. Najbolj ganljive odlomke iz teh voščil objavlja te dni »L'Os-servatore Romano«.
Smrt dveh škofov
28. oktobra je umrl v Zagrebu pomožni nadškof dr. Franjo Salis-Seewis. Dočakal je visoko starost 95 let. Za škofa je bil posvečen že leta 1926. Ko je bil zaprt kardinal Stepinac, je bil več let upravitelj zagrebške nadškofije.
Dva dni zatem pa je umrl v Združenih državah Severne Amerike nadškof Jožef Patrick Hurley. Pokojni nadškof je bil od leta 1946 do 1950 predstavnik Sv. sedeža v Jugoslaviji, to je v najtežjih letih za jugoslovanske katoličane.
Srečanje strokovnjakov za katehezo na Bledu
Od 16. do 19. oktobra je bilo na Bledu v Sloveniji srečanje nemških strokovnjakov za katehezo, ki ga ja pripravilo Združenje nemških katehetov iz Miinchna pod pokroviteljstvom ljubljanske teološke fakultete. Taka srečanja se vršijo vsako leto in se jih udeležujejo predvsem profesorji katehelike, voditelji katehetskih uradov in strokovnjaki iz pedagoških šol. Na Bled je letos prišlo okoli 70 udeležencev, največ duhovnikov, nekaj je bilo tudi laičnih moči, moških in ženskih. Prišli so na Bled, da so tako omogočili udeležbo trem strokovnjakom duhovnikom iz Vzhodne Nemčije in dvema iz Poljske. Tega srečanja so se udeležili tudi slovenski in hrvaški strokovnjaki.
Srečanje je poteklo v najlepšem redu. Iz predavanj in iz razgovorov je razvidno,
PSU in KPI so ostali na svojih mestih. Nekateri celo javno zagovarjajo politiko teh strank glede Velikih motorjev.
Položaj je torej razčiščen. Na eni strani stojijo složno vsi Italijani, ki jih seveda nič ne boli, če se pohabi ena izmed štirih slovenskih občin na Tržaškem. Z njimi držijo najbolj gorki slovenski socialisti in komunisti. Na drugi strani je Slovenska skupnost in večitia slovenskega javnega mnenja. Tako vidimo, da je italijanska skupnost enotna, slovenska pa razbita ali vsaj okrnjena. Tisti, ki so se večkrat potegovali za skupne nastope iz polit ič-n i h razlogov, so zdaj odklonili skupni nastop iz narodnostnih razlogov. Ne moremo mimo ugotovitve, da si bodo posebno ti ljudje naprtili zgodovinsko odgovornost za vse, kar se bo zgodilo. Tudi Slovenska skupnost bo morala izvajati nujne posledice — vsaj tako se nam zdi — ker bo Slovence treba še ščititi in ker bo težko pričako\’ati takšno zaščito v drugih zadevah, tudi če bodo morda manj važne, od tistih, ki so jo odpovedali v izredno bistvenem vprašanju obrambe slovenskega značaja dolinske občine. Kdaj se bodo namreč sploh zganili, če se niti zdaj niso?
Še besedo glasilu Ital. kom, partije »Delu«. Ta list je v zadnji številki napadel »Katoliški glas«. Mi ne maramo polemizirati z njim. Toliko pa bi bilo le koristno povedati, da se je »Glas« dosledno potegoval za tržaške ladjedelnice (o tem pričajo naši članki!) in ni bil zadovoljen s surogatom načrta CIPE, ki ga branijo socialisti in so ga zdaj tudi komunisti dejansko sprejeli. Težava v enotnosti vseh Slovencev pa nam je pred očmi prav te dni: razbijajo jo tisti, ki so odklonili skupne nastope v obrambo slovenskega značaja dolinske občine. Vse drugo, kar piše »Delo«, je politična propaganda.
***
da so težave za katehezo povsod velike in številne: kako današnjemu človeku, otroku in odraslemu, pomagati, da se bo oprijel vere v Kristusa Boga. Bog nam je dal neprecenljivi dar vere, ljudje Boga iščejo: kako naj jim pomagamo do te vere? Kako naj današnji človek veruje v božjo ljubezen? Kako naj mu to ljubezen odkrijemo?
Slovenski pater pozdravil patriarha Atenagora
Ko je patriarh Atenagora zapuščal baziliko Marije Velike, ga je pozdravil rektor orientalskega instituta pater Ivan žužek. V govoru je izrazil željo, da bi prišlo do znanstvenega sodelovanja s pravoslavnimi bogoslovji.
Brzojavka srbskega patriarha sv. očetu
Srbski patriarh German je ob obisku patriarha Atenagore poslal svetemu očetu naslednja brzojavna voščila: Klanjamo se vaši Svetosti in svetosti patriarhu Atenar gori in prosimo Gospoda Kristusa, naj blagoslovi vajin bratski razgovor v delu in ljubezni za mir v obeh Cerkvah.
Sveti oče mu je takole odgovoril: Iz srca se zahvaljujemo vaši blaženosti za molitve, ki so prav gotovo pripomogle za povečanje medsebojne ljubezni v teh nepozabnih dneh, ki smo jih preživeli z našim ljubljenim bratom ekumenskim par triarhom Atenagoro.
Proučevali so cerkveno zgodovino
Na Dunaju je bil mednarodni razgovor strokovnjakov za cerkveno zgodovino. Del so se udeležili avstrijski, poljski, češkoslovaški, švicarski, francoski, italijanski in nemški strokovnjaki. Objaviti nameravajo prvi del cerkvene zgodovine v Avstriji.
V	ponedeljek, 30. oktobra je goriški občinski svet sklenil prositi piivolenje pristojne oblasti, da se prepoved zidave v pasu 200 metrov od pokopališča v štan-drežu skrči na 100 metrov. Za to se je zanimal zlasti odbornik dr. Sfiligoj, ker imajo nekateri vaščani stavbe v krogu od 100 do 200 metrov ter bi jih radi povečali.
Na zahtevo svetovalcev SDZ stoji v sejnem zapisniku, da s skrčenjem kroga na 100 metrov ne sme biti ogrožena zahteva Štandrežcev (ki pride na razpravo, ko bo občinski svet razpravljal o pripombah k regulacijskemu načrtu), naj ostane njihovo pokopališče še naprej uporabAo.
Novo poslopje za slovenske šole
Na seji goriškega občinskega sveta 30. oktobra je bil, kaikor že objavljeno, tudi potrjen sklep odbora, da bodo slovenske šole, ki so zdaj v ulivi Croce, našle svoj sedež v ulici Čampi.
Med razpravo, v katero so posegli inž. Fornasir (PLI), dr. Sanzin (PSU), odbornik dr. Sfiligoj (SDZ) in odbornik za šolstvo Agati (KD), se je prof. Slavko Bratina v imenu slovenskih svetovalcev zar hvalil odboru, da je vzel v poštev potrebe naših šol in podprl predlog s temi podatki: v ulici Croce ni dovolj učilnic, manjkajo prostori za knjižnice in razne
Med razpravo o razdelitvi ostankov v deželnem svetu so obravnavali tudi predlog, naj bi namenili pol milijarde lir za Beneško Slovenijo. Med razpravo je posegel svetovalec Slovenske skupnosti dr. Skerk, ki je omenil, da osnutek zakona o razdelitvi 10 milijard omenja le ureditev nekaj turističnih cest, drugače pa ne predvideva nič za kraje, kjer živijo Beneški Slovenci, ki se morajo izseljevati z vsemi posledicami gospodarskega in narodnostnega značaja. Dr. Skerk je omenil, kako je pričakoval kaj več od načelnih izjav strank leve sredine, da bodo primemo ščitile narodno manjšino, ker besede bolj malo zaležejo, če jih ne spremljajo dejanja.
Glede stalnega prebivalstva v desetih občinah osrednje Slovenske Benečije je govornik rekel, da je v zadnjih 50 letih, to je od 1911 do 1961 padlo od 28.580 na 21.291, torej za 7289 duš. V zadnjem desetletju je bilo izseljevanje še večje. Izselile so se cele družine, tako da je veliko hiš praznih. Ce izseljevanje, ki se zdi edino zdravilo za obupne razmere, ni doseglo še večjega obsega, je treba to pripisati navezanosti prebivalstva na zemljo. Vendar so ostali doma le priletni ljudje in
Najdaljša parlamentarna bilka, kar jih pomnijo Italijani, se je končala 31. oktobra v rimskem parlamentu z zmago vladne koalicije, ki so jo to pot podpirali tudi komunisti in socialisti proletarske enotnosti. Združena desničarska opozicija, v kateri so bili najbolj glasni liberalci, je storila vse, kar je mogla, da bi s podaljšanjem debate in s predložitvijo raznih popravkov onemogočila sprejetje zakona o volitvah v deželne skupščine, ki naj bi se vršile leta 1969. V prilog dežel je glasovalo 443 poslancev, proti pa 95. Od teh je bilo 30 liberalcev, 22 misovcev, ostali pa »prosti strelci« iz vladnega tabora. Oviral-na politika združene desnice, ki je predložila kakih 140 popravkov, je povzročila, da je trajalo parlamentarno zasedanje nepretrgano več kot dve sto ur.
Sedaj mora sklep parlamenta sprejeti še senat. Tudi tu se napoveduje obstrukcija skrajne desnice, ki utegne biti zaradi senatnega poslovnika še bolj učinkovita kot prejšnja v parlamentu. Toda v senatu je
kabinete, dvorišče je premajhno, občina bi precej prihranila, saj mora plačevati letno več milijonov najemnine.
Ob koncu je prof. Bratina zavrnil izjave svetovalca Fomasirja, ki je trdil, da bi morale biti slovenske in italijanske šole združene, in pri tem omenil šolski zakon iz leta 1961, ki določa za naše šole popolnoma samostojno delovanje.
Tri dni pozneje pa so listi objavili resolucijo Sindikata slovanskih šolnikov, v kateri najprej protestirajo, češ da sindikata politične stranke niso vprašale za mnenje glede izbire prostora, nato pa izjavljajo, da se z izbiro prostora v ulici Čampi strinjajo.
Dejstvo, da se tudi Sindikat slovenskih šolnikov strinja z odločitvijo za nove šole v ulici Čampi, je razveseljivo.
V	ostalem pa je treba pripomniti, da se zadeva prostora za te nove stavbe vleče že precej časa, saj se svetovalci SDZ za to potegujejo kakih pet let in časopisi so tudi o tem poročali. Nihče ne more torej trditi, da se je o stvari odločevalo brez njega. Za mnenje pa je najbolj merodajno ravnateljstvo šol, ki je pravilno sklicalo zbor profesorjev in slišalo njihov glas. Te navade pa ni, ko gre za italijanske šole. Za te se ne poizve predhodno mnenje niti profesorjev niti sindikatov itd.	S.
nekaj otrok. To je opaziti v vseh krajih, ki niso upravna središča.
V	omenjenih desetih občinah, je nadaljeval dr. škerk, je odsotna zaradi dela tretjina stalnega prebivalstva. Ljudje se izseljujejo v tujino in v druge kraje republike. Ker se izseljujejo mladi ljudje, ki ne ustvarjajo več družin doma, se tamkajšnji kraji naglo praznijo in nudijo zelo žalostno sliko. Tudi šolski pouk v teh krajih je pomanjkljiv. Vsi učenci ne končajo niti osnovne šole. Po mojem mnenju, je dejal govornik, se to dogaja tudi zato, ker učenci žal niso deležni pouka v materinskem jeziku.
Na podlagi vsega tega je govornik na koncu pozval deželni odbor, naj predloži deželnemu svetu stvarne in resne ukrepe za izrazito pasivna področja Beneške Sto venije in pri tam upošteva socialni in narodnostni ustroj prebivalstva, ki je navezano na svojo zemljo, a nikakor ne more rešiti svojih težav z izseljevanjem. Ukrepi so nujni. Če ne bo pravočasne javne pomoči, bodo ljudje obupali nad možnostjo, da se njihove izredne težave uredijo. To pa bi imelo posledice, ki si jih preveč lahko predstavljamo.
nastala še druga težaiva: odstopil je njegov predstavnik Cesare Merzagora.
Merzagora je dosmrtni sanator, senatu pa je predsedoval že tretje parlamentarno obdobje. Izvoljen je bil kot neodvisni kandidat in predstavnik severnoitalijanskega velekapitala vedno na krščansko-demokrat-ski listi. Prav v trenutku, ko je bila vladna večina v rimski poslanski zbornici zapletena v bitko z liberalci, neofašisti in monarhisti, se je pa Merzagora izrekel proti deželni ureditvi države in proti zakonu, ki je bil v razpravi.
Seveda so zadevo takoj izrabili komunisti in obtožili Merzagora, da je zlorabil svoj visoki položaj; tudi socialisti in republikanci so bili ogorčeni, demokristjani pa so ostali slabo pred svojimi zavezniki v vladi in se znašli v mučnem položaju. Merzagora je na nastali položaj reagiral tako, da je predložil nepreklicno ostavko. Vse to je naravno povzročilo določeno zmedo in napetost v vladni koaliciji, ki že misli na nove volitve prihodnjo spomlad.
Nova maša v Sv. Lenartu
Na praznik Kristusa Kralja je pel v farni cerkvi svojo novo mašo p. Karel Primožič (Primosig) iz misijonske družbe sv. Frančiška Ksaverija. Ob tej priliki je izšla v samozaložbi brošura ig. Angela Kračina, bivšega župnika v Sv. Lenartu z naslovom »La Ohiesa di S. Antonio Abate in Bargagnacco (S. Leonardo)«. Brošuro je g. dekan Kračina posvetil novo-mašniku.
Dr. Marin Hvalica (Oualizza), prav tako doma iz Sv. Lenarta, je pa postal profesor latinščine in grščine v malem videmskem semenišču. Čestitamo.
MEMORIAL »M. FILEJ« 1967
Namizni tenis. Ker se je prijavilo veliko število tekmovalcev, se bodo vršile najprej izločilne tekme (kot to določa pravilnik). Vpisani so tudi najboljši igralci s Tržaškega kot Edi Košuta, Adrijan Tavčar, Ervin Mezgec in drugi. Tekmovanje se bo začelo v četrtek ob 20. uri, nadaljevalo se bo v soboto, 11. novembra popoldne od 16. ure dalje.
Streljanje z zračno puško. Vršilo se bo v tednu od 13.11. dalje. Tekmovali bodo lahko posamezniki (razdeljeni v dve kategoriji: Naraščajniki - 1950 in mlajši; Mladinci - 1949 in starejši) in ekipe, sestavljene iz treh članov. Tekem se lahko udeležijo tudi dekleta. Moški in ženske bodo tekmovali ločeno.
Tekmovalo se bo z zračno puško brez optičnih naprav. Streljalo se bo stoje na tarčo iz razdalje 10 m. Vsak tekmovalec bo imel na razpolago 2 poskusna strela in 6 tekmovalnih strelov ter 6 minut časa.
če bo število vpisanih veliko, se bodo vršile izločilne tekme in v finale bo prišlo prvih 6 uvrščenih iz vsake skupine.
Nagrade: prvi trije iz vsake kategorije med posamezniki bodo dobili medalje; prvo moštvo bo dobilo prehodni pokal.
Vpisovanje traja do 14.11. zvečer; tekme se bodo vršile 16. in 17. novembra zvečer od 19.30 dalje.
Lahka atletika. Tekme, ki bi se morale vršiti 1. novembra dopoldne, so bile pre-nešene zaradi slabega vremena. Vršile se bodo zato v nedeljo, 12. novembra z enakim programom in po enakem umiku (začetek ob 8.30; tekme 2. dne: Ženske, Naraščajniki, Mladinci).
Nogomet. Dne 4. novembra so moštva Podgore, Sovodenj, Dijaškega doma in Livade igrale izločilne tekme za nogometni Memorial »M. Filej«.
Kot lani je tudi letos Š. D. Sovodnje rado dalo na razpolago svoje igrišče za te tekme. V prvi tekmi sta se pomerili moštvi Podgore in Livade. Ekipi sta bili brez dvoma najmočnejši od štirih prisotnih. Zato sta zlasti v prvem polčasu pokazali zelo lepo igro. Posebno so se izkazali nekateri posamezniki v moštvu Livade, ki je prvi polčas dobro zaključilo z rezultatom 2:0. Za Livado sta zabila gole Collenz in Amizzolo. V ‘čSmgean polčasu je moštvo Livade igralo z manjšim navdušenjem zlasti v napadu. Podgorci pa so stalno skušali priti do gola in malo pred koncem je Spazzali V. res zabil edini gol za Podgoro. Tako se je moštvo Livade uvrstilo v finale.
V	drugi tekmi sta igrali ekipi Sovodenj in Dijaškega doma iz Gorice. Igra je bila manj napeta in tehnično manj vredna od prejšnje. A če je vse to manjkalo, so pa igralci pokazali veliko dobre volje in navdušenja. Moštvo Sovodenj je bilo bolj izurjeno, saj igra vsako nedeljo. Fantiči iz Dijaškega doma so se branili kakor so mogli in so celo nekajkrat prišli nevarno pred sovodenjskega vratarja. V prvem polčasu sta bili obe ekipi brez golov. V drugem pa so Sovodenjci kar zaporedoma zabili štiri gole po zaslugi Florenina, Ja-kina, Sfiligoja ter Sosola. Sovodnje so se torej uvrstile v finale z zmago 4 : 0 nad Dijaškim domom.
Sedaj je na vrsti še finalna tekma med ekipama Sovodenj in Livade, ki bo najbrž na praznik 8. decembra.
Iz Beneške Slovenije
Čuden izlet v Slovensko Benečijo
Zadnjič smo poročali, da je Krožek absolventov trgovske akademije v Trstu (KASTA) organiziral »članski izlet v Beneško Slovenijo, najbolj ogroženi del naše zemlje«. Prijatelj našega lista nam je poslal o tam izletu sledeče: »Izletniki so storili slovenski stvari kaj slabo uslugo. Baje so želeli priti do Trčmuna, kjer počiva buditelj beneških Slovencev msgr. Trinko, pa so obsedeli kar v dolini, in sicer v gostilni v Podbonescu ob Nadiži. Tam so prepevali (dejansko tulili) partizanske pesmi, nenadoma slovenščino nadomestili z italijanščino in jo uporabljali kot svoj občevalni jezik, obnašali pa so se tako, da bodo domačini o "kulturi” teh "propagatorjev” slovenstva in reševalcev ogrožene Beneške Slovenije še dolgo z ogorčenjem govorili.«
Popravljamo!
V	zvezi s člankom »Ista Cerkev pa neenako ravnanje« (KG št. 40) popravljamo svoje poročilo v toliko, da ni imel cerkvenega opravila na Brezjah župnik iz Platišča don Angelo Specogna, ampak neki drug duhovnik.
TEDEN VERE v Doberdobu od 6. do 12. novembra
V četrtek ob 7.30 zvečer: koncelebracija; ob 8.30 stanovski govor za dekleta.
V petek ob 3h popoldne: stanovski govor za mlade žene; od 7. do 9. ure zvečer spoved mož in fantov; ob 9. uri prevzv. g. nadškof mašuje, govori in obhaja samo može in fante.
V soboto ob 3h: blagoslov otrok; ob 4h govor in spoved deklet; ob 7.30 zvečer sv. maša, obnovitev krstnih obljub.
Nedelja: sv. maše ob 7h in 10.30 slovesna; potem češčenje Naj svetejšega; ob 3.30 zaključek: govor, izpoved vere, vrnitev križa in štole, Te Deum, blagoslov, ofer za zbor, blagoslov motornih voziL Ob zaključku igra godba.
Govornika: čč. gg. Bercč Bogomir in Franc Krapež.
OKNO V DANAŠNJI SVET
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
v
Dr. Skerk o Beneški Sloveniji
lllllllilllllllillllllllllllilllilllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllHIIIIIIHIlillflllitlllllillilllllllllllilllllllllllllflllllltllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli
PO DVE STO M SPREJETI ZAKON
Birišlti mm miiill uenikin Besede goriškega nadpastirja
katoliškim organizacijam
(Katoliški dom v Gorici, 29. oktobra 1967)
Zanosna proslava, ki ste jo priredili v počastitev svojemu nadškofu, ki se danes prvič srečuje z vami, me je globoko'ganila. V narodopisnem bogastvu vašega petja, v katerem trepeče duša slovenskega naroda, sem zaslutil trepet in toplino furlanske duše.
Zgodovinsko dogajanje, običaji in sožitje so nas vedno družili v iskanju našega skupnega temelja za sporazum, kar ni nič drugega kot izraz bratstva med sosednimi kakor tudi med ostalimi narodi.
Voščila, ki so mi jih izrazili vaši duhovniki in predstavniki vašega občestva, dokazujejo, s kakim zaupanjem zrete na svojega nadškofa, o katerem želite, naj kot oče živo sodoživlja vse zadeve svoje škofijske družine in naj si na poseben način osvoji one probleme, ki so najbolj kočljivi in težavni. In tako je prav! V vzdušju spoštljivega prijateljstva in doživetega bratstva naj se osnuje ono iskreno sodelovanje, ki naj nam omogoči rešiti tudi tiste probleme, ki niso in ki ne smejo biti samo vaši, temveč bodo postopoma postali tudi moji.
Msgr. Klinec je upravičeno opozoril na pripombe in predloge, ki jih je ob raznih prilikah postavil v svoji modrosti in ljubezni nadškof msgr. Pangrazio.
»Za menoj pride,« je rekel v zadnjem govoru, »novi nadškof. In življenje v nadškofiji se bo nadaljevalo: moralo pa bo biti enotno, dasi v različnosti etničnih skupin, prilagojeno časovni stvarnosti, čeprav v zvestobi izročilom !«
Po teh pojasnilih vam je priporočal medsebojno edinost, povezavo na škofijski ravni, odprtost sodobni problematiki, pripravljenost za novo Obliko ustvarjalnega in vplivnega krščanstva v edinosti z nadškofom, pastirjem vsega občestva.
S temi mislimi, ki ste jih vi privzeli in ki jih tudi jaz prevzemam kot modra navodila za delovanje in za način aktivnosti, želim, naj današnja proslava postane začetek res bratskega sodelovanja in obnovljene zaveze, da bomo z apostolsko dejavnostjo in s prizadevanjem za edinost prispevali k blaginji naše nadškofijske družine.
Pogled na prvo vrsto v dvorani Katoliškega doma, kjer je videti našo duhovščino ter zastopnike našega kulturnega, političnega ter javnega življenja, zbrane okrog
goriškega nadškofa
Pozdrav msgr. Klinca
goriškemu nadškofu pri Sv. Ignaciju
»Glejte, veliki duhovnik, ki je Bogu všeč!« je pravkar odpel cerkveni zbor na koru. »Zato pa,« pravi knjiga Modrosti, »mu je Bog dal rast med svojim ljudstvom, blagoslov vseh narodov mu je dat!« Da, tudi slovenski del škofijske dru-iine, duhovniki in verniki, Vam ob tem našem prvem uradnem srečanju na praznik Kristusa Kralja izrekamo prisrčno dobrodošlico v Gorico. Izražamo Vam čustva vdanosti, zaupanja in pripravljenosti na sodelovanje. V »imenu Kristusovem« prihajate med ms, prihajate kot božji poslanec, da nam boste oče, učitelj, pastir. Mi pa Vam hočemo biti vdani otroci, vedno zvesti Bogu, Cerkvi in cerkvenim predstojnikom.
Dne 3. marca smo se v tej cerkvi poslavljali od nadškofa msgr. Andreja Pan-grazia. V poslovilnem govoru nam je med drugim rekel: »Za menoj pride drug nadpastir, novi nadškof. In življenje v nadškofiji se bo nadaljevalo: toda življenje inora biti enotno, dasi v različnosti etničnih skupin; moralo bo biti prilagojeno časovni st\’arnosti, čeprav v zvestobi izročilom. Duhovniki, verniki, bodite goreči, bodite medsebojno edini, strnjeni okoli svojega škofa, združeni med seboj, povezani v organiziranih dejavnostih!«
Nadškof msgr. Pangrazio nam je torej v svojem poslovilnem govoru, ki nam je svet kot testament, naročal trojno: naj bomo složni med seboj, brez sporov in ločitev, kajti prav z bratsko edinostjo izpričujemo, da smo Kristusovi učenci; naj vsi vstopijo in se povežejo v organiziranih dejavnostih, kajti cerkveni zbor proglaša, da so prav vsi, moški in ženske, mladi in odrasti, poklicani k zavestnemu in dejavnemu apostolatu; naj se strnemo okoli dvojega nadškofa, da bo naša pot pravilna ‘n da bo božji blagoslov nad nami.
Na dan škofovskega posvečenja ste v
dvorani sv. Pavlina v Ogleju klicali: »Molite, da bom dober pastir!« V Vašem pro-granmtičnem govoru ob ustoličenju v stolnici ste rekli: »Potrebno je delo na globoko, potrebni so novi dušnopastirski prijemi, ki odgovarjajo zahtevam novih časov. Vsi, ki se bodo trudili, da prinesejo pristno krščanstvo tako posameznikom kot družinam in v župnije, bodo imeli v škofu vedno takojšnjo oporo, saj si on žeti vzpostaviti stik ne le z nekaterimi v župniji, temveč z vsakim iz njenega občestva!«
Zelo nas veseli, da je Vaše očetovsko srce odprto za potrebe, želje in pričakovanja celotne goriške Cerkve tudi z njenim slovenskim delom, da boste ohranjevali žive stike z vsemi, ki stremijo po krščanskem življenju, da boste vse svoje škofljane, ob spoštovanju narodnih značilnosti in izročil, družili v eno samo božje ljudstvo. Zato se bomo tako slovenski duhovniki kot verniki zvesto prizadevali, da Vam (Sstanemo kot svojemu nadpa-stirju vedno otroško vdani, goreči in požrtvovalni, vedno voljni slediti Vašim navodilom, da bomo tako pod Vašim vodstvom zares ena sama škofijska družina božjih otrok.
Študijski sestanek o okrožnici »Napredek narodov«
35 duhovnikov latinskoameriških držav se je nedavno udeležilo študijskega sestanka v čilski prestolnici Santiago de Chile, na katerem so proučevali okrožnico papeža Pavla VI. »Napredek narodov«. Glavne teme sestanka so bile: človeški in božji pomen razvoja; njegovi antropološki temelji; njegovi odnašaji z vero; načrtovanje; razvoj kmetijstva; agrarna reforma; napredek narodov; sindikalizem; naloga duhovnika in laika v razvoju latinskoameriške celine; latinskoameriška integracija.
Stojimo ob začetku nove delovne sezone po naših prosvetnih in drugih organizacijah. Ponekod so že začeli z načrti in delom, drugod se pa niso še zdramili iz počitniškega vzdušja. So pa tudi kraji, kjer na kako organizirano delo sploh ne mislijo. Omejujejo se na tisto splošno dušno skrb v cerkvi in pri verouku v šoli, vse ostalo prepustijo drugim. Komu? Največkrat nikomur. Zato se tudi dobra mladina mora ob prostem času potepati po cesti, barih in kinu. S kakšnimi posledicami, moremo ugotavljati vsak dan. Zato ne bo odveč, če vsi skupaj, duhovniki in katoliški laiki, še enkrat premislimo besede goriškega nadškofa, ki jih je ob ustoličenju naslovil na katoliške organizacije. Njegove besede so zrasle iz izkušnje, saj vemo, da je kot kaplan, župnik in dekan živel sredi vsakovrstnih organizacij.
“ »Moja pozornost se zatem obrača na vas vse, ki ste zadolženi pri sodelovanju s hierarhijo, na vas redovnice vseh redov, in na vas voditelje in člane vseh katoliških organizacij. Gledam na vas s tolikim zaupanjem in strahom, kakršnega sem imel dan za dnem kot asistent raznih vej Katoliške akcije, katoliških delavcev (ACLI), skavtov in skavtinj, s posebno pozornostjo pa gledam na težave študentovske, delavske in kmečke mladine.
Vsem organizacijam, italijanskim in slovenskim, ki delujejo v nadškofiji v precejšnjih težavah in ki zaposlujejo precejšnje število duhovnikov in laičnih voditeljev, hočem takoj izraziti svojo hvaležnost, kajti na podlagi teh organizacij se ureja in se razvija tista vzgoja in tisto delo, zaradi katerega se tudi goriška Cerkev čuti, da je misijonska.
Potrebno je dati nov obraz našim župnijskim občestvom, obraz resničnih Cerkva, ki delujejo na vseh področjih. Zato duhovnik ne more biti sam, ampak se obrača na vse tiste, ki so željni sodelovati in postati aktivni člani občestva. To je razlog, zakaj so naše tako zasnovane organizacije nujno potrebne in nenadomestljive. Naj le bodo samo zrno, kvas med množico. Ni važno, saj so to prilike iz evangelija, napotki za apostolat včeraj in vedno.«
VAŽNI ZAKLJUČKI
Iz nadpastirjevih besedi bi povlekli sledeče zaključke:
1. Ne moremo predpisovati, naj se povsod vpeljejo neke določene organizacije. Današnje življenje je tako zapleteno, razmere so od župnije do župnije tako raznolike, da ne moremo zahtevati in pričakovati, da bi povsod uspeval isti tip organizacij. Možna je torej izbira.
2. Če hočemo uspeti v dušnem pastirstvu, posebno danes v pokoncilskem času, moramo iskati laikov, »ki so željni sodelovati in postati aktivni člani župnijskega občestva«. Take laike pa je možno dobiti samo, če so organizirani. Brez tega bo duhovnik še nadalje ostal sam.
3. Začeti je treba z mladino, študentovsko, kmečko, delavsko. Se več: rekli bi, da je treba začeti z otroki v osnovni šoli, kajti čakati, da otroci dorastejo in jih potem dobiti za naše organizacije je čestokrat že prepozno.
4. Treba je premisliti, s kakšno organizacijo začeti, če je še ni. Morda s prosvetnim društvom, s skavti in skavtinjami, z obnovo Marijinih družb in Mari-
jinih vrtcev, z dekliškimi in fantovskimi krožki, s kakim športnim društvom. Potrebovali bi tudi organizacije katoliških delavcev in vajencev po zgledu italijanskih ACLI.
Na kratko, dajmo si duhovniki dopovedati, da samo delo v cerkvi in v šoli, samo splošne pridige in tridnevnlce pa
Goriški
nadškof
msgr.
Peter
Cocolin
v
trenutku,
ko
vstopa
v
Katoliški
dom
tudi misijoni ne obrodijo trajnega sadu, če niso združeni s podrobnim sodelovanjem ljudi v organizacijah. Zato menim, da je bolj uspešno za božje kraljestvo, če imamo manj pridig, tridnevnic in tudi splošnega krščanskega nauka, da se moremo bolj posvetiti podrobnemu delu v organizacijah.	(r+r)
Resničnost, ki zori
Pod tem naslovom je izšel v tedniku goriške nadškofije »Voce Isontina« toplo napisan članek, v katerem je urednik Maf-feo Zambonardi opisal prvo uradno srečanje nadškofa msgr. Cocolina s slovenskimi verniki goriške nadškofije.
Potem ko je orisal potek slavnosti tako v cerkvi sv. Ignacija na Travniku kot v Katoliškem domu, ki so mu ugajale po svoji iskrenosti, preprostosti in prisrčnosti, ie še posebej poudaril prijetno vzdušje, ki se je razvilo po srečanju v dvorani v spodnjih prostorih Doma.
»Navajeni na nekako razdaljo med obema skupnostima smo se to pot hitro približali drug drugemu brez pridržkov. Vzpostavili smo stik z brati, ki so z nami, ki čutijo kot mi, doživljajo iste probleme kot mi ter jih presojajo ne kot smo mi navajeni misliti o njih, vse prej kot z ozkimi pogledi. Njih miselnost se v svojih odtenkih sicer loči od naše, toda se z našo istoveti s skrbmi in tesnobami vsakega novega dne.«
Nato pisec omenja, da je bil v preteklosti slovenski duhovnik preveč »gospod«, kakor so ga tudi klicali, zaradi česar je imel prvo besedo v tem, kar je hotel ali naznačil. To je pri vernikih povzročalo no ko zadržanost in nezaupnost, kar seveda danes ni več na mestu, saj je treba delati na razširitvi dialoga na vseh področjih. Razgovor z našo mladino ga je prepričal, da je ta odprta za probleme svoje starosti,
razpoložena za razgovor, že trdna v svojih nazorih in željna, da se jo razume. Z eno besedo: velikodušna kot vsi mladi ljudje.
Tudi predstavniki našega javnega življenja so napravili nanj dober vtis. Našel jih je z jasnim gledanjem na sedanji položaj manjšine v okviru občine, pokrajine, dežele ter države, ki se ne oklepa krčevito preživelih izročil, temveč hoče svojo kulturno, jezikovno in družinsko bogastvo ohraniti s pomočjo iskrenega sodelovanja z večinskim narodom.
To ljudstvo — nadaljuje M. Zamibonar-di — nam mora biti zato drago, saj si z nami vred začrtuje isto pot in zato od nas pričakuje iskreno besedo in iskreno ravnanje. Danes bi bilo nesmiselno tako z ene 'kot druge strani ponavljati stare očitke, čeprav jih je težko premostiti; mladina se nad takim vztrajanjem iz preteklosti pohujšuje in s krščanskega stališča ima tudi prav. Treba je iti naprej in ne se ozirati več nazaj, z vedrim pogledom v bodočnost, katera naj skupnost postovi v novo resničnost, ki hoče in zahteva mir ter uveljavljanje zdravih pravic. Tako gledanje ni ne preoptimistično in ne naivno; težave bodo še številne in morda ogromne, a zmagalo se jih bo ne s političnimi potezami, temveč le z dobro voljo z obeh strani. In v tem smislu sta nadškofova beseda in navzočnost v nedeljo 29. oktobra v Katoliškem domu bila brez dvoma dragocen dar za vso goriško nadškofijo.
Misli ljubljanskega nadškofa po vatikanskem radiu
Nadškof msgr. Peter Cocolin govori slovenskim vernikom, ki so napolnili dvorano Katoliškega doma v Gorici
»V letošnjem letu vere smo Slovenci mnogo romali. S temi romanji smo hoteli oživiti našo vero in jo vrniti tistim, ki so jo izgubili...«
»Koroški Nemci so nam onemogočili skupno romanje h Gospe sveti. Božja previdnost je obrnila tudi to v dobro: skozi vse leto so namreč zato slovenske fare organizirale romanja h Gospe sveti; tako je prišlo do mnogo več molitev, kot bi jih bilo pri skupnem romanju...«
»V smislu koncilskih navodil moramo ljubiti tudi tiste, ki niso verni. Po drugi strani pa ne smemo mirno gledati, da bi kdo jemal vero tistim, ki jo imajo...«
»Tudi med Slovenci so taki, ki so jim nedelje samo za to, da se oblečejo v lepšo obleko, božični in velikonočni prazniki pa, da boljše jedo. V letu vere bi zato radi, da bi se ti vrnili k dejanskemu življenju po veri...«
»Živimo v obdobju izvajanj koncilskih sklepov. Cerkev bo obnovila svoj zunanji izraz, toda njeni
nauki bodo ostali neizpremenjeni. Zato se motijo tisti, ki mislijo, da bo Cerkev v vprašanju pilule in drugih podobnih vprašanj, kakor koli spremenila svoj dosedanji nauk...«
»Na sinodi smo obravnavali nekatera važna vprašanja iz življenja Cerkve. Razpravljanja so potekala v vedrem in prisrčnem ozračju. Prinesla so večjo jasnost za reševanje problemov, ki jih stav-Ija današnji čas učeniški službi Cerkve...«
Velikodušna pomoč nemške Cerkve Latinski Ameriki
V	Essenu se je sestala škofovska komisija za Latinsko Ameriko, ki ja razdelila 10 milijonov 300.000 nemških mark (eno milijardo in pol lir) od zadnje zbirke Advaniat. Ugodili so 366 prošnjam za podporo, ki so prišle iz vseh latinskoameriških držav. Fondi so bili predvsem določeni za povečanje sredstev družbenih občil za širjenje evangelija in za asistenčne ustanova starih duhovnikov v Latinski Ameriki.
Šli smo v Fatimo in Lurd
Kdorkoli obišče sedanjo špansko prestolnico Madrid, si ogleda, če mu le čas dopušča, tudi nekdanje glavno mesto kastiljskega kraljestva — Toledo. Je to starodavno naselje, že 200 let pred Kristusom je obstajalo, pomembno je bilo v času Rimljanov, še bolj pa pod Vizigoti, ki so po razpadu rimskega cesarstva iberski polotok zasedli in iz Toleda napravili svoje kraljevsko mesto. Po letu 711, ko so arabski Mavri osvojili vso sedanjo Španijo in Portugalsko, je Toledo postalo mesto kovnic, kjer se je razvila obrt izdelovanja orožja: slovitih mečev, damaščank, nožev in bodal vseh vrst ter z zlatom graviranega okrasja. In po tem slovi Toledo še danes.
Najmogočnejše čase je Toledo doživelo v letih »Reconq,uistei«, ponovne osvojitve Španije po krščanskih četah. To je bilo od 13. do konca 15. stoletja. Kralji stare Kastilje so vanj prenesli svoj sedež; v mestu je zrastla čudovita stolnica, že prej je bila v njem veličastna sinagoga; v Toledu je živel slavni slikar El Greco. Odhod kraljev po letu 1492, ko je bila odkrita Amerika, najprej v El Escorial in nato v Madrid, je mestu odvzel prejšnji pomen. A ostalo je privlačno še naprej prav zaradi svojih kulturnih spomenikov in privlači še danes. Vsemu temu se je priključil še Alcazar, stara trdnjava na vzhodnem robu Toleda, kjer so od 21. julija do 28. septembra 1936 junaški protikomunistični brambovci vzdržali obleganje s strani rdečih čet, ko je padlo na trdnjavo 12.000 topovskih granat in 500 bomb iz letal.
NEOSKRUNJENA TRDNJAVA
Starega Alcazarja danes ni več: bil je porušen- do temeljev. Novi Alcazar, ki je bil obnovljen v istih merah in oblikah, je danes narodni muzej in opomin bodočim rodovom, kam lahko pripelje narod bratomorna državljanska vojna in ideološka nestrpnost. V novem Alcazarju je videti med drugimi predmeti navadne nože, s katerimi so zdravniki izvrševali operacije in amputacije, seveda ob luči lojenk in brez mamil; videti je mlin, na katerem so brambovci mleli pšenico, pa puške raznih znamk iz različnih držav, ubožne postelje, ki so služile borcem za počitek in kraj, kjer so prejeli sv. obhajilo iz rok duhovnika, katerega so rdeči poslali iz Madrida z nalogo, da jih pregovori k predaji, pa je prejel odgovor: »Pod nobenim pogojem!« Skupno se je v Alcazar zateklo 1050 oseb. Bili so to častniki, njih družine z ženami in otroki, kadeti vojaške šole in vojaki. Zone in otroke so spravili na varno v najnižje prostore in tja prenesli tudi kip Brezmadežne. Pred tem kipom se je potem molilo noč in dan sv. rožni venec, vse do trenutka rešitve. Ze omenjeni duhovnik iz Madrida je predlagal, da bi vsaj ženske in otroci zapustili oblegani kraj, pa so mu žene odgovorile: »Ali živimo tu svobodno s svojimi možmi ali pa umrjemo z njimi pod ruševinami!« Ker niso imeli v Alcazarju nobenega duhovnika s seboj, so odposlanca madridske vlade naprosili, da je zanje daroval sv. mašo, vsem podelil vesoljno odvezo in jih pripravil na smrt.
Strašni so bili tisti dnevi za oblegano posadko. Kruha so prejemali po 150 gramov na dan za osebo, meso je bilo nesoljeno od pobitih mul in konj, vode je dobil vsak po en liter dnevno. Poveljnik trdnjave don Jose Moscardo je moral doprinesti še posebno žrtev. Rdeči so mu ujeli sina in ga prisilili, da je 23. julija 1936 na večer poklical po telefonu svojega očeta. Ta zgodovinski pogovor med polkovnikom Moscardom in sinom Alojzijem je danes ovekovečen na posebni plošči v sobi, kjer je stala mizica s telefonom. Ob plošči sta sliki polkovnika, ki sedaj počiva v Alcazarju in njegovega 18-letnega sina, katerega so republikanci kasneje iz maščevanja, ker jim Moscardo ni hotel predati Alcazarja, ustrelili. Pogovor pa se ja razvijal po telefonu takole:
»Halo oče! Pravijo, da me bodo ustrelili, če jim ne prepustiš Alcazarja.« Nato Moscardo: »Tedaj priporoči dušo Bogu: Viva Espaha! Viva Cristo Rey! in umri kot patriot. In da ne boš z menoj zgubljal časa, povej tistim, ki ti grozijo s smrtjo: Alcazar so ne bo nikdar predal.«
In se ni. Ko so sp rdeči ravno pripravljali, da 27. septembra 1936 razstrelijo z dinamitom še preostali severovzhodni del poslopja, jih je presenetil Francov general Varela s svojimi legionarji. Napadalci so se razpršili na vse strani, brambovci so slavili zmago. Ko je na kraj borbe prispel sam general Franco, mu je polkovnik Moscardo javil: »General! Izročam ti porušeni Alcazar, a njegova čast je ostala nedotaknjena !*
Ta junaška borba branilcev iz Alcdzarja je tedaj zadivila ves svet in navdušila vse, ki odklanjajo komunistični red, tudi kar toliške in demokratične Slovence. Ko so se
§
Mesto Toledo, ki ga ovija reka Tago. Poslopje na vrhu griča je obnovljeni Alcazar, spodaj rimski most z nekdanjimi mestnimi vrati
odločili spomenik razrušiti in kip odstraniti. Najprej je bilo treba Kristusa simbolično umoriti. Prišla je skupina rdečih miličnikov in spustila rafal na Kristusovo Srce. Nato so prišli minerji. Svoj posel pa so opravili slabo. Ko se je dim razkadil, so videli, da kip še stoji. 6. avgusta je prišla druga skupina z debelimi železnimi vrvmi. Ovili so jih Kristusu okrog vratu, nato pa so hkrati potegnili vrvi s traktorji. Pa so popokale vrvi, kip pa je ostal. Napočil je prvi petek, 7. avgust 1936. To pot so se žalostnega posla lotili rudarji iz Asturije. Ti so uspeli. Ob 8. uri zvečer je kip zletel v zrak.
Komaj se je državljanska vojna za Fran-
ca zmagovito zaključila, je 20. maja 1939 prihitel k tem razvalinam in položil pred razbiti kip svoj poveljniški meč. Simbolično je hotel izraziti, da ni zmagal on, ampak Srce Jezusovo nad silami nevere ter hudobije.
Danes stoji na istem mestu nov kip Srca Jezusovega. Vsa Španija je prispevala zanj. Obnovili so ga v letih 1950il955. Španci vedo, da je Kristusov jarem sladak in da bo v deželi mir, dokler bo blestel na spomeniku napis: Jaz kraljujem nad Španijo. Zato obhajajo ob tem spomeniku mestne župnije Madrida po skupinah prve petke v mesecu. Pač lepo priznanje in zahvala božjemu Srcu!
sedem let nato slovenski protikomunistični borci po 8. septembru 1943 umaknili na grad Turjak, so mislili iz njega napraviti slovenski Alcazar. Če bi poznali pravi Alcazar, bi tega nikdar ne bili storili, kajti Alcazar je bil vse nekaj drugega kot Turjak, manjkal pa mu je tudi poveljnik Mo-scardovega kova.
MESTO OB TAGU
Toledo leži 69 km južno od Madrida.
Cesta se spusti najprej na kastiljsko planoto, ki je pusta in prašna, skoro brez vsakega drevesa. Ozeleni le na spomlad, ko žitne bilke vso pokrajino spremene v zeleno preprogo. Po 14 km vožnje se prikaže grič Cerro de los Angeles (Angelski grič) z mogočnim kipom Srca Jezusovega.
Tudi ta grič ima svojo zgodovino in je nema priča sovraštva do Boga ter temu sledečega vsenarodnega zadoščevanja. O njem bo govora malo naprej.
Pred Toledom se pokrajina spremeni.
Pojavijo se hribi, oljčni nasadi, več zele-nja. Da bi imeli celotno predstavo o mestu, smo se najprej povzpeli na vzpetino nasproti Toleda. Res prekrasen pogled! Toledo leži na griču, ki ga od treh strani kot nevesto pajčolan ovija reka Tago, ki je najdaljša reka Španije, saj preteče nad tisoč kilometrov, preden se pri Lizboni zlije v Atlantski ocean. Na južni strani jo prečka most iz rimskih časov, ki pa služi le pešcem, na severni strani pa so mogočna obokana vrata, ki te pripeljejo po ozkih vijugastih ulicah do središča Toleda. Znamenitosti je na pretek, nekatere smo že omenili. Katedrala, četrta po velikosti za baziliko sv. Petra v Rimu, je krasota prvega reda. V njej hranijo ogromno monštranco, ki je ena najlepših na svetu.
Rabijo jo le enkrat na leto in sicer na praznik sv. Rešnjega Telesa. Leta 1952 so jo prenesli na mednarodni evharistični kongres v Barcelono.
Premalo časa smo imeli za ogled tega prezanimivega kraja. Seveda smo se ustavili tudi v eni izmed kovnic, da smo si ogledali način izdelovanja z zlatom graviranih okraskov. Bilo bi odveč poudariti, da je imel naš ženski svet ob pogledu na vse te predmete prenekatero skušnjavo.
Mnoge so si skušnjavo pregnale tako, da so segle v torbico in se odločile za nakup.
Verjetno jim še danes tega ni žal.
ANGELSKI GRIČ
Noč se je spustila na pokrajino, ko smo se znova bližali Madridu. Na desni so se prikazale v nepreveliki razdalji luči, ki so dale slutiti, da gre za razsvetljen objekt.
Bil je to kip Srca Jezusovega na Angelskem griču.
Dne 30. maja 1919 je španski kralj Alfonz XIII. na tem griču vpričo tisočglave množice opravil posvetilno molitev, s katero je ves narod posvetil Srcu Jezusovemu. Mogočen je bil ta spomenik: s podstavkom vred je bil visok 28 m, sam kip pa 9 metrov. Vrhu podstavka je blestel napis: »Jaz kraljujem nad Špainijoj«
Ko je izbruhnila 18. julija 1936 državljanska vojna, je ta kip s pomembnim napisom postal trn v peti španskim komunistom. Že trinajst dni po izbruhu so se
tllllltllttlltlltlHIIIIItlltlltlllllllllttlllllllllllltlllllllllllllllltllillflllllllllllltllllNIIIIIIIIIIIItllllllllltlllllllllllllllltlMIIIIItlllllllllllllllllllllltllttlllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlltllllllllllllllllllllltllltlllllltlltlllillMIIIIItllllllllllllllHIltlllllttlltlltlllllllllllllltllllltlltllllllll
RAZNO
Verska skrb za akademike
Število slušateljev na višjih in visokih šolah ter fakultetah v Sloveniji raste in znaša zdaj že več kot 15.000. Opaža se, da velik del študentov iz katoliških družin, ki so še v srednji šoli kazali veliko versko vnemo, na študiju v Ljubljani in Mariboru ne najde stika s katoliškimi župnijskimi skupnostmi. Ostajajo ob strani, ne obiskujejo verskih katehetičnih predavanj itd. Njihova splošna izobrazba raste, njihova verska izobrazba pa stagnira ali celo peša. Nič čudnega, da se potem mnogi izgube.
Zato so dobili dušni pastirji navodilo, naj vsak župnik premisli, kateri njegovi župljani so na visokih šolah zunaj njegove župnije; naj stopi v osebni stik z njimi in jih povabi, da se vključijo v katero župnijskih skupin v Ljubljani. Maša za študente je v Ljubljani vsako nedeljo ob 11. uri pri frančiškanih.
Redovnik gost dveh družin v Rusiji
Redovnik pater Langthaler, prior bolnišnice usmiljenih bratov v Eisenstadtu v Avstriji, je nedavno obiskal Rusijo, kjer je bil gost dveh družin, v Luganšku in v Kijevu. Med drugo svetovno vojno je namreč pater pomagal nekaterim sovjetskim jetnikom, ki so bili zaprti v koncentracijskem taborišču v Matha-usnu, s katerimi si je po koncu sovražnosti dopisoval. Družini dveh bivših jetnikov sta ga sedaj povabili, naj prebije kak teden v Sovjetski zvezi kot njihov gost. Redovnika je spremljala njegova 80-letna mati.
lllilll!llllllllllllllllll!lllllllllllllllllllll!lllllinilll!IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllll!lllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllllllllllllllllllll!lllll!IM!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllll|llllll||l|l|lll|l
Klasični oratoriji na umbrijskem festivalu
Perugia, konec septembra
Med letošnjimi gostovanji na prireditvah Sagra Musicale Umbra zavzema vidno in pomembno mesto orkester in zbor radia iz Vzhodnega Berlina. Ta je naštudiral vrsto klasičnih oratorijev in kantat, s katerimi je nastopal po raznih središčih Umbrije: Perugia, Citta di Castello, Terni. V starih umetniških cerkvah omenjenih mest smo lahko poslušali velike vokalno-instrumentalne mojstrovine, ki so jih ustvarili skladatelji 17. in 18. stoletja Gia-como Carissimi, Georg Friedrich Handel in Georg Philipp Telemann.
Umetniški ansambel iz Vzhodnega Berlina sta sestavljala simfonični orkester ter mešanii zbor. Slednji obsega pravzaprav dve skupini nad osemdeset pevcev, namreč tkzv. zbor solistov ter veliki zbor. Prvi ima navadno na svojem programu polifon-sko glasbo od renesanse do sodobnosti, medtem ko se drugi posveča simfoničnim zborovskim delom. Celotno zasedbo je vodil dirigent Helmuth Koch, o katerem se more zapisati, da ima fin dirigentski čut, subtilno intepretacijo ter izredno precizno tehniko v obvladanju velike zborovsko-orkestralne mase.
V mogočni cerkvi sv. Dominika v Citta di Caistello so nemški umetniki izvedli oratorij »Jafte« G. Carissimija ter psalm 109 »Dixit Dominus« G. F. Handla. Na-
slednji večer smo lahko poslušali v cerkvi sv. Petra v Perugi — pravi umetniški galeriji! — dva Telemanova oratorija, »Der Tag des Gerichts« (Dan sodbe) ter »Don-nerode« (Oda gromu), ki sta novosti za Italijo. V srednjeveški baziliki sv. Frančiška v Temiju pa so berlinski umetniki izvedli še Handlov oratorij »Mesija«, s katerim so slovesno zaključili turnejo v Umbriji. Pred tem so v gledališču Morlacchi v Perugi predstavili oratorij »Semel« tudi G. F. Handla.
Na vseh teh koncertih je torej prevladoval nemški barok s svojimi najbolj značilnimi skladatelji. Prav to je doba, v kateri se je razvil oratorij, ta vzvišena glasbena zvrst, ki se nahaja nekje med operno ter simfonično glasbo. Oratorij je tedaj dosegel tudi svoj višek, ne samo v Nemčiji, ampak tudi v Italiji, kjer pomeni Carissimi vrh tovrstnega ustvarjanja. Italijanski skladatelj je seveda precej daleč od epske sile svojih nemških sodobnikov, v njegovih delih prevladuje lirizem.
V glasbenem ustvarjanju evropskega baroka zavzema Handel z umetniškega vidika gotovo prvo mesto v oratorijski produkciji. Velik del le-teh skladb je nemški mojster ustvaril v Angliji, nekatere pa tudi v Italiji. V Rimu je Handel dovršil svoj psalm 109 »Dixit Dominus« za soli, zbor in orkester. To je delo silnega for-
Na gosposvetskem polju
(Na mrtvih dan)
Nocoj sem zasanjal se v našo Koroško, tam v prividu sem srečal trumo duhov, zagledal sem dedov koščene obraze, okostja in sence nekdanjih rodov.
Vse naše mrliče je zvon gosposvetski povabil, priklical na mrtvih vseh dan. Glej, borci, mučenci, vsi talci umorjeni, iz dalj prihiteli so v naš Korotan.
Zagledal sem brate ugaslih pogledov in sključene matere solzečih oči, vseh sester kosti, ki v pozabi ležijo, pa prestol naš knežji, ki v temo strmi.
Enake si bite so setve, okostja vseh bratov in sester, ki so ene krvi, v ljubezni do doma so vsi se objeli se v smrti naročju spoznali spet vsi...
Na knežjem prestolu z Valjhunom kratj
[Samo
s pozdravom navzočim je to govorit:
Tu zibelka naša — porazi in zmage ...
Me zvon v Podgori iz teh sanj je zbudil...
Tugomlr
mata, v katerem je skladatelj uporabil vse značilne prijeme svoje kompozicijske tehnike. Arije so mehko lirične, zbori pa večinoma kontrapunktistično obdelani, kakor npr. zaključna gigantska fuga »Gloria Patri«, ki obsega kar 121 taktov. Poleg tega je še marsikdaj opaziti, da imajo zbori skoraj instrumentalno tehniko. To mladostno Handlovo delo je bilo mnogo let v pozabi. Legenda pripoveduje, da je v znak občudovanja sam Mendelssohn poljubil partituro, ko jo je dobil naposodo od kraljevske knjižnice v Londonu. Med deli G. F. Handla je gotovo najbolj popularen oratorij »Mesija«, katerega glasba kar prekipeva veselja in navdušenja nad Odrešenikovim prihodom. To izražajo mogočni polifonski zbori (med katerimi je najbolj znan »Aleluia«), pastoralni orkestralni deli, mehke božično nadahnjene lirične arije. Krono vsemu delu daje veličastni »Amen« v obliki zborovske ter orkestralne fuge.
Oratorij »Semel« pa obravnava zgodbo mitološke vsebine ter ima že bolj melo-dramatski značaj. Poleg tega obsega več orkestralnih vložkov, kot so »ouverture« ter »sinfonie« po francoskem vzorcu.
Glasba G. Ph. Telemanna je morda širšemu občinstvu manj znana npr. od Bachove ali Handlove, njegovih sodobnikov. Vendar je njegovo glasbeno delo izredno bogata in plodovito. Prav letos obhajamo dvestoletnico njegove smrti (junija 1767). Zlasti zadnja leta se zanimanje za Tele-mannovo glasbo vedno bolj veča, da v Nemčiji že govore o neki »Telomann-Re-naissance«. To so omenili tudi predstavniki vzhodnoberlinskega ansambla na svoji tiskovni konferenci. Med drugim smo tatm izvedeli, da so morali eno izmed predvajanih del, »Donnerode« naštudirati kar z rokopisov, ker ni še doživelo izdaje v tisku! Kakšna je na splošno Telema-n-nova glasba? V njej lahko zasledimo neprisiljeno vedrost, lahno melodičnost, bo gato fantazijo. Telemanna smatrajo že za neposrednega predhodnika glasbenega klasicizma in posebno Mozarta. Oratorij »Der Tag des Gerichts« nam podaja borbo med vero in nevero s končnim zmago slavjem vere. Delo je sestavljeno iz arij in zborov ter solističnih orkestralnih vložkov. Zbor ima povsod močno deskriptivno vlogo, in prav v zborih izraža Telemann veliko zmagoslavno silo teksta. »Donner-oda« pa je neke vrste himna naravnim silam, v kateri skladatelj z izredno barvitostjo in ritmično močjo prikazuje borbo elementov. V tem delu zasledimo močne tor epske prvine.
Prikaz velikih del Handla in Telemanna je bil za umbrijski fosti-val pravo odkritje. Pevci in instrumentalisti iz Vzhodnega Berlina so s svojimi nastopi izpričali, da so mojstri v študiju in visoko kvalitetnem podajanju oraitorijske glasbe. Udeležba publike in zanimanje kritike pa sta dokaz, da je ohranila tovrstna glasba še vedno svoj neokrnjen pomen.
Andrej Bratuž
Kapucinski samostani v Sloveniji
GLASBENI ANSAMBEL IZ LJUBLJANE BENEŠKI FANTJE
bo nastopil s pisano narodno-zabavno glasbo
v soboto 18. novembra ob 21. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah
v nedeljo, 19. novembra ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu;
v nedeljo, 19. novembra ob 20.30 v kino dvorani v Bazovici in v Slomškovem domu
Danes najstarejši kapucinski samostan v Sloveniji je v Celju. Ustanovljen je bii 1609. leta. Dne 4. oktobra 1960 je bila tam ustanovljena župnija. Cerkeiv je posvečena sv. Ceciliji. Dolga leta je bil tam tudi sedež provincialov.
Drugi najstarejši samostan je v Svetem Križu na Vipavskem. Temeljni kamen je bil blagoslovljen 13. decembra 1637. leta, cerkev pa je bila posvečena na čast sv. Frančišku Asiškemu leta 1643. Po prvi svetovni vojni je bil priključen beneški in ieta 1954 zopet vrnjen ilirski provinci. V tem samostanu je tudi noviciat. Redovniki upravljajo poleg tega križko župnijo.
Sledi samostan v Krškem ob Savi. Temeljni kamen za cerkev in samostan je bil blagoslovljen dne 3. junija 1640. leta.
V Škofji Loki so se naselili kapucini 1707. leta. Temeljni kamen za cerkev s samostanom je bil blagoslovljen dne 28. aprila 1707. Cerkev je posvečena sv. Ani. Leta 1930 je bil k samostanu dozidan kle-rikat, ki je služil nekaj leta za noviciat in do 1941. leta za domače bogoslovje.
V Mariboru so kapucini sprejeli v upravo cerkev sv. Jožefa na Studencih leta 1920. Cerkev sv. Jožefa je bila postavljena 1684. leta kot podružnica župnije sv. Magdalene. Dne 1. aprila 1940. leta je postala samostojna župnija, ki jo upravljajo kapucini. V Mariboru so se naselili kapucini že leta 1613 in tam delovali vse do takrat, dokler jih ni cesar Jožef II. leta 1784 izgnal. Za kapucini so zasedli samostan patri minoriti, ki so ga po nekaj letih zapustili zaradi pomanjkanja redovnikov. Upravo cerkve, ki je tako postala župnija, je tako sprejel svetni duhovnik in jo vodil do leta 1833. Sledili so in sprejeli župnijo patri redemptoristi in jo vodili do 1849. leta. S tem letom je župnija prišla zopet v roke svetnih duhovnikov, vse dokler je niso sprejeli na željo božjega služabnika Antona Martina Slomška, očetje frančiškani 1. maja 1864., ki še danes bivajo v Mariboru in vodijo župnijo.
V kapucinskih grobnicah pod glavnim oltarjem počiva božji služabnik Anton Martin Slomšek. Nemška okupatorska oblast je staro mestno pokopališče zaukazala uporabiti za stavbeni prostor in odstraniti vse nagrobne spomenike in križe. Tudi kapela, v kateri je bila grobnica mariborskega škofa Slomška in njegovega naslednika dr. Stepišnika, je bila odstranjena. Zato je dala škofija prenesti zemske ostanke Slomška in dr. Stepišnika dne 21. junija 1941. leta v grobnico pod glavnim oltarjem Pri frančiškanih.
V Ptuj so prišli kapucini že leta 1615. in tam misijonarili vse do leta 1786, ko jih je cesar Jožef II. izgnal. Leta 1924 Pa je mariborski škof dr. Andrej Karlin zopet slovesno ustoličil kapucine pri sv. Ožbaltu, ki so jo minoriti kot podružnico njihove župnije v Ptuju odstopili kapucinom.
Kapucinskemu samostanu v Ljubljani je cesar Jožef II. prizanesel. Zadela ga je Pa zato roka cesarja Napoleona Bonapar-teja, ki je dal izgnati kapucine leta 1809. Samostan je bil ustanovljen že leta 1606 in je stal tam, kjer je sedaj trg »Zvezda«. Vodnjak, ki mu je še danes v okras, je vodnjak kapucinskega samostana. V drugi svetovni vojni, takoj po prihodu nemškega okupatorja, so bili iz Gorenjske in štajerske izgnani tudi kapucini in s tem izgubili vse svoje samostane. Po dogovoru z župnikom pri Sv. Petru v Ljubljani Alojzijem Košmerljem so kapucini z dovoljenjem ljubljanskega škofa dobili v upravo cerkev sv. Štefana v Stepanji vasi leta
tniuiitNiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuumuiiiiuiii
JOSEFINE STEGBAUER 39 ------------------------------
Prevedel J. P.
ttVeS I« število kvczJoi*«? 44
V »skrivne zadeve krožka« se mati Heller načelno ni hotela vmešavati. Bila je prepričana, da je najbolje, če otroke v takih Zadevah same pusti, da se med seboj Pogovorijo.
»Ze prav, le pametni ostanite,« jih je °pomnila. »Marta, k telefonu moraš. Gre-iica te kliče.«
»In šele zdaj poveš?« Kakor blisk jo od-vihrala iz sobe in zgrabila slušalko pri •elefonu.
»Halo, tukaj Marta!«
»Tu Gratica! Vesele novice imam za tebe, Marta! Od grofa Demburg sem dobila Pismo. Pomisli, ti so sedaj tu v mestu. Povabil me je, naj bi obiskala Lucijo. In teaven mi je še pisal, da smem pripeljati s seboj prijateljic kolikor hočem. Vsekakor teorate vse od krožka z mano.«
1941. in se tam naselili. Tam so imeli med vojno skromno zatočišče. Dne 1. januarja 1962. leta je bila istotam ustanovljena župnija in škof Anton Vovk je slovesno ustoličil prvega župnika p. Hilarija Felicijana, ki jo vodi še danes.
Na osebno prošnjo pokojnega apostolskega administratorja nekdanjega goriške-ga dela nadškofije pod Jugoslavijo msgr. Mihaela Toroša, so predstojniki ilirske province sprejeli z odobrenjem Kongregacije za redovnike v stalno upravo župnijo v Kromberku pri Novi Gorici in sicer z dekretom, izdanim dne 8. septembra 1963.
Še eno župnijo so sprejeli patri kapucini v mariborski škofiji leta 1965 v upravo in sicer župnijo čemeče pri Dravogradu. Tako vodijo danes kapucini šest župnij. Vse navedene postojanke spadajo pod novi slovenski komisariat.
Še nekaj zgodovinskih podatkov o samostanih, ki so bili ukinjeni ali še danes obstajajo kot člani nekdanje štajerske kapucinske province. Naj se omejimo le na samostane, ki so na ozemlju Slovenije in Italije ter Avstrije, namreč obmejne samostane. V Sloveniji so imeli kapucini samostan tudi v Kranju. Samostan je bil ustanovljen leta 1640. in ukinjen 1786. leta. Novo, mesto je sprejelo kapucine in tam je bil ustanovljen samostan 1650. in ukinjen 1786. leta. V goriški nadškofiji sta bila ustanovljena in ukinjena dva samostana: Gradiška pri Gorici, ki je spadala kot samostan v štajersko provinco; samostan je bil ustanovljen leta 1650. in ukinjen 1785. leta. Cormons (slovensko Krmin ob vznožju slovenskih Brd) je imel kapucinski samostan že 1620. leta; ukinjen je bil 1785. leta.
V Gorici je bil samostan ustanovljen, točno se ne ve, ali 1591. ali 1599. leta. Ustanovili so ga beneški kapucini. Leta 1609. do 1921. je bil priključen štajerski provinci ;n 1921. leta priključen zopet beneški provinci, kar je ostalo vse do danes.
Tudi samostan v Trstu je spadal v štajersko provinco. Nahajal se je pri obali »Porta Cavana« blizu Starega sv. Antona. Samostan je bil zidan 1617. in ukinjen 1785. leta. Sedanji samostan na Montuzzi pa je pozidalo generalno predstojništvo 1857. leta. Leta 1879 je generalno predstojništvo odstopilo samostan provinci Pičeno in leta 1920. je bil priključen beneški provinci.
V obmejnem pasu Avstrija-Jugoslavija pa so za nas važni ti-le: Klagenfurt (slovensko Celovec). Samostan je bil ustanovljen 1646. leta in priključen dunajski provinci 1921. leta; samostan Leibnitz (slovensko Lipnica) je bil ustanovljen 1639. in priključen dunajski provinci leta 1921. Mu-reck (slovensko Cmurek) od 1667. do ukinitve 1788. leta. V Radkersburgu (slovensko Radgona), kjer so bili avguštinci, so kapucini sprejeli izpraznjeni samostan, ga preuredili leta 1617. in je bil ukinjen 1816. leta. V Villachu (slovensko Beljak) je bil samostan ustanovljen leta 1629. in je pogorel 1786. leta.
Navedeni samostani niso bili ukinjeni po volji predstojnikov ah zaradi pomanjkanja redovnikov, temveč po samovolji nasilnikov kot sta bila cesarja Jožef II. in Napoleon Bonaparte ter ostali, ki so jima sledili. V redu kapucinov so bili in so še danes odlični možje, ki so Cerkvi v ponos. Kapucini imajo nič manj kot 8 svetnikov in 12 blaženih. Veliko število od njih je tudi kandidatov za na oltar, med njimi božji služabnik pater Leopold Mandič 'z Hercegnovega v jugoslovanski Dalmaciji.
»Krasno, čudovito!«
»Prihodnjo nedeljo, torej! Pa glejte, da boste vse proste! In Mirko mora tudi z nami!«
Ravno pravi čas je prišla ta novica. Marta je z njo kar planila v sobo: »Grof Dernburg nas je vse povabil na kavo!«
Zdaj je spet zaživelo med žalostno družbo. Le Mirko se je oglasil: »Mene ne bo zraven! Saj vendar ne morem kot edini fant tam sedeti med samimi frkljami!«
Lore je medtem obrisala še zadnje solze in se vsa naježena postavila predenj:
»Gospod predsednik, odločno ugovarjam proti taki žalitvi vseh članov krožka ”My-sterium”!«
Pa jo je Melanija potisnila v stran:
»Nikar tako ne kriči! — Mirko, saj ne boš sam tam. Tam je tudi mladi grof, ravno toliko star kot ti in imeniten fant!«
Ob tej novici se je Mirko dal pregovoriti. Zdaj je spet obvladal položaj in začel: »Seja še ni zaključena. Prosim vas, da spet sedete. Pravkar mi je prišlo nekaj na misel.«
No, hvala Bogu, zdaj je spet maž na mestu. Vse deklice so se oddahnile.
Mednarodni dan varčevanja
V torek, 31. oktobra, so se na vseh šolah spomnili mednarodnega dneva varčevanja. Ob tej priliki je Tržaška mestna hranilnica namenila šolstvu 34 milijonov. Med dijaki, ki bodo letos prejeli štipendijo po 400.000 lir, so tudi Drago Bogateč iz slovanske srednje šole pri Sv. Ivanu in Peter Franza iz slovenske srednje šole v Rojanu (oba nadaljujeta zdaj študij na višjih srednjih šolah) ter dijakinja II. razreda Trgovske akademije Nadja Legiša.
V okviru pobude »Šola in varčevanje 1967« pa je Tržaška hranilnica razdelila 16 diplom posameznim šolam. Med temi so tudi slovenske srednje šole na Opčinah, v Rojanu in v Dolini. Srebrno kolajno in hranilno knjižico s spodbudno vlogo 10.000 lir pa je prejelo 16 dijakov, med temi Alenka Rebula, ki je lani uspešno dokončala slovansko srednjo šolo na Opčinah in obiskuje letos slovensko klasično gimnazijo, že prej omenjani Peter Franza ter Franka Salvi iz slovenske srednje šole v Dolini,
Tudi Tržaška kreditna banka je dala letos na razpolago posameznim šolam nekaj hranilnih knjižic z začetnim zneskom 1.000 lir. Knjižice so prejeli marljivejši dijaki.
Smrt zaslužnega godbenika t
V ponedeljek, 30. oktobra je v zdravilišču v Nabrežini preminul v 80. letu starosti Josip Devetak.
Pokojnik se je od rane mladosti pa do zadnjih let svojega življenja udejstvoval in se žrtvoval pri nabrežinski godbi ter ji posvetil vse svoje moči in sposobonsti. Sodeloval je pri nabrežinskem godbenem društvu polnih 60 let. Izučil in vodil je več rodov naraščajnikov, da so zasedli mesta pri nabrežinski godbi.
Pogreba se je udeležilo veliko število pogrebcev ,ki so prišli od blizu in od daleč. Poleg drugih predstavnikov Slovenske skupnosti je bi) prisoten tudi nabrežinski
»Skušali bomo z našim delom nadaljevati in sicer s tem, da izrabimo tisti dogodek s kengurujem. Gretici bomo pokazali predvsem avstralske slike. Vsak izmed nas bo poizkušal iztakniti kje podobne slike. Staršev zaenkrat ne bomo smeli več nadlegovati. Za božič so se naravnost imenitno izkazali. Ce ne bo mogoče česa drugega dobiti, bomo za silo vzeli mojo zemljepisno knjigo.
Srečne so sprejele njegov predlog. Zdaj je spet vse teklo kot namazano. Melaniji pa je še nekaj padlo v glavo:
»Ti, Mirko! Še nekaj bi te rada vprašala.
V	naših pravilih imamo napisano, da sme vsak član pripeljati novega člana, če se ta izkaže, da je tega vreden in da zna molčati, ali ne?«
»Koga pa predlagaš za novega člana?«
»Grofa Demburga.«
Kar padli so po Melaniji, ko je prišla na dan s tem predlogom. »Mar si znorela?« —■ »Da bo našim staršem vse povedal!« — »Potlej bo konec z našo skrivnostjo in Gre-tiča je izgubljena. Nobeden več ne bo iskal njenih staršev!«
»Ne znašajte se tako!« je Melanija od-
župan g. Drago Legiša.
Ob odprtem grobu se je od vzornega in požrtvovalnega kapelnika poslovil v imenu društva godbenik Josip Pipan, ki je v svojem poslovilnem govoru na kratko orisal lik tega zaslužnega moža. Med drugim je tudi omenil, da se bodo nabrežinski godbeniki prizadevali, da se bo ta njegova kulturna dediščina na področju naše glasbene dejavnosti v Nabrežini ohranila in po možnosti še razvila.
V domači zemlji, kjer blagi pokojnik počiva, naj mu Bog nakloni večni mir in pokoj; preostalim pa izrekamo naše iskreno in občuteno sožalje.	S. K.
Spomin naših rajnih
Prve dni tega meseca smo se spomnili naših rajnih. Po vseh pokopališčih je bilo mnogo ljudi, ki so okrasili grobove. Predstavniki raznih organizacij so položili vence na grobove in spomenike padlih za slovanski narod. Med drugimi so tudi predstavniki Slovenske skupnosti položili vence v ulici Ghega, na pokopališču pri Sveti Ani, na grob bazoviških junakov in na grob padlih partizanov na pokopališču na Opčinah.
Otvoritveni koncert Glasbene Matice
Letošnjo sezono je Glasbena Matica otvo-rila s koncertom Mestnega orkestra iz Dubrovnika, ki ga vodi naš rojak Anton Nanut. Na sporedu koncerta so bila dela Sorkočeviča, Mozarta, Jarnoviča, Škerla in Haydna.
Razstava Zorana Mušiča
V galeriji Torbandena razstavlja naš rojak iz Gorice Zoran Mušič, ki si je v tujini pridobil visoka priznanja. Od leta 1943 živi v Benetkah in Parizu. Uveljavil se je v slikarstvu, v grafiki, v risbi in v ilustraciji. Dobil je več pomembnih mednarodnih nagrad.
govarjala. »Stari grof Dernburg je izvrsten človek. Roko mi je dal kot odraslemu in obljubil pri tem, da bo molčal kot grob.«
»Za božjo voljo! Ali si že govorila z njim?«
»Kajpada! Ze v Dernburgu! In on je držal besedo. Potlej ima pa on cel muzej o Avstraliji. Lucija mi je povedala. !Ko je bil na potovanju okrog sveta, je prinesel vse tiste reči s sabo.«
»Saj ga ne moreš prositi, da bi nam pokazal svoj muzej. Me smo mu čisto tuje, nas še pozna ne.«
»Kar pustite me, da sama opravim. Čisto sama. In če bo kaj narobe, pade vsa krivda name.«
Če je Melanija reklp, da bo nekaj opravila, potlej je to res naredila. To so vedeli in zato ji ni nihče ugovarjal. Vrhu tega se je še vselej kaj pametnega domislila. Mar se ni ona prva spomnila, da naj bi ustanovile krožek!
»Samo eno bi vas prosila: da mi za časa obiska pri grofu Dernburgu izročite naš album!«
Nak, spočetka niso bili za ta predlog.
Razgibano življenje v »Finžgarjevem domu« na Opčinah
Po misijonskem filmu na/ misijonsko nedeljo smo imeli v Finžgar jevem domu na Opčinah zelo prijeten nedeljski popoldan. Predvsem so nas presenetili naši fantje — študentje, ki igrajo v svojem orkestru »Pieiades«.
Drugi del pa je obsegal prikaz Finžgar-jevega sveta, v katerem je živel, deloval in o katerem je pisal. Barvne slike in glasba, pa narodna pesem, vse se je prelivalo v prijeten prikaz naše Gorenjske, ki smo jo občudovali v vsej njeni lepoti.
V nedeljo 12. novembra pa nam Finžgarjev dom spet pripravlja prijeten popoldan. Na vrsti bo barvni prikaz gradov po Sloveniji, marsikaj bomo zvedeli o njih in slišali bomo tudi pesmi, ki so se širile in so z njimi nastopali po teh gradovih.
V soboto, 18. novembra, pa bodo nastopili v Finžgarjevem doanu »Beneški fantje« iz Ljubljane. Opozarjamo že zdaj na ta nastop. Koncert bo lep užitek za naše O-pence.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 12. do 18. novembra 1967
Nedelja: Prvi program: 10.00 Sv. maša.
11.00 Verske novice. 21.00 Semenj ničevosti, dramatizirana zgodba, prvo nadaljevanje. — Drugi program: 21.15 Vlak, TV film. 22.15 Pestra oddaja.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Zapravljeni dnevi, ameriški film. — Drugi: 21.15 Sprint.
22.00 Koncert.
Torek: Prvi: 18.45 Vera danes, verska oddaja. 21.00 Turcaret, drama. — Drugi: 21.15 Cordialmente. 22.15 Festival iz Vasta, pestra oddaja.
Sreda: Prvi: 21.00 Kulturna oddaja. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Tragedija kapitana Scotta, film.
četrtek: Prvi: 21.00 Musič rama, glasbena oddaja. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Mi in drugi, serijska oddaja.
Petek: Prvi: TV 7. 22.00 Divji Zapad, TV film. — Drugi: 21.15 Preki sod; Zoom.
Sobota: Prvi: 14.45 Nogomet Švica: Italija, evrovizija. 19.40 Verska oddaja. 21.00 Partitissima. — Drugi: 21.15 Iz črnske gledališke umetnosti: Junaki in tirani; Dantejevo življenje.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 12. do 18. novembra 1967
Nedelja: 9.30 Dežela ptic - film. 10.45 Godala v ritmu. 11.30 Film za otroke. 13.30 Nogomet Bolgarija: švedska - prenos iz Sofije. 18.20 Oživele kronike - Brežice, prva izvedba. 19.10 Dolgo, vroče poletje -serijski film.
Ponedeljek: 11.40 Življenje osvaja zemljo - šolska ura. 18.20 Slogovna rast slovenskega jezika. 18.40 Otrok nam kljubuje - vzgojna problematika. 19.15 Tedenski športni pregled. 19.40 Znanstveniki na Antarktiki - filmska reportaža.
Torek: 18.30 Film za otroke. 20.10 Veliki mož - ameriški celovečerni film. 21.40 Kulturna tribuna.
Sreda: 17.25 Popotovanje po Aziji - serijski film. 19.00 Reportaža. 1930 Mozaik kratkega filma. 20.40 Vošnjak: »Lepa Vida« - TV drama.
četrtek: 16.10 TV v šoli. 17.10 Tiktak: Mala lupinica III. 21.00 Risanka.
Petek: 18.15 Mladinski koncert. 20.40 Clochemerle, francoski celovečerni film.
Sobota: 18.15 Pehr: »Kljukec tretji -mladinska igra in risanka. 19.15 Ipavec-Cipci: »Možičak« - ponovitev baleta. 21.40 Junaki cirkuških aren - serijski film. 22.10 Gideon iz Scotland Yarda - serijski film.
Pa kaj so hoteli! Sami brez moči in prave volje za nadaljnje delo in pa še v zaupanju, ki so ga imeli do Melanijinih domislekov, so se končno vdali...
V	nedeljo n a vrh je gospa Thom vse člane krožka pripeljala h grofu Dernburgu na obisk. Melanija je namenoma skrbeče gledala v nebo, potem se je »zibala«, da bo morebiti še deževalo in zato za vsak slučaj vzela torbo in v njej dežni plašč. In v tega je zavila album, ki ga staršem ni smela pokazati. Vsi otroci so bili od sile nestrpni. Gospa Thom je mislila, da zaradi obiska, ki ga imajo pred sabo...
Lucija in Albert sta male goste ljubeznivo sprejela in jih peljala k staršem. Gospa Thom se je takoj poslovila in obljubila, da pride otroke spet iskat.
Gretica je predstavila svoje prijateljice. Le Mirko se je sam predstavil in pri tem napravil lep poklon, prav kot dovršen kavalir. Mlademu grofu Albertu je podal roko — naj le te frklje vidijo, kako se možje med seboj pozdravijo! — in kar koj sta bila zatopljena v svoje pogovore. Za dekleta se še zmenila nista.
(se nadaljuje)
V Sovodnjah bo v dneh od 10. do 12. novembra
ob priliki praznovanja farnega patrona sv. Martina in v zvezi z »Letom vere«
TRIDNEVNICA
ki jo bo vodil g. Jože Jurak iz Gorice.
V petek 10. t. m. in v soboto 11. novembra ob 18.30 sv. maša s pridigo, nato spovedovanje in blagoslov z molitvijo vere pred Najsvetejšim.
V nedeljo 12. novembra sv. maši ob 7. in 10. uri. Druga sv. maša bo slovesna v čast sv. Martinu in obenem zahvalnica.
Med sv. mašo pridiga, po sv. maši pa blagoslov poljskega orodja, poljedelskih strojev ter raznih vozil.
V nedeljo popoldne ob 16h zaključna pridiga, slovesne litanije, zahvalna pesem in blagoslov.
Sv. Pavel nas opominja: »Čujte, stojte trdni v veri, držite se moško, bodite močni!« (Kor 16, 13.)
    m ....................................................................................................
ORISKE
NOVICE
„Anarhist" na odru Katoliškega doma
Kljub zelo slabemu vremenu, ki je zajelo v nedeljo 5. novembra vso našo deželo, se je dvorana Katoliškega doma skoro napolnila. Nobenemu ni bilo žal, da se je v takem vremenu odpravil z doma, da prisostvuje Štokovi burki »Anarhist«, ki je doživela tudi v Ljubljani ob nedavnem gostovanju Slovenskega gledališča iz Trsta navdušen sprejem, saj nudi gledalcem prijetno uro pristne zabave in smeha.
Burka »Anarhist« je verna slika življenja naših ljudi pred sto leti, ko je le tisti kaj veljal, ki je kaj imel in so se zato vaški veljaki potegovali za višja mesta in priznanje, revnejši pa za denar. Ni čuda, da je bila seja, ki jo je sklical župan Gol-čar v Kozji vasi nadvse burna, saj je šlo za lepe tisočake, ki jih bo dobil tisti, ki ujame zloglasnega anarhista. Občinski ljudje iz Kozje vasi pa so ujeli kar dva in seveda oba neprava. Župan Golčar je moral celo poklekniti pred enega, ki se je izkazal za deželnega glavarja, ki so ga pričakovali v vasi, drugi pa je bil navaden agent, ne pa anarhist.
Čeravno je dogajanje v igri najmanj za sto let odmaknjeno naši sedanjosti, je pa vendar v marsičem blizu našim problemom, kajti človek ostane vedno le človek z istimi slabostmi in težnjami, četudi bolj prefinjenimi.
Slovensko gledališče ni moglo lepše počastiti stoletnice slovenskega gledališča, katkor da je ponovno postavilo na oder »Anarhista«, dela Tržačana Jaka Štoka, ki je pred desetletji zabaval naše dede ter v njih budil in ohranjal narodno zavest.
Burko je zaključil žensiki pevski kvintet, ki nam je zapel vrsto naših starih na-rodnih v tržaškem narečju.
Filibert Benedetič je ob zaključku igre podal sliko slovenskega življenja pred sto leti, ko so se ustanavljale slovenske šole, društva in čitalnice in ko je neumorni Kon-tovelec Jaka Štoka bil duša vsega kulturnega udejstvovanja na Tržaškem. Knjigarnar, založnik, organizator in dramatik je spisal več posrečenih burk, ki so jih amaterski odri s pridom igrali širom naše dežele. To drobno zrno, ki ®a je ljubitelj slovenske besede vsadil v našo zemljo, se je danes razvilo v mogočno drevo, zato se s hvaležnostjo oziramo nazaj na ljudi, ki so kot Jaka Štoka prvi zaorali ledino in se niso ustrašili na žrtev na dela, le da so ozare ozelenele in obrodile zaželeni sad.
Z. P.
Promocija
Na tržaški univerzi je dosegla doktorsko diplomo iz leposlovja prof. Lojzka Bratu-ževa. V doktorski disertaciji je razpravljala o ruskem pisatelju S. Tjutčevu. Novi doktorici, ki izhaja iz ugledne in muče-niška družine pok. Lojzeta Bratuža v Gorici in se vneto udejstvuje kot zelo izzvežbana pevovodkinja v tukajšnji slovenski Marijini družbi, k doseženemu u-spehu iskreno čestitamo.
Spomnili smo se naših rajnih
Spomin na rajne je v vsakem človeku živ, zlasti še ob prazniku Vseh svetih in na vernih duš dan. Vsa pokopališča v naši deželi so zacvetela kot pomladni vrtovi, ki jih je pod večer skrivnostno razsvetljevala na tisoče lučk. Goriško pokopališče ja bilo še posebno okrašeno. Kljub slabemu vremenu je velikanska množica
ljudstva obiskala grobove svojih rajnih, zlasti še na dan Vseh svetih popoldne, ko je goriški nadškof opravil ob križu sredi pokopališča molitve za rajne in so nato duhovniki začeli z blagoslovom grobov. Spomnili smo se tudi naših zaslužnih mož ter na njihove grobove položili vence in cvetje. Slovensko kat. prosvetno društvo »M. Filej« in Zveza katol. prosvete sta se spomnila pok. Lojzeta Bratuža in prof. Mirka Fileja, ki zdaj počiva skupno z mamo na goriškem pokopališču. Dijaki slovenskih šol pa so se spomnili tudi go-riškega naravoslovca in pisatelja Frana Erjavca ter političnega delavca odvetnika dr. Lavriča. Oba grobova sta bila lepo očiščena in okrašena s cvetjem.
Podgora
Kljub slabemu vremenu in nalivom dežja smo v nedeljo vsi, ki smo kaj dobre volje in vemi, lepo praznovali župnijski praznik našega zavetnika sv. Justa mučenca.
Slovesnost je vsako leto združena tudi s češčanjem izpostavljenega Najsvetejšega, kateremu se po skupinah in urah poklanjamo do večera. K lepemu sklepu češče-nja in praznika sta kljub velikemu dežju prispela med nas tudi pevmski župnik g. Anton Rutar in še iz daljnega šempolaja g. Mirko Mazora, ki nam je podal lepo pridigo kot vodilo našemu bodočemu življenju. Lepe, izbrane pesmi in orgelska spremljava so s kora poživljale praznik, češčenja in našo molitev.
Števerjan
Danes pa nekaj o ščednu. Marsikdo za to ima ne ve, pa takoj povejmo, da je to eden zaselkov, ki sestavljajo Števerjan. Zadovoljni smo, da so začeli popravljati in širiti cesto, ki vodi do nas. Lepo bi bilo, če bi nam jo pristojni krogi čez čas tudi asfaltirali. Hvala in priznanje vsem, ki so k urejanju naše ceste pripomogli.
Zuli pa nas kmete s ščedna preobilje mleka. Sedaj ga moremo spraviti v promet le polovico, ostalo pa ostaja doma, kar seveda vpliva na zmanjšanje naših dohodkov, ki naj bi nam jih nudili naši hlevi. Zadružna mlekarna, ki bi poskrbela za odvzem vsega mleka, bi nam zato zelo prav prišla. Upamo, da se bo to v do gledni bodočnosti tudi uresničilo.
Vaščan
	Iplilll:	m
	n	
		
		1
OPERA SLOV. NAROD. GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
bo gostovala v Kulturnem domu v Trstu v soboto, 11. novembra ob 21. uri in v nedeljo, 12. novembra ob 16.
uri z opero Aleksandra Porfirijeviča Borodina
KNEZ IGOR
Prodaja vstopnic od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Prav tam se ob istem času lahko naročijo abonmaji za predstave Slovenskega gledališča v sezoni 1967-68. Rezervacije po telefonu na štev. 734265.
10. jubilejne športne igre
Slovensko športno združenje Bor proslavlja letos desetletnico obstoja. Ob tej priliki je organiziralo 10. jubilejne športne igre, ki so se zaključile prejšnji teden. Iger se je udeležilo 1394 atletov, ki so porazdeljeni v 24 društvih. Izpeljava iger je nedvomno zahtevala od vodstva in organizatorjev veliko spretnosti. Zaključne slovesnosti v Kulturnem domu s podelitvijo pokalov in diplom so se udeležile številne osebnosti.
Največ pokalov je odneslo svetoivansko društvo Škamperle, kateremu sledijo Breg, Sokol, Opčine, Gaja in Kontovel. Društvo Škamperle je odneslo tudi največ diplom. Mad moškimi tekmovalci so bili najboljši Franko Drašič, Ivan Furlanič in Bogdan Petelin, med ženskami pa Olga Pavletič, Sonja Lukač in Nadja Švab.
Cerkveno odlikovanje
Bivši generalni vikar tržaške škofije msgr. Fornasaro je bil imenovan za apo stolskega protonotarja. čestitamo!
Deklice iz Štandreža 8 šopkom belih rož v roki pozdravljajo svojega nadpastlrja
Štandrež
Na »Vahte« so vaščani skrbno okrasili naše pokopališče, na katero so kar ponosni in se tudi številno udeležili verskih o bredov za svoje pokojne.
Zvečer so se zbrali v dvorani in z zanimanjem gledali barvne slike iz mnogih slovenskih pokopališč tostran in onstran meje, katere je prikazal in razlagal go spod prof, Slavko Bratina.
V nedeljo 5. novembra je prišel gostovat v našo dvorano dramski krožek Marijine družbe iz Gorice z igro v petih dejanjih »Kristusova mučenica«. Vaščani, zlasti mladina, so občudovali mlade igralke, ki so spretno padale svoje vloge. Vsi so bili zadovoljni, da so tudi Goričani vendarle enkrat nastopili na našem odru in so jim za to hvaležni ter jih še pričakujejo.
Širit« »Katoliški glas"
ZA KMETOVALCE
Narcisa ali ključavnica
Na Krasu dobro poznajo to prijetno pomladno cvetlico, kateri pravijo tudi jur-jevka. Vrtnarji so iz nje vzgojili razne plemenite oblike. Pri tem delu so se najbolj izkazali Nizozemci. Številne različke delimo v dve skupini: v prvo spadajo narcise, ki imajo na vsakem deblu le en cvet, v drugo pa tiste, ki imajo več cvetov na vsakem steblu. Najlepše ki za prodajo primerne so narcise iz prve skupine. Med temi je zelo znana rumena narcisa ali medenka ali v tržaškem narečju trombon. Cvet je velik, rumen in isto barvo ima tudi iz cveta štrleči močan pri venček. Njegovi različki imajo bele, oranžne in včasih tudi dvobarvne cvete. Lepe so skledaste narcise, ki imajo polovico krajši privenčak in so vzgojene v beli, rumeni in oranžni barvi. Pri vrtnarjih dobimo še druga vrste, ki so zelo primerne za prodajo rezanega cvetja.
Narcise so odporne in zato je pridelovanje lahko. Izberemo jim sončno lego in zemlja pravočasno prekopljemo ter pognojimo z zrelim gnojem. Voda v zemlji ne sme zastajati, čebulice sadimo v septembru, oktobru in novembru. Stavimo jih približno 15 cm globoko in 10 do 20 cm narazen. Na tem mestu jih pustimo 3 do 4 leta in jih ne motimo z obdelovalnimi opravili. Kadar moramo čebulice izkopati, je treba počakati, da se listi popolnoma zasušijo. Čebulice sušimo na soncu, nato jih shranimo do prihodnje saditve.
Narcise lahko silimo v ogrevanih rastlinjakih. V ta namen jih pred novembrom gosteje sadimo v zabojčke s kompostom in jih položimo v zemljo na prostem. Potrebna je primerna vlaga, da poženejo korenine. V rastlinjak jih prenesemo šele, ko je poganjek dobro viden. Prve prenesemo nekaj dni pred božičem, ostale pa do srede januarja. Temperatura v rastlinjaku bo sprva 13 do 15, kasneje pa 15 do 18 stopinj C. Ne pozabimo občasno zalivati, zračiti in gnojiti z zalivki. Tako bomo imeli prvo cvetje že v štirih, drugo pa v šestih tednih.	inž.	Janko	Košir
Prijava vina 1967
Vsi, ki predelujejo svoje ali kupljeno grozdje v mošt ali vino (kmetje, trgovci, industrijalci itd.) morajo prijaviti: 1. količino letošnjega vinskega pridelka; 2. zalogo vina na dan 30. novembra 1967.
Prijavo je treba oddati občinskemu tro-šarinskemu uradu najkasneje do 10. decembra letos. Kdor ne prijavi vina, ne bo dobil dovoljenja za prodajo in je lahko kaznovan z globo od 100.000 do enega milijona lir.
Naročilo gladiol
Kmetijsko nadzorništvo v Trstu, ulica Ghega 6, sprejema za svoje območje naročila za čebulice gladiol. Lahko se naroči najmanj 1000 in največ 10.000 čebulic. Ob naročilu je treba plačati polovico skupnega zneska. Nadzomištvo sprejema naročila, dokler bodo dovoljevala denarna sredstva.
4^ RADIO
TRST A
Spored od 12. do 18. novembra 1967
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Kurent in njegove gosli«. — 12.00 Nabožna glasba. — 12.15 Vera in naš čas.
— 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. —
14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 »Deset-yenski kovanec«. Radijska drama. — 18.30 Kino, včeraj in danes. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico novembra«. — 21.30 Vaški ansambli.
Ponedeljek:	11.40 Radio za šole (za
srednjo šolo). — 12.10 Pomenek s poslu-šavkami. — 13.30 Priljubljene melodije. — 17.40 Radio za šole (za srednjo šolo). — 18.00 Zbor »Monteverdi« Italijanskega kulturnega inštituta v Hamburgu. — 19.30 Misli in nazori. — 20.50 Pripovedniki naše dežele: Vinko Beličič: »Upanje«.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico novembra«. — 17.20 Slovenščina za Slovence.
— 17.40 Radijska univerza: Dr. Danilo Sedmak: Osnove psihologije: (7) »Domišljija«. — 17.50 Ljudske pesmi v izvedbi Ljube Berce-Košuta in Nerine Pelizon s triom Možina. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. — 20.35 Manuel De Falla: »Lutkovno gledališče mojstra Pedra«, opera v enem dejanju.
Sreda: 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.40. — 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Miroslav Vilhar«. — 13.30 Glasba iz filmov in revij.
— 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 19.10 Zdravniška posvetovalnica. — 20.35 Simfonični koncert.
četrtek: 12.00 »Tri in ena - Sobotni variete, besedilo Danila Lovričiča - Ponovitev. — 17.20 Pregled zgodovine italijanske-
ga povabilo
ZVEZE
SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE NA GORIŠKEM
bo v nedeljo 19. novembra 1967 ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici
gostovalo
KRŠCANSKO-PROSVETNO DRUŠTVO »ROŽ« IZ ŠT. JAKOBA NA KOROŠKEM Z ljudsko igro
»MIKLOVA ZALA«
OBVESTILA
Občni zbor Slovenske skupnosti. V nedeljo, 12. novembra 1967 ob 9. uri bo občni zbor Slovenske skupnosti na sedežu organizacije v Trstu, ulica Machiavelli 22. Dnevni red: 1. poročilo sveta Slovenske skupnosti; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. diskusija in razrešnica; 4. določitev smernic za nadaljnje delovanje organizacije; 5. izvolitev članov sveta, vodstva občnega zbora in nadzornega odbora; 5. slučajnosti. — Po poteku pol ure od najavljenega začetka je občni zbor v smislu pravil sklepčen ob vsaki udeležbi. — Predsednik občnega zbora Josip Terčon, s. r.
Ravnateljstvo učiteljišča in gimnazije-liceja s slovenskim učnim jezikom v Gorici
obvešča, da se bo vršil v nedeljo, 12. novembra 1967 ob 10. uri roditeljski sestanek v risalnici učiteljišča v ulici Croce. Starši dijakov ali njihovi namestniki so napro-šeni, da se sestanka udeležijo.
Tržaška pokrajina razpisuje javni natečaj za 2 mesti knjigovodje III., II., I. razreda za uradniško kariero, status knjigovodskega funkcionarja, stopnja 7-6-5 z možnostjo hierarhičnega napredovanja. Rok do 25. 11. 1967. Vse informacije na Glavnem tajništvu tržaške pokrajine (Se-greteria Generale della Provincia di Trie-ste).
Ministrstvo za zunanjo trgovino razpisuje natečaj za podelitev 45 štipendij za pouniverzitetni študij z namenom specializacije v zunanji trgovini pri Državnem zavodu za zunanjo trgovino - I.C.E. Tečaj hoče pripomoči k oblikovanju vodilnih kadrov, specializiranih v zunanji trgovini in posebno v izvozu. Trajanje tečaja: od januarja 1968 do junija 1968. Vse informacije pri zgoraj omenjenem zavodu.
ga slovstva: Marija Kacin: »Manjši slov-stveniki 14. stoletja«. — 18.00 Zbor »Ja-copo Tomadini« iz Vidma. — 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.35 »črni tulipan«. Po povesti A. Duma-sa dramatiziral Jožko Lukeš.
Petek: 11.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.40.
— 12.10 Gospodinja nakupuje. — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 19.10 Novele 20. stoletja: Alojz Kraigher: »Kakor kralj na svoji zemlji«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: Dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Oddaja za avtomobiliste. — 16.15 Pregled slovenske dramatike. Druga oddaja. Slovensko gledališče v dobi razsvetljenstva.
— 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. — 17.40 Obletnica meseca: »Marie Curie ob stoletnici rojstva«. — 19.10 Družinski obzornik.
— 20.35 Teden v Italiji.
»PASTIRČEK« štev. 2
Izšla je druga številka mladinskega lista »Pastirček«. Pesem in črtica sta jeseni posvečeni. Dvema zgodbama v nadaljevanjih se to pot pridružuje še tretja celoletna povest »Dogodivščine Anice in Katice«, ki jo je spisala Rebula Tanja z Opčin, ki je letos začela obiskovati 1. razred srednja šole. Domovina je prikazana z opisom poti iz Ljubljane v Novo mesto, pesem v notah je to pot »Dominique«, svetnika ni težko uganiti, o katerem je govora v tej številki, pa to raje mladim bralcem prepuščamo. Naj vsi mladi naročniki preberejo, kako se je treba vesti v šoli! Boris, Marko in Jasna kramljajo o sobotni televizijski oddaji »Partitissima« in niso preveč z njo zadovoljni. Skavti in skavtinje so tudi v tej številki navzoči. Dopisi so že kar številni, znamenje da so se mladi pisatelji že otresli počitniškega vzdušja. Ugank in zank na pretek, skratka: številka je zanimiva za mlade in stare.
Ministrstvo za javno šolstvo razpisuje:
1. Natečaj za 68 mest knjižničarja 3. razreda v poizkušnjo za vodilno kariero v državnih javnih knjižnicah (doktorat). —
2. Natečaj za 16 mest podpomočnika knjižničarja v poizkušnjo za uradniško kariero pri javnih državnih knjižnicah (višja šolska izobrazba). — 3. Natečaj za 5 mest razdeljevalca in 4 mesta tipkarja v poizkušnjo za izvršno kariero v državnih javnih knjižnicah (nižja šolska izobrazba). — 4. Natečaj za 9 mest sluge v poizkušnjo pri pomožnem osebju v državnih javnih knjižnicah (osnovnošolska izobrazba). — Zapadlost prijav 30.11.1967.
DAROVI:
Za Katoliški dom: F. F. namesto cvetja na grob pok. msgr. Novaku 5.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; Bremec Štefanija 2.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000 Janez Grum, ZDA, 10.000; N. N. 10.000; U. Z. 3.000; Černič Marjeta 2.000; N. N. 10.000; N. N. 5.000; Marijina družba 10.000; V. V. 5.000; Irena Vetrih-Bertolini 5.000 lir.
Za Marijanišče: Dr. Edi Košuta 5.000; M. M., mesečni prispevek 1.000; M. N., Barkovlje, 5.000; družina Sosič v spomin pokojnih staršev 10.000; Ž. A. iz Trsta 10.000; Valenčič Lidija namesto cvetja na prerani grob Pierine Gregorič 2.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Rupa-Peč 20.000 lir, 150 kg krompirja, 50 kg koruze; Pav-ma-Oslavje 25.000 lir, 200 kg krompirja, 50 kg koruze, 180 kg jabolk; Števerjan 9.000 lir, 200 kg koruze, 300 kg krompirja, 300 kg jabolk; ga. Kamenšek-Bavdaž 5.000; ga. Marija v spomin g soprogu pok. Karolu Srebernič 3.000 lir.
Vsem dobrotnikom iskren Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več S°/> davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
KEROZEN - PREMOG - DRVA
Tvrdka IVAN VETRIH
Kerozen Vam za Gorico in okolico tekom dneva dostavimo na dom.
GORICA, ul. Lantieri, 5 - Tel. 25-27