KRONOLOGIJA EMISIJ FOLISOV PRVE TETRARHIJE V KOVNICI SISCIJA ALEKSANDER JELO ČN IK N arodni m uzej, Ljubljana P re d dobrim i desetim i leti sem mogel n a osnovi stilnega paralelizm a na p o rtretih reform nih srebrnikov D ioklecijanove te tra rh ije iz kovnice Siscija te r na p o rtre tih sočasnih folisov ugotoviti, da folisi s signaturo S in S A, ki jih je V oetter u v rstil v Serdiko,1 ne spadajo tja, m arveč v Siscijo in to kot p rv i dve em isiji reform nih folisov.2 Teza, ki sta jo sočasno, to d a nezavisno postavila tud i dr. C arson in dr. K ent,3 je, ko t kaže, sedaj že splošno sprejeta.4 Čas je že in m orda tudi p rim em o mesto, da p ra v na tem prvem sloven­ skem num izm atičnem sim poziju, ki osredotoča svojo pozornost na num izm a­ tične problem e Podonavja v 3. in 4. stoletju, opozorim o n a n ek atere še odprte m ožnosti za jasnejši vpogled v delovanje kovnice Siscija v razdobju prve te tra r­ hije. V m islih im am predvsem zaporedje em isij reform nih bakrenih novcev z lahno prim esjo srebra, tako im enovanih folisov. P rv i je posvetil kovanju bak ren cev kovnice Siscija v razdobju te tra rh ije posebno študijo Otto V oetter, in to 1 . 1920 v dunajski N um ism atische Z eit­ schrift.5 N jegov sistem zaporedja em isij folisov prve te tra rh ije bi bil v k ratk em naslednji. Siscija začne kovati reform ne folise z reverom GENIO PO PV LI ROMANI ter likom G enija, ki d rži v desnici patero, v levici pa rog obilja. P rv a em isija A kaže po V oettru priznak ----------. O bratujejo tri oficine A — T, ki so označene *SIS desno v polju, legende averov pa so tu dolge, prav tako kot na folisih nasled- 1 O. V oetter, Die K u p fe rp rä g u n g d er D iocletianischen T etrarch ie, Siscia, N um . Zeitschr. (1920) 102. K atalog d er S a m m ­ lung G erin (1921) 275, 282, 284 in 286. 2 A. Jeločnik, P rv i f olisi iz kovnice Siscia, N u m . v e stn ik 1 (1958) 3 ss. 3 R. A. G. C arson, J. P. C. K ent, C o n stan tin ian ho ard s an d o th e r studies in th e la te r rom an bro n ze coinage, N um . Chron. (1956) 118. 4 P. B astien, À propos des tré so rs de M ontbouy, R e v u e num . (1959-60) 294. C. H. V. S u th erlan d , R IC VI (1967) 437, 443/44. J. P . C allu, La politique m o n é­ taire des em p ereu rs rom ains de 238 à 311 (1969) 381. 5 O. V o etter. op. cit., N um . Z eitschr. (1920) 101 ss. A A njih dveh emisij, ki im ata p riz n a k a ---------in — ---------. Skupina prvih treh p ri- SISC • SISC • znakov se sedaj po V oettru ponovi in sicer v enakem zaporedju, a tokrat s A A A kratk im i legendam i averov: --------- , -----------, ------------. V prvi em isiji V oettrove *SIS SISC «SISC * druge skupine se obratovanje kovnice za k ratek čas izjemno razširi na štiri oficine A — A. - >■-, Po V oettru uvede Siscija neposredno zatem novo legendo revera MONETA AVGG ET CAESS NN s tipom Monete, ki drži v rokah tehtnico in rog obilja. V ob ratu so samo tri oficine kot poslej vseskozi do konca kovanja prve te- A trarh ije, priznak pa je zopet — Isti priznak obdrži naslednja emisija, v ka- *SIS te ri se legenda razširi v SACRA MONET AVGG ET CAESS NOSTR. Legenda rev er a ostane v naslednjih štirih em isijah nesprem enjena, priznak pa sukce­ sivno v a riira tako, da se zvezda najprej pom akne v polje levo, nato pa se ji p ridruži še druga zvezda levo v odrezu. Sledita po V oettru še dve em isiji folisov istega tipa, v katerih se kot različek pojavi polmesec in sicer najprej levo v A A odrezu, nato levo v polju: SIS SIS N a osnovi svojih bogatih izkušenj v študiju tetrarhovske num izm atike je V oetter prvi opozoril na značilnost, da v vseh kovnicah srečujemo na folisih najprej m ajhne in ozke glave portretov z visokim reliefom, ki se v teku n a­ d aljn jih emisij postopno večajo, relief pa postaja ploskejši. Tako je tudi opa­ zil, da so portretne glave na folisih z Moneto iz kovnice Siscija občutno večje od onih, ki v prvih em isijah kažejo legendo GENIO POPVLI ROMANI. D alje pa je našel še dve em isiji folisov z legendo revera GENIO POPVLI ROMANI A A in s p riz n a k o m a------- i n ---------------, katerih p o rtretn e glave so že tako velike, da SIS X X ISIS ne dopuščajo uvrstitve v začetno skupino folisov tipa Genio. Obema om enje­ nim a em isijam a tipa Genio je V oetter zato odkazal relativno kronološko m esto za prvim a dvem a em isijam a SACRA M O N ET. . . folisov, ki kažeta kot različek polmesec. Obe zadnji em isiji tip a Genio po V oettru prek in jata serijo emisij tipa M oneta tako, da za njim a v razdobju prve tetrarh ije preostaneta le še dve em i­ siji folisov z Moneto. Za obe zaključni em isiji je nam reč značilno, da se oznaka oficine pom akne tu s polja v odrez za znak kovnice, levo v polju pri obeh ostane polmesec, desno v polju pa se javlja v predzadnji em isiji številka V, w V w VI v zadnji pa V I:------------- , -------------- . Vzporedno se skrajša tudi legenda v SACR SISA ■ SISA MONET AVGG ET CAESS NN. Č eprav prikazanega V oettrovega sistem a po našem m nenju v celoti ne bo mogoče uspešno braniti, je vendar v njem več delnih rešitev, ki jih bo m oral upoštevati vsak bodoči poizkus dokončnejše rešitve problem a. D efini­ tiv n a je po našem m nenju V oettrova teza, da skupini začetnih emisij folisov tipa Genio, sledi skupina folisov M O N ETA . . . in SACRA MONET . . . z raz- ličkom zvezda v priznaku. N otranje zaporedje em isij v tej drugi skupini je dokončno. Z anesljiva je dalje V oettrova ugotovitev, da obe em isiji folisov tipa A a Genio s p rizn ak o m a---------i n ---------------- p rek in jata vrsto emisij s tipom Monete, SIS XXISTS čeprav je po našem m nenju še odprto vprašanje, kje. Č etrta definitivna V oet­ trova teza pa je, da obe em isiji folisov s številkam a V in VI zaključujeta kovanje folisov prve te tra rh ije v kovnici Siscija. Posipanji prizpak folisov p rv e tetrarh ije, se nam reč nesprem enjen ponovi v začetni em isiji folisov druge te ­ trarh ije. P ra v tako sk rajšan a legenda SACR MONET AVGG ET CAESS 1 S T N . P rv i poizkus revizije p rikazanega V oettrovega sistem a je nedavno predlo­ žil dr. S u th erlan d v svojem velikem opusu »Roman Im perial Coinage, vol. VI, D iocletian to Maximinus«.® Novi sistem se n a n ek aterih m estih bistveno razli­ kuje od V oettrovega, zato v elja nan je opozoriti. N ajprej m orem o z zadovolj­ stvom ugotoviti, da dr. S u th erlan d sprejem a našo zgoraj om enjeno tezo o p rv ih em isijah folisov v kovnici Siscija in postavlja emisiji, ki signirata S in S A, na ustrezno prvo in drugo m esto. D alje združuje obe skupini folisov GENIO PO PV LI ROMANI, ki se po V o ettru v enakem n o tran jem zaporedju ponovita, A A A v eno sam o grupo, ki pa obdrži V oettrov vrstn i r e d ; ---------- , -----------in —■ — r — *SIS SISC *SISC * Sekvenco folisov z M oneto prevzem a po V oettru nesprem enjeno, a s to važno razliko, da obe em isiji folisov GENIO PO PVLI ROMANI s priznakom a A . SIS X X ISIS -, ki po V oettru p re k in ja ta serijo emisij folisov tipa M oneta, izloči iz tega m esta in ju prik lju či kot zadnji v sedaj nepretrgano serijo folisov GENIO PO PV LI ROMANI. P ri postavitvi prikazanega sistem a vodita av to rja dva postulata. P rv ič analogija z ostalim i centralnim i kovnicam i Rim, T icinum in A kvileja, k jer ko­ vanje folisov tipa GENIO PO PV L I ROMANI nesporno teče neprekinjeno do približno le ta 300, n a k a r sledi v vseh treh kovnicah strn jen a vrsta emisij foli­ sov tip a M oneta do konca p rv e tetrarh ije. D rugič dr. S utherland -'s tako raz- A poreditvijo doseže m ožnost prib ližn e datacije folisov s p riz n a k o m --------------- X X ISIS v leto 300 in jih enako ko t sočasne folise iz kovnice A leksandrija, ki v priznaku vsebujejo isti znak XXI, tolm ači kot odsvit m onetarnih regulacij v zvezi z m aksim alnim ediktom .7 N aš predlog za revizijo relativ n e kronologije zadevnih folisov, sloni z ene strani n a logičnih m om entih n arav n eg a razvoja in sukcesije priznakov, z druge strani pa n a postulatu, da sta obe problem atični em isiji folisov GENIO PO PV LI ROMANI s p riz n a k o m a----- — in — ------ — zaradi stilno razvojnih svojstev por- SIS X X ISIS tretov, ki se na njih javljajo, nesporno kasnejši od p rv ih emisij folisov tipa Mo­ neta. V oetter je obe em isiji u v rstil pred zaključni em isiji folisov tip a M oneta, ki kažeta desno v polju znaka V ozirom a VI. Z logičnega vidika pa se m i zdi verjetneje, da je treb a iskati n jih ustrezno m esto neposredno za em isijo SACRA » RIC VI, s. 437—439 in 443—447. 7 RIC VI, s. 437, 445. * A M O N ET. .. s p riz n a k o m ---------. *SIS Znak z dvem a zvezdam a je bil za to razdobje že k ar kom pleksen, zato začne kovnica signirati na novo in sicer zgolj s trem i A začetnicam i kot prej, a brez dodatnih različkov:--------. N aslednja em isija dodaja SIS v odrezu še številko XXI, ki sam a na sebi gotovo ni em isijski znak, emisijo pa tako dovolj diferencira od prejšnje. D alje srečujem o na folisih te em isije levo v polju še dodatno črko L, C, G, I ali S, ki združene v smiselno celoto verjetno krijejo izrek, ki pa doslej še ni zadovoljivo pojasnjen.8 Prednost predlagane uvrstitve obeh problem atičnih emisij folisov GENIO POPVLI ROMANI je po logični stran i še v tem, da ne prekinja strnjenosti v rste folisov z Moneto, ka­ terih integralen del priznaka je različek polmesec. Če se sedaj ozremo še na začetek kovanja folisov z reverom GENIO POPVLI ROMANI, vidimo, da p rv i dve em isiji označujeta kovnico z eno samo črko. Sledi po našem m nenju označevanje s štirim i črkam i in sicer najprej brez dodatnih različkov, nato z dvem a pikam a. Da gre em isijam a s tem a dvema priznakom a tretje in četrto m esto v sistem u, je z ene strani razvidno iz dejstva, da takega označevanja kovnice v okviru kovanja tetrarh ije poslej ne srečujem o več, z d ru ­ ge stra n i pa je tako odkazano peto m esto folisom Genio s priznakom ____A *S IS ~ ’ ki nesprem enjen naravno preide na prvi em isiji folisov tipa Moneta. Sistem zaporedja emisij folisov prve te tra rh ije v kovnici Siscija, ki ga predlagam o, bi bil torej naslednji: s A A s i s e A • s i s e • A * s i s A *S IS A *S IS * A SIS * A *S IS G EN IO PO PV L I ROM ANI G EN IO PO PV L I ROM ANI G EN IO PO PV L I ROM ANI G EN IO PO PV L I ROM ANI G EN IO PO PV L I ROM ANI M O NETA A VGG ET CAESS NN SA C R A M ONET AVGG ET CAESS NOSTR SA CRA MONET AVGG E T CAESS NOSTR SA C R A M ONET AVGG E T CAESS NOSTR 8 O. V oetter, N um . Z eit sehr. (1920) 1923) s. 9. C. H. V. S utherland, R IC VI, 103. K a talog der S a m m lu n g G erin, s. 287. s. 445/46. A. A lföldi, B lätter f ü r M ü n zfreu n d e (Jan. 10. A SIS G ENIO PO PV L I ROM AN I 11. A G ENIO PO PV L I ROM AN I X X ISIS 12. A SACRA M O NET A VG G ET CAESS NOSTR SIS 13. A SA CRA M O NET A V G G ET C A ESS NOSTR w S I S 14. w A SIS SA CRA M O NET A V G G ET CAESS NOSTR 15. w V SISA SA CR M O N ET A VG G ET C A ESS NN 16. w V I SISA SA CR M O N ET A VG G ET C A ESS NN S erijo o tv arjata em isiji, ki sig n irata kovnico z eno samo črko S in S A, A sledita priznaka SISC m SISC -, kot zadnja v n ep retrg an i seriji Genio pa em isija ---------. Isti priznak p reid e n a obe p rv i em isiji folisov z Moneto, n ajp rej ^ SIS z legendo M O N ETA .. ., nato SACRA MONET . . . V naslednji em isiji se zvezda prem akne levo v polje in v zak lju čn i em isiji te skupine se ji pridruži še zvezda v odrezu. Sledita obe em isiji GENIO PO PV LI ROMANI s priznakom a -------- ^ A SIS -------------- . Če naj se od tod d alje zopet nadalju je serija folisov tipa M oneta, ni X X ISIS logično jasno, zakaj naj bi se takoj pojavil v priznaku različek polmesec, saj bi p rep ro sta s ig n a tu ra --------za časovno fiksacijo em isije povsem zadoščala. D e- SIS jansko sem našel v dunajskem k abinetu dva še n eobjavljena prim erka G aleri- jevih folisov s tako signaturo, v L jubljan i pa je p rim erek D ioklecijana z enako signaturo. Nova em isija tako lepo povezuje obe em isiji tip a Genio s preostalim i em isijam i folisov tip a M oneta, k je r srečam o kot različek polmesec n ajp rej v odrezu, n ato pa levo v polju. V zaključnih dveh em isijah folisov p rv e te tra rh ije se pojavi desno v polju še štev ilk a V, ozirom a VI, oznaka oficine pa se um akne v odrez in legenda se sk rajša v SACR MONET AVGG ET CAESS NN. P ol­ mesec levo v polju sicer ostane tud i tu, čeprav sam o kot gola konvencija, ki h kronološki kontrolni fiksaciji obeh zadnjih emisij ne doprinaša ničesar. Z aključujem z željo, da je prezentirani osnutek revizije relativ n e krono­ logije folisov prve te tra rh ije v kovnici Siscija dovolj razviden, vsaj po logični stran i naravnega razvoja in redosledja priznakov. N ad aljn ja utem eljitev p red ­ laganega reda, tako po razvojno stilnih kriterijih , ki zahteva mnogo ilu stra ­ tivnega m ateriala, kot dalje po vidikih, ki zahtevajo statistično obdelavo rele­ v an tn ih detajlov velikega števila prim erkov, bo podana kasneje. Chronologie des ém issions de folles émis par l’atelier de Siscia d u ra n t la prem ière T étrarchie ■ M algré leurs solutions p artielles valables, les propositions m odernes concernant la chronologie relativ e des ém issions de folles à l'atelier de Siscia d u ra n t la prem ière T étrarch ie, ne p araissen t pas a v o ir résolu to u s les problèm es in h éren ts à la série. C’e st sous cet aspect q u ’est tra ité d ’abord le systèm e de la série en question proposé p a r O. V oetter. E st étu d iée ensuite la révision de ce systèm e présentée to u t récem m ent p a r Dr. S u th erlan d d an s la fUC V I et donnée, en d ern ier lieu, l’ esquisse d ’une nouvelle revision de la chronologie relativ e des folles en question (voir ci- dessus pp. 38 et 39). N o tre revision se fonde d ’u n e p a rt su r les aspects logiques de l’évolution e t de la succession des m arq ues m on étaires; elle s’ appuie, d ’a u tre part, su r la supposition que les d eu x séries p roblém atiques de folles d u type G enio ay an t comm e m arque m o­ n étaire A et T soient u ltérieu res au x prem ières ém issions du type M oneta. SIS ~ X X IS IS Les séries problém atiques, à n o tre avis, au ra ie n t suivi im m édiatem ent l’ém ission * A , avec la m arq u e m onétaire ■ . tan d is que la place su iv an te au ra it été occupée * SIS p ar u n e ém ission de folles SA C R A M O N E T . . . pas encore publiée et ayant com m e m arq u e m onétaire • Il fa u t rem arq u er aussi que les deux ém issions des folles Genio avec les m ar- A A , , . . ,,,,,, A ques — et — , selon la revision proposée, p reced en t la m arq u e .. — au sise • sise • olo lieu de la suivre. , L a m otivation su p p lém en taire d u systèm e présenté d o it ê tre réservée à une étu d e u ltérieu re. E lle sera p oursuivie selon les critères sty listiq u es basés su r un m atériel illu stra tif considérable; en outre, elle sera soutenue p a r une étude statistiq u e des détails p ertin en ts d ’un g rand n o m b re de spécim ens.