/l-zhaja 1. dncS\              VJRk Wto   W*v    ip|t  Blk    M                 /  Naročnina   \
^ss)f  TEITBO   &®$
j       I gl. 20 kr.      i              ¦*      —*   -*"J     'J     ^St    ^f 9                peterskem        j
AOPo pošti:   zaCU                                                                                           1 ,-~\ predmentji O/J
^Tse leto 2 gl. ^                                           ..^^a ^_______                       #^ hii. 5t. 15 v ^fe
\  60 kr., za pol /                                 -----------L~>SWf2f-----------                       °\      LjuWjsn;.     f
\letalgrl.30kry                                                                                               \   (Laibach).   /
^^li^ii«)    Časopis s podobami za slovensko mladost. Grv|^^'^
Štev. 5.                       V Ljubljani 1. maja 1871.                      Leto I.
^^         Pregreha ima žalostne nasledke. *)
JW(t~W                                                    (Konec.)
n^ls^jlolnce je zel6 pripekalo in naoglo je, kakor sem sodil, že okoli pol--^K^i-dne biti, da pridetn v prijetno dolinico, ki je bila od vseh strani @) obdana z lepimi zeleaimi smerekami. Po dolini je tekla reka,, memo ktere me je peljala pot po zelenem travniku. Kmalu dospem do nekega mlina. Tu postojim, ker nisem ruogel več naprej; nogi ste opešali in v praznem želodci se mi je nekako čudno vilo. Naravnost jo udarim v vežo ter prosiin mlado žensko, ki se je okrog ognjišča sukala, uaj bi lni dala enmalo kruha, ker nisem že ves dan nič jedel. Dobra žena odpre kuMnjsko omaro m mi odreže precej lep in 'velik kos vkusne pogače. Ko svoj kos kruha prav slastno otepam, poprašam priljudno in zgdvorno ženico, ali mi ne bi hotla povedati, ce imam še daleč do kake fare, kjer irnain nek po-seben opravek in bi rad, da bi bil berž ko mogoče tain. — ,,Ako greste na levo", mi reče zenica ,,bote v dobvej pol uri v našej domačej fari, na desno pa še le v treh urah". — Nisem se dolgo razgovarjal s hišno gos-podinjo, da stopi mlinar v vežo. Ko zagleda torbico, ki mi je visela čez raini, premeri me z ostrim pogledoin od temeua do podplatov ter reče: ,,Hej, fante! Od kod si? Kje si dobil to torbico? Kam greš?" — Jaz se zel<5 prestrašiin in povera vse natanko, kako sem zapustil svojega brezbožnega gos-podarja, iu da sem zdaj ravno na poti, da si poiščem nove službe. Poveui mu tudi vse, kako sem našel neznanega dečka, ki je spal pod drevesom v gozdu, da je ta torbica njegova, in da je v njej pet sto ranjšev dobrega de-narja. Pripovedal um sera tiidi, da jaz deoku nisem mislil torbice vzeti, ampak misle, da ima v njej kruha, sem ga le niislil prositi, da bi dal tudi meni enmalo svojega brešna, kajti bil sem zel6 lačen. Deček pa prebudivši se in zagledavši ineue z gorjačo v roki, se tak<5 prestraši, da popusti svojo torbo ia zbeži po širokem gozdu,  saui Bog vedi kam.   Iskal in klical sein
* _ V poslednjem listu vrinila se nam je po naključji pomota, ktero si naj naši čast. bralci popravijo tako-le: Koj na pervej strani v pervej versti naj se bere namesto dvanajst let: dvajset let; in ravnotako v četertej verstinamesto pred dvanajstimi leti: pred dvaisetimi leti.                      *
%      Vred.
— 66 —
ga nekaj časa, pa — zastonj. Ker je bil deček slabo napravljen, sem si mislil, gotovo je kak potepuh, ki je okradel svojega gospodarja iu v gozdu prenočil. Vzel sem toraj torbico z denarji in se namenil, da jo izročim v bližnjej fari gospodu župniku, da pozvedd, čegava da bi bila, ter jo lastaiku zopet nazaj izroče. Vaša dobra žeua naj pove, da sem ravno kar vprašal, ako imam še daleč do kake fare, kajti tuje blagi5, ktero nosim, mi ue da prej mirii ne pokoja, dokler ga ne izročim v prave in poštene roke. Mliiiar vzame torbico, pregleda in prešteje deuarje, potem je zopet nazaj zaveže tev reče: ,,Da! to so Rupretovi denarji, ki sera je jaz včeraj njegovej ženi Mini pošteno naštel in izročil. Slišali pa smo danes na vse zgodaj žalostno novico, da je Lipe, ki je prišel z Mino po denarje, in kteremu jih je Mhia dala, da je spravi v svojo torbico, med potoina pobegiiil z denarji. Že La vse zgodaj sta ga iskala tukaj okrog dva žandarja in ga še zdaj zalezujeta po našej fari."
,,Tega bodo težko dobili", pravim jaz, ,,kajti lopov iina presneto dobre pete iii iie bo se tako lahko vjel v nastavljeue mu zanjke."
,,Hvala ljubemu Bogn, da so se le denarji dobili", reče mlinarica, ,,kajti Miaa je neki že vsa iz uma."
Mlinar mi ukaže, da iiaj stopim v sobo, veli rui princsti uekaj gorkih jedil in kozarec vina, da se nekoliko okrepčam, potem pa pokliče svojega hlapca, da bi ine spreinil do Kupretovih. Pri odliodu nii položi mlinar za-upno rok(5 ua ramo rekoč: ,,Ti si dober iu pošten človek. Akone dobišnikjer dobre službe, pridi nazaj k nieni, rad te bom vzel v svojo hišo, dasiravno ne potvebujern za zdaj nobenega posla." — V treh urah sem bil z mlinarjevim hlapcem pri starem Eupretu, kteremu izročiin denarje in uiu povem, kako in kje sem je našel. Kdo popiše radost in veselje objokauega starčeka, ko spozna po torbici iii ruti, da je najdeno blago res njegovo. Miaa je ležala v postelji in se ni nič kaj brigala za najdene denarje, kajfci žalosfcen dogodak in strah, kigaje raorala prestati, starevo preveč prevzela. Dobra žena pa je tudi iinela vse ljudi za pošteue, iii najmauje si je mislila, da bi bil njen Lipe, ki mu je bila tak<5 rekoč druga mati, kaj tacega storiti inogel."
,,Nehvaležuost do očeta in matere je največa pregreha malopridnega otroka", vzdihue vojak iu prosi za nadaljevanje.
,,Stari Eupret," nadaljuje Prevdarnik, ,,me ni pustil več iz svoje Mše. Pri njem sem moral ostati, kar ini je bilo prav po volji, ker prijazni in po-strežljivi starček se mi je zel6 dopadel, iu tako sem prevzel mesto maloprid-nega Lipeta. — Mina ni dolgo živela. Imela je uekovo posebno nagnenje in ljubezen do nesrečnega Lipeta, kterega je, kakor seni pozneje slišal, ona sama v hišo pripravila in prav po inaterino za-nj skerbela. Ker se o Lipetu poz-neje prav nic ni pozvedeti moglo, iii ga Doben človek ni niti videl nifci slišal o njein, je Miuo nesrečna misel, da se je njeni ljubljenec, kakor ga je vedno iinenovala, v obupnosti ali uinoril, ali pa kako drugače žalosteu koiiec storil, naglo iz tega sveta pobrala. Njeno mesto za postrežbo sta-remn Rupretu je prevzela njena sestričina Mica, ktero tukaj vidite, in ktera je zdaj moja pri4na ia zvegta žena."
— 67 —
Z obledelim, mtftniin obrazom pogleda vojak zalo, mlado Mico, ki se je sladko namuzala svojemu možu, ko jo je vpričo tujega človeka pohvalil.
,,Dobljene denarje," nadaljuje Prevdarnik, ,,je Eupret prav dobro obernil. Kupil si je nekaj polja in živine, ktero smo prav pridno redili in marljivo oskerbovali. S pridnostjo iii varčnostjo se je majhno premoženje čedalje bolj poranoževalo in v malo letih je bil Eupret eden najboljih svojik bliž-njib. sosedov, kajti znal je vsak krajcar v prid oberniti in vsak kos zemlje , dobro porabiti, česar njegovi sosedje niso utneli. Čez dre leti potem pusti Eupret leseiio bajtico podzidati. Pridejo zidarji, da postavijo temelj k novej lesenej hiSici. Ko smo pod hišnira pragom kopali, dobili smo nekovo staro persteno posodo, ki je bila prav dobro s kaineneno ploščo pokrita. Ali ko posodo odkrijemo, mislite si naSe novo veselje in zavzetje! Posoda je bila polna fvancoskih luidorjev. *) Berž ko ae, jih je nekdo o dobi francozke vojske pred sovražniki tu sim zakopal iu je tudi zakopane pustil. — Tak6 je bil Eupret naenkrat najbogateji posestnik v našej fari. Veliko je daroval farnej cerkvi iu drugiin dobrim napravam. Iz leseue bajtice pa se je vzdignila lepa, zidana hiša, ktero zdaj tnkaj vidite. — Celih deset let se je radoval Eu-pret svojega pošteno pridobljeuega premoženja. Kmalu potem pa je jel bolehati in po kratkej bolezni zbog ostarelosti mirno in sladko v Gospodu zaspal. Pred svojo smertjo pokliče mene k svojej postelji in mi reče: ,,Ljubi moj Groga! Čas, ki ga imain še živeti jo kvatek, zel6 kratek; treba je tedaj, da uaredim svojo oporoko. Vse moje premožeuje, h kteremu si tudi ti ve-liko s svojima pridnima rokama pripomogel, je tvoje; toda le s to pogodbo, da vzameš sestrioino moje ranjke Mine, ki mi je po njenej smerti tako lepo in zvesto stregla, za svojo žeuo. Pridaa in vse hvale vredna deklica je to, in me je tudi zagotovila, da bi bila s tabo popolnoma zadovoljna. Jaz sem prepričan zadostno vajine pridnosti, pobožnosti in zvestobe, tcr upam, da ne bi .inogel svojega posestva v boljše roke izročiti, nego so vajiue." — Jaz sem bil s pogoji starega Eupreta tako zadovoljen, da padem pred njega na koloui iu se iuu s povzdignjenima rokama za tolikanj dobroto zahvaljujera. Objemal ga sem kot svojega očeta iu vse noči prosil ljubega Boga, naj bi podaril tak6 blagemu dobrotniku zopet ljubo zdravje, da bi bil priča veselega dn6 moje zaročitve s sestričino njegove ranjke žene. Ali Bog moje molitve ni hotel uslišati, čez kar pa nisem godevnjal, kajti mislil sem si: Bog že vž, kaj dela, zakaj in kak6; njegova sveta volja naj se izide. Ko je Enpret svojo oporoko uapravil, sein moral svojo obljubo vpričo dveh veljavnih mož poterditi. Muogo lepili naukov sem še prejel od blagega starčeka, preden je svoje oči za zmiraj zatisnil. ,,Živi z ljuduii," je večkrat djal, ,,in ogibaj se vsake, tudi najmanje pregrehe, posebno pa krivice. Vsem Ijndem delaj dobro in ne odteguj jim niti svojega serca niti svoje pomoči, kedav je po-kebujejo, poteni bo gotovo sreča pri tebi in tvojih otrocih." Tudi Lipeta se je bogoljubni starček še zadaje dni spominjal, rekel je: ,,Ako bi utegnil se kedaj nesrečni Lipe, kterega je nehvaležnost do ujegovih dobrih rejnikov *  Zlatih denarjev (cekinov).
5*
— 68 -
v velik greh zapeljala, v ta kraj priti, povej nm, da mu sva jaz in moja ranjka Mina njegov pregrešek odpustila, in da bo naju še v grobu veselilo, ako se je poboljšal in je postal dober in pameten člorek. Če bi pa nesrečni Lipe reven in nadložen kedaj v tvojo hišo prišel, vzemi ga radovoljno pod svojo streho in obderži ga pri sebi, naj ti poinaga pri kmetiji, ktera se je po nje-govem odhodu tako lepo razcvčtati začela." — Tudi to sem obljubil svojemu blagemu dobrotniku, kterega kostl že davno počivajo na farnem pokopališči."
,,Bodi mu zčrnljica lahka in v miru naj počiva," vzdihne vojak ter se v globoke misli zatopi.
,,Posestvo, ki sem ga prejel od starega liupreta," pripoveduje Prev-darnik, ,,pripravil sem s svojo pridno delalno Mieo na takošeu stan, da se pred vsakim drugiin najbolj odlikuje, in to mi je bilo tudi lahko, kajti od Eupreta nisem podedoval samo posestva, ampak podedoval sem tudi njegovo pridnost in ljubezen do poljedelstva, a moja Mica podedovala je od svoje tete vso varčnost in skerbljivost, ki jo mora imeti pridna gospodinja, in tako živiva že blizo deset let v najlepšej složnosti in ljubezni. Premoženje se nama, hvala Bogu, vedno pomnožuje iu pridobila sva si tudi ljubezen in zaupanje naših bližnjih sosedov."
,,A1 od Lipeta uiste pozneje nič slišali," povzame vojak, ko je Prev-darnik svoj govor končal.
,,Mč, prav nič," se oglasita enoglasno Prevdarnik in Mica.
„1 kaj bi vendar storila ž njini, ko bi hudobnež naenkrat stopil v vašo hilo in še veliko hudobneji, nego je bil v svojih mladih letih," vpraša vojak.
,,Ne v6m, ako bi mogel spolniti obljubo, ki sem jo dal svojemu dobrotniku," reče Prevdarnik, ,,kajti videti nepoboljšanega hudodelca pred svojimi očmi, zavrela bi ini kri in gotovo bi ga zgrabil rekoč: Tat, ki si okradel svoja največa dobrotnika! Ubijalec, ki si umoril svojo dobro mater in znabititudi kriv bil, da je šel tvoj in moj dobrotiiik le prezgodaj v persteno gomilo, prišel si zdaj y mojo pest, da te izročim v roke ostre pravice, kajti trojp černo dejanje — —¦
,,Ha, zadosti, zadosti!" zagr6m\ vojak s hromečim in hripavim glasom, ter skoči opiraje se na svojo leseno palico izza raize. ,,Vaše besede naj se izidejo. Tii imate kruljevo, na pol živo, suho in gnjilo truplo nesrečnega Lipeta, da ga izročite ostrej pravici; kajti vedite, j a z sera tisti malopridni in hudobni Lipe, o kterem ste ravno pripovedovali, in nihče drugi."
,,Jezus, Marija in svetiJožef!" zaupijeta euoglasno Prevdarnik inMica, skočita po konci in gledata vsa plaha in osupnjena bledo in vpadeno obličje nesrečnega vojaka. Mala, nedolžna deklica tišči jokaje k očetu; tudi mali otročiček t naročji Ijube rnatere se prestraši in joka iz vsega gerla.
,,Bog v iiebesih je moja priča," povzame Prevdarnik, ,,da nisem mislil tako hudo z Lipetom ravnati, kakor sem ravno govoril, ampak da je bila vselej moja iskrena želja nesrečnega Lipeta na svoje persi kot svojega lasfc-nega brata pritisniti in ga po želji svojega dobrotnika prav po bratovsko v svojo hišo sprejeti in za vselej pri sebi obderžati. Kaj ne Mica, da je res tak<5," se ihti Prevdarnik.
^-69 —
,,Je, je takd, in nič drugače," reče Mica jokaje, ter si ne upa pogledati vojaka v obraz.
,,Prepričan sem" pravi Lipe s solzami v očeh, ,,da ste dobri in bogo-Ijubni ljudjti; toda vaše pomoči jaz nisem zaslužil in je tudi ne potrebujem, kajti moji diievi so izšteti. Edina dobrota, za ktero vaju prosim, je: da me obderžite v svojej hiši samo za toliko časa, da operem svojo dušo najostudniših pregreh in se spravim z Bogom, kterega sem tolikokrat hudo iu gerdo raz-žalil. Moje hudobije so narasle do verha in nisem vreden, da bi še dalje prebival v ljudskej druščini. Čas je kratek, — moje telo, kakor vidite, slabo; življenje visi še na enej samej nitki, ktero gloje dan in noč neki červ, ki se je zbudil v inojej vesti in vsaki trenotek se bojim, da jo pregrize in da bo treba stopiti pred ostrega soduika, da dam odgovor od svojega malo-pridnega, brezbožnega življenja. Prosite Boga, da bi ine porosil s svojo milostjo, da bi ozdravil moje bolno sercč in obudil nado v mojej razvetranej duši, ter mi odpustil moje velike pregrehe."
Komaj teden so imeli Prevdarnikovi revnega, nadložnega, pa zeltf ske-sanega Lipeta v svojej hiši. Pripovedal jim je, kako je prišel med cigane in od ciganov ined tolovaje. Ropal, pijančeval in razne druge, najgerje pre-grehe je počenjal. Ker je pa njegovo gerdo življenje zavoljo hudobnega po-čenanja v vednej nevarnosti bilo, zapisal se je prostovoljno v vojake, kjer je leta 1849 v bitki pri Novari ob svojo levo nogo prišel. — Čutil se je vsaki dan slabejega in je spoznal, da ne bo več dolgo božjega sveta gledal. Prosil je Prevdarnika, da mu pošlje po duhovnika, ktereniu se je vseh svojih pregreh in hudobij prav skesano obtožil in potem kmalu po prejetih sv. za-kramentih umerl. — Kekel je še pred svojo smerfcjo okrogstoječiin, ki so prišli, da bi ga milovali in tolažili: ,,Glejte, preljubi moji! koliko zlega in žalostnih nasledkov ima ena sama pregreha, kteve se človek v mladosti  ne varuje."
Iv. Tomšič