Poštnina platna v gotovi,!.	^	organizacij*	Ja	mol,
Leto IX., St. 25.	¥	LiuhljanS,	26* a^gassfa 1922-	ko!5feor	rnoS	—	toliko	pravfice	,
DELAVEC
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Stojte na straži!
V r8yirj^_fe_izbruimUa__o^,omna
Dolžni smo. da jim pomagamo vzdr-
stavka rudarfev. 12 tisoč rudarjev le pripravljeno prenašati že take žrtye._ da_.napravijo konec temu rtastemu življenju »n si pribore vsai toliko kruha, da bodo z niim vsaj izhajati mogli.
Poleg te stavke se vrše še usnjarska v Ptuju, mizarska v Ljubljjanjjn živilska v Celju.
Dolžni smo, da branimo stavkajoče delavce ored vsakim nasiljem!
žati!
Dolžni smo, da storimo vse, da jim
Vihar in povodenj!
Kaj za to, če prihaja pomlad v viharju in povodji!
Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast.
Ivan Cankar.
Pred očmi človeštva se odigrava nekaj novega, silnega, nezaslišanega — skratka nekaj nepojmljivega. Predvojni mir in gospodarski red je za vekomaj uokopan.
Delavno ljudstvo pred vojno je bilo podobno spečemu orjaku, kateremu leži na prsih cela kopa pijavk, ki se napajajo z njegovo srčno krvjo. Po zaslugi kapitalizma samega, ki je zapalil grozno bakljo svetovne vojne, se je pa ta orjak prebudil in pričel razmišljati, kako se najhitreje otrese nevarnih krvosesov.
Človek, ki se je iz spanja pravkar prebudil ie v svojih kretnjah zelo neroden. Tudi naš orjak, je prišel sicer do prepričanja, da je po pijavkah treba udariti, a omotica, ki je posledica dolgega spanja ga zapeljava, da ne zadene tja, kamor bi rad. Mesto po pijavki udari mimo nje po prsih ali celo po lastni glavi. A ti udarci po lastni glavi, če ravno bole, vendar povzročajo čim hitrejše prebujenje.
Delavno ljudstvo prihaja zadnje čase vedno bolj k spoznanju, da je spanec, ki ga je spalo, vzrok sužnjosti v kateri se svet nahaja, poleg tega pa spoznava, da za odpravo te sužnjosti ne zadostujejo udarci s pestjo po zidu, pa, če so še tako silni.
Treba je udarcev, natančno premišljenih in dobro namerjenih na glave pijavk — kapitalizma. Misel organizacije zmaguje in te organizacije bodo dajale udarce, ki bodo zadeli na pravo glavo.
Po celem svetu se vrše stavka za stavko ena bolj silna in grandiozna kot
Izhaia vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, selenburgova ulica štev. 6/n.
Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din. celoletno 24 Din. — Za Slane izvod po 40 p,
Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotione organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
bomo dali moralno.in materijelno pomoč!  Strokovna komisija bo v nedeljo 27.
  .  »iibi	-moimtnu
t. m. napravila vsa tozadevne ukrepe.
i —l ——sjnarreu l u-rz t.. .k«- . —-in
 Dolžnost vseh organizacij, zaupnikov
■■BaKMLTMbiMUM.	i	‘	r-f*	'	ifc* ~ in i ***' 111 »■.-
in članov je. da preskrbe vse, da se bodo vsi ukrepi točno, hitro in natančno izvrševali.
Predsedstva strokovne komisije.
druga. Komaj prenehajo kovinarji začno rudarji, potem železničarji, mizarji, tekstilni delavci pa zopet kovinarji itd. Dolga in silna borba divja po vsemu svetu, na eni strani kapital s svojo belo zastavo, ki brani svoje dobro utrjene postojanke, na drugi pa rdeča četa delavstva, ki te postojanke naskakuje dobro vedoč, da nima v tem boju ničesar zgubiti, kvečjemu verige z rok, dočim lahko pribori vse — cel svet.
Ali vsi znaki kažejo, da se je pravzaprav ta boj šele pričel, da bo še hujši. Četa za četo-koraka v boj, oba nasprotnika pošiljata vedno večje rezerve v me-tež, a zmaga se še ne odločuje na nobeno stran, danes gre temu boljše, a jutri zopet onemu.
Ni človeka na svetu, ki bi znal povedati kdaj bo ta silna borba prenehala, a eno je pa vsem, ki kaj mislijo znano — da bo zmagal tisti, ki bo imel več rezerv boljšo dispiplino in resnico na svoji strani.
Tudi slovenski proletarci tvorimo del te bojujoče se armade. Kakor je naša domovina majhna in malenkostna, a je vendar rodila poleg revežev tudi bogatine, poleg trpinov — postopače. Zato se tej borbi ne izognemo tudi, če bi se ji hoteli. Vse kar živi in si s trudom služi svoj
kruh se bo moralo bojevati za svoj obstoj, le mrtveci imajo izjemo.
V Sloveniji se je ta borba pravzaprav šele letošnjo pomlad pričela. Da se ni že prej je kriva mora, kj je v podobi starokopitnežev ležala na naših organizacijah.	x	j
A letošnjo pomlad, ko smo si na strokovnem kongre_su dopovedali kaj pravzaprav hočemo, se je borba kar sama po sebi pričela. Prva je pričela naša avantgarda — kovinarji, ki so s silnimi udarci v protinaskoku ustavili kapitalistični pohod. Za njimi takoj so udarili žvilski, brivski, usnjarski in mizarski delavcu Stavka za stavko se vrši že od spomladi, zadnje čase se je pa borba tako povečala, da imajo naše organizacije kar po štiri ali pet stavk na enkrat
Ravno v tem času se vrši stavka usnjarjev v Ptuju, stavka živilskih delavcev v Celju, in stavka lesnih delavcev Vj Ljubljani. Zadnji ponedeljek je pa izbruhnila še stavka rudarjev, v kateri uče-stvuje do 12 tisoč rudarjev, s 6 tisoč že« nami in okoli 20 tisoč otroci.
Vsak proletarec, ki se nahaja v, stavki naj računa s tem, da brez boja ni zmage.
Stavkujoči naj vedo, da je boljše par tednov nekoliko bolj trpeti pa potem za dolgo dobo imeti boljši položaj, kakor pa vedno trpeti in živeti to pasje življenje, ki ga dandanes delavni človek preživlja.
Oni delavci pa, ki se v stavki ne nahajajo, naj pa vedo, da je zmaga stavkajočih obenem njihova zmaga in poraz stavkujočih obenem poraz vsega delavstva.
Oboji so pa lahko prepričani, da bo nastala še silnejša reakcija, če delavstvo v teh bojih propade.
Zato naj oni, ki so v boju stisnejo zobe in vstrajajo! Oni pa, ki se nahajajo pri delu naj pa pridno zbirajo prispevke za stavkujoče tovariše, ki se bojujejo zase pa tudi zanje, obenem naj pa tudi svojo puško pripravijo za strel.
Silno neurje z gromom in bliskom je znamenje vstajajoče pomladi!
Dvignite glave! Kvišku srca! Pravica je na naši strani!
Več ko pol leta je že minulo, odkar so prišli rudarji do spoznanja, da s svojimi plačami ne morejo več izhajati. Vložili so zato spomenico za zvišanje plač in obenem obvestili vse mogoče urade o svojih upravičenih zahtevah. Skoraj neverjetno je, koliko deputacij so poslali rudarji v tem času na rudarsko glavarstvo, k pokrajinski upravi in raznim 'PO-
Rudarska stavka.
slancem in ministrom. Trbovlje so obiskovale razne komisije, vršila so se pogajanja v Ljubljani itd., a od nikoder ni prišla nikakršna stvarna rešitev v smislu delavskih zahtev — same prazne obljube.
Končno je ljudska nevolja zrastla do vrhunca in v nedeljo 20. t. m. so vsi ru-v vseh rudnikih Trboveljske pre-
mogoKopne 'družbe, fo Je v Trbovljah,
Zagorju, Hrastniku, Rajhenburgu In Kočevju ustavili svoje delo.
Preko 12.000 rudarjev z okoli 6000 ženami in 20.000 otroki je pripravljeno dokazati, da je boljše kratko dobo še bolj stradati, nego so dosedaj, in s tem za daljšo dobo priboriti si nekoliko večji košček hruha.
Lačni želodec je to ljudstvo, ki se je nahajalo kar v 4. ali 5. organizacijah, združil v enotno fronto z enim samim ciljem ^izboljšati si bedni položaj.
Želodec je opravil kar na mah delo, katerega ni mogel opraviti niti najboljši um.
Z največjim ponosom ugotavljamo pri tej priliki, da so člani naše organizacije (to je Unije slovenskih rudarjev) vsi do zadnjega storili svojo proletarsko dolžnost — vsi so se odzvali klicu delavske solidarnosti. Hudo pri celi stvari je le to, da nima stavka enotnega vodstva. Vodstvo bi morala prevzeti organizacija, ki ima večino rudarjev za seboj. Naša organizacija, ki je najstarejša in ima največ skušenih in zmožnih ljudi za vodstvo stavke, tega ne more prevzeti, ker je v manjšini. Zato se ni in se ne bo silila v ospredje, čeprav zelo pogreša enotnih navodil, ki so nujen predpogoj za enoten nastop.
Ta nedostatek, ki bi postal lahko usoden, je pa treba nujno odpraviti, kajti gotovo je, da bo skušal podjetnik razbijati enotnost delavstva s tem, da bo pošiljal med delavce svoje agente, ki bodo povzročali z različnimi izmišljotinami zmešnjavo. Gotovo je tudi, da bodo kapitalisti skušali dobiti povod, da stavko s silo zatro. Poskusili bodo uprizoriti kake praske ali prerekanja samo zato, da bodo potem lahko javnosti natvezli bajko, da so morali rabiti policijsko silo, da vz-drže red in mir. V takem slučaju je nujno potrebno, da vodstvo stavke, ki mora imeti na razpolago zadostno število disciplinarnih rediteljev, poseže vmes in samo napravi red.
Vsi ti razlogi torej govore zato, da se ta zadeva hitro reši, postaviti je treba stavki vodstvo, ki bo vse te naloge izvr-ševalo.	,!	i	, ,
Resna beseda resnim ljudem!
Na občnem zboru oblačilnih delavcev, ki se je vršil v Ljubljani dne 20. t m. so bili Izgovorjeni nekateri očitki, na katere smo dolžni javno odgovoriti, da si bodo člani te organizacije lahko ustvarili lastno nepristransko sodba
Predsednik centralnega odbora tega društva, se je na skupščini pritožil, da dela celjska okrožna komisija društvu razne preglavice. Kot dokaz za to je navedel trditev, da je okrožni tajnik predlagal Strokovni komisiji v Ljubljani naj razpusti centralni odbor tega društva in upostavi upravitelja. Sodrugu predsedniku, katerega poznamo kot resnega moža povemo javno, da ga je dotični, ki mu je to povedal pobalinsko nalagal, kajti Strokovna komisija ni dobila o tej zadevi iz Celja nikakršnega predloga. Dotične-ga, ki mu je to pripovedoval poznamo imenoma in ne vemo za kakšne proti-usluge vrši to zastrupljevanje medsebojnega razmerja. Zakaj se umešava v organizacijo, katere niti član ni?? Če ne bo takoj prenehal s tem načinom opozicije in, če ne bo kmalu javno povedal, da je lagal bomo prisiljeni mi, da povemo
Pri vsaki vefild stavk! je najvažnejše da se takoj spočetka pripravimo na vse, kar bi se utegnilo zgoditi. Pripraviti se ie treba na dolgotrajno stavko, četudi misli ta ali oni. da bo kratka. Skrbeti je treba za to da se bo vsaj naibednejšim nekoliko pomagalo, organizirati je treba zasilna dela, itd. Posebno ostro orožje proti kapitalizmu je, ako se razprše stav-kujoči v bližnjo in tudi daljno okolico ter orično tam pronagirati idejo razrednega boja. Če drugega ne, povzroči ta način boja vsaj pri vladni stranki strah za volilce, da se ne upa pretrdo nastopati proti stav-kujočim. Stvar postane kapitalistom prej ali slej neljuba, ko vidijo, da odpirajo stavkujoči še drugim proletarcem oči in podvizajo se spor čhnpreje rešiti.
Vse to je treba organizirati in izvesti. Poudariti pa je treba pri tem. da, čim-večja masa ljudi v stavki aktivno deluje, tem prej pride zmagovit konec, čim na daljšo stavko se pripravimo, tem prej upade kapitalistom pogum.
Shod. ki ga je sklicala SSJ v sredo 23. t. m. v Trbovljah, je pokazal, kakšna enodušnost, preudarnost in disciplina vlada v rudarskih vrstah. Poslanec s. Ber-not ie na shodu, ki se ga je udeležilo okoli dva tisoč rudarjev, pojasnil položaj, ter z lepimi zgledi priporočal, naj delavstvo brezpogojno enotno nastopa. Lačni želodci so rudarje združili v enotno fronto. zato nai ne povprašujejo, kateri organizaciji kdo pripada, temveč naj bodo v tem bora le bratje in sestre.
Sodr. Franc Svetek, ki je govoril za Strokovno komisijo, je povedal več zgledov iz celjske stavke kovinarjev in obljubil. da bodo v Strokovni komisiji združene organizacije pomagale kolikor bodo le mogle, da bo zmaga rudarjev čim popolnejša.
Shod je odobraval oba govora in je pokazal da so rudarji boli zavedni, kot bi marsikdo sodil.
O poteku stavke bomo natančno poročali. zlasti bomo stali na straži, da se nad stavkujočimi ne bodo vršile kake zloraba
slovenski delavski javnosti ime tega bojazljivega licemerca.
Glede »očitka, da je v »Delavcu« premalo člankov o oblačilni stroki je pa treba povedati, da je bilo priobčeno dosedaj še vse, kar je ta stroka poslala. Vsi Članki, uvodniki in članki o socialni in tarifni politiki so namenjeni za vse stroke, ker trpe vse stroke na istih bolečinah. Če so socialni zakoni slabi so slabi ravno tako za krojača kot za rudarja. Za zboljšanje položaja delavstva je treba organizacije, pa ne samo za eno vrsto delavstva temveč za vse, zato so bili tudi vsi članki, ki so to idejo širili in utemeljevali namenjeni ravno tako temu društvu kot kakemu drugemu.
Bilo je še nekaj očitkov, a vsi ti so izvirali ali iz neinformiranosti dotičnikov, ali pa vsled zlobnega natolcevanja nekaterih zgag, ki vedno in povsod rovarijo in kritizirajo nikdar pa ne povedo kaj pravzaprav žele.
Oblačilnemu delavstvu pa priporočamo naj se pridno organizira in naj le pridno dopisuje v list, porabili bomo vse kar bo porabljivega. K stvari se še povrnemo, kajti štejemo si v dolžnost natočiti članstvu čiste voda
Strokovno gfoanje.
Stavka usnjarjev v Ptuju.
Delavsko gibanje preživlja hudo krizo, katero je iz* vala gospodarska kriza. Kriza delavskega gibanja se je to Dot pojavila v obliki stavk. Delavstvo celega sveta stoji takorekoč v stavki in se bori za svoj obstoj. Danes ne iščemo več zboljšanja svojega gmotnega položaja, temveč se borimo le za primanjkljaj, ki ga moramo imeti, če hočemo ohraniti svoje moči delazmožne.
Kapitalizem uvideva zukai se borimo, noče oa upravičenosti naših bojev priznati. Egoizem in sovraštvo do delavnih slojev mu ne dopuščata tega.
V Ptuju se bori okoli 350 delavcev iu delavk za svoi kruh in za svoje pravice. Boj je hud in stavka bo trpela naj-brže dalje časa.
Nujno potrebno pa je. da ptujske so-druge podprejo v njih boiu vsi. ki vedo, kaj je boi za košček kruha.
Osrednje društvo usnjarskih delavcev v Mariboru, ki le včlanjeno v Strokovni komisiji, poživlja vsled tega vse sodružne organizacije« da pokažejo v času potrebe solidarnost in stavko moralno in gmotno podora Le z medsebojno pomočjo izvršujemo namen organizacije!
Usnjarsko delavstvo, ki se ne nahaja v stavki, pa naj se istotako spomni svojih, sodrugov v Ptuju.
V strokovnem gibanju se glede medsebojne podpore vedno uveljavlja pregovor: Danes meni. jutri tebi!
Mizarska stavka v Ljubljani.
Mizarska stavka v Ljubljani traja že četrti teden, vse je mimo In trezno, delavstvo se zaveda svojih dolžnosti, katere ie prevzelo, ko le stopilo v boj za svojo pravico. Stavkokazov se gospodom mojstrom v Ljubljani ni posrečilo dobiti, zato so poskusili svoi lov izven Ljubljane. Nasedla sta iim dva mojstra z dežele, katera sedai odjedata kruh lačnemu mestnemu delavstvu. Ko natančno zvemo za imena teh požrešnežev, jih bomo objavili z velikimi črkami v časopisu, da jih bo poznala vsa javnost.
Enako z mizarskimi mojstri nastopa tovarna »Slograd«. katera privaia zadnji čas delavne moči iz Italija — Opozarjamo tozadevno Pokrajinsko upravo za Slovenija oddelek za soc. politiko, da stvar preišče, če se drži omenjena tvrdka zakona, o zaščiti delavcev ali ne. Ako se ga ne drži nai se io brezobzirno kaznuje na podlagi tozadevnega zakona. Tudi v Celju skuša omenjena tvrdka loviti delavce na limanice, nakar predvsem opozarjamo celjske sodruge, da to nemudoma preorečiio in tamošnjemu delavstvu povedo, da so mezdne razmere v LbtbHani škandalozne, ter da se delavstvo v Ljubljani vsled njih nahaja v stavki.
Ob izbruhu stavke so podjetniki zagrozili, da bodo stvar tako dolgo zavlačevali, dokler se ne razbijejo vse delavske organizacije in če bi bilo treba tudf tri mesece. — Delavstvo ie to izjavo hladno sprejelo, ker je pripravljeno tudi eventuejno šest mesecev stavkati.
Isto kakor lesnim delavcem v Ljubljani se godi lesnemu delavstvu v tovarni »Vintgar« v Gorjah pri Bledu, nadalje je delavstvo izprto v Jelendolu pri tvrd. »Velika gora«. Opozarjamo vse delavstva da nihče ne potuje tja, dokler se spori ne rešijo v prid delavstva. kar, bočno pravočasno objavili, •	'T1
Razno.
Podružnica, Osrednj. dr. Kem. def v Mojstrani na Gorenjskem naznanja, kemičnemu delavstvu v Sloveniji, da smo imeli dne 19. in 20. avgusta mnogoštevilni izlet na Kredarico in Triglav, kar je bil prvi delavski zlet v naravo, ki je uspel srečno v res družabnem in veselem razpoloženju. Zleta se je udeležil tudi zastopnik Osrednj. dr. sodr. Rejc, kateremu priporočamo, da pouči kemično in soroda no delavstvo v Sloveniji, da je življenje v naravi ob prostem času, zdravilo za dušo in telo. Zatorej na svidenje v letu '1923. v naših gorenjskih gorah.
Cementni delavci Mojstrana.
Op. uredn.: Kar so izvedli kemični delavci bi lahko napravile tudi druge stroke. Samo tisti, ki se je takih priredi-, tev udeležil ve kakšne važnosti so za kulturni napredek delavstva. Proč od go-stilen v bujno naravo je klic vseh, ki res žele osvobojenja. Posebno zaspanim ljubljančanom bi priporočali, da se prično gibati v naravo.«
Vsak kdor se ne upa na Triglav naj gre pa vsaj na Šmarno goro •— boljše bo kot je doma za pečjo.
Glavni radnlčkl savez Jugoslavije v Beogradu sklicuje sejo plenuma za 2. in 3. septembra v Beogradu. Te seje se udeleže tudi zastopniki naše Strokovne komisije. ki se je kakor znano na letošnjem strokovnem kongresu pridružila temu Savezu in tvori sedaj pokrajinski odbor za Slovenijo.
Med drugimi važnimi točkami dnevnega reda je tudi razprava o enotni fronti jugoslovanskega proletariata. Naši zastopniki bodo k temu vprašanju zastopali gotovo isto stališče, ki ga je zastopal naš strokovni kongres, namreč to, da se da enotno fronto ustvariti le potom enotnih organizacij, ki stoje vse na enem internacionalnem pravcu.
Gotovo bodo to stališče zavzemali tudi odborniki iz ostalih pokrajin, ker tudi časopisje iz teh krajev piše v isti smeri.
Seja je z ozirom na težavni položaj delavstva gotovo nujno važna. Sklepe in razprave iz te seje bomo podrobno priobčili.
Utrinki.
Cloveic. W se krčevito opriJecnDe prepričanja, ki mu j« bilo vcepljeno v otroških lotih: ki trdovratno zaivrača vse dvome, ki se mn pozneje v življenju pojavljajo; ki no6e Citati knji* o katerih misli, da bodo njegovo prepričanje postavile na laž; ki noče razpravljati o svojem prepričanju z ljudmi ki so drugačnega mišljenja, ki smatra vse ljudi za grešne, kateri nteo takega prepričanja kot on — Je vtelešen proti vsemu človeštvu.
Izšla k> druga številka »Rdečega pilota« in jo tmooročamo vsem razredno zavednim sodrugom. __________________
NAŠIM ČITATELJEM!
Tiskarna zahteva od nas, da flst sproti plačujemo in nam grozi, da bo sicer ustavila nadaljno tiskanje lista. Mi dobimo od tiskarne vsak teden sproti račun za list, dočim pošiljamo mi račune našim organizacijam še le koncem vsakega meseca. Pa kljub temu, da storimo kar le moremo, da olajšamo organizacijam plačevanje, vendar nekatere organizacije U*ta niti mesečno osttaa no pJa-•cajg,	s	v	*	»	*	'	•'	»'*’-•
Ker cfisfoja nevarnost, da nam fl-
skarna list v resnici ustavi, smo prisiljeni objaviti ime one organizacije, ki ne bo takoj ko sprejme račun tega poravnala. Če tudi to ne bo pomagalo in, če od organizacije ne dobimo najkasneje do 10. vsakega meseca denar za prejšnji mesec, bomo list brezpogojno ustavili. V takem slučaju naj člani dotične organizacije napravijo red.
Zgodi se tudi, da se pri razpošiljali lista v tiskarni zgodi kaka pomota, kar ]e pri tako veliki nakladi razumljivo. Če katera podružnica lista redno ne dobi naj to sporoči takoj upravništvn, da se bo napaka popravila.
Uprava »Delavca«.
Iz organizacij,
KEMIČNA STROKA.
Tajništvo Osrednj. dr. kem. deL za Slovenijo, |e Izvedlo po nalogu v tehnični tovarni Moste zaposlenega delavstva, dne 18. L m. mezdno razpravo, med podjetjem jn zaupnikom organizacije s sledečim uspehom. Dosedanje mezde se povišajo z 18. avgustom za 28%, v Isti meri tudi akordne plače. Enako so se tudi povišale plače nameščencem za 28% prlčcnši s 15. avgustom t. L
Dalje so je Izvedlo tudi mezdno razpravo oz. pogajanje dne 19. t. m. v Mojstrani, med podjetjem cementne tovarne in zaposlenim delavstvom, z rezultatom od 35—40% povišanje na sedanje plače.
Sodrugl In sodružlce razumevajte, da ste enotni, v enotni organizaciji 1
IZ KOVINARSKE ORGANIZACIJE.
Podružnica kovinarjev v Guštanju sporoča, da je bila pošiljatev z dne £>. junija tLv znesku 339.50 Din brez navedbe sklada, namenjena za stavkovni sklad. Skupna vsota prispevkov za stavkovni sklad podružnice Guštanj znaša torej 2022.75 Din, povprečni znesek na vsakega člana pa 14.65 Din.
Ker podružnica v Žirovnici vkljub pozivu žc 2 meseca ni odračunala prispevkov, se ji s prihodnjo številko list »Delavec« ustavi.
Centralni blagajnik.
KOVINARJI POZOR!
Primorani smo. da opozorimo vse naše podružnice na sklep našega kongresa in na naš pravilnik, da je dolžan plačati vsak kovinar svoj prispevek v izmeri zaslužka eno ure na teden.
Skoraj vse naše podružnice se nahajajo v boju za zboljšanje ekonomskega položaja svojih članov. Na več krajih smo naleteli na skrajen odpor podjetnikov, tako, da bodo širše akcije skoraj neizogibne, kar je sklepati tudi Iz drugih bratskih organizacij, kakor rudarjev, mizarjev, živilskih delavcev, brivcev itd, ki so bili radi skrajnega odpora podjetniških organizacij prisiljeni poseči za skrajno orožje — stavko.
Zavedajmo se, da brez sredstev ni boja In brez boja ni zmage!
Radi tega opozarjamo vse podružnične odbore, da izvedejo po podružnicah sklep kongresa. ki gre za tem: Prispevek kovinarja znaša zaslužek ene ure na teden .
Centralno tajništvo ODK.
Tezno pri Mariboru. Dne 30. t m. se bo vršila mezdna razprava za vse tri obrate na Tezni to so, Kovina, Splošna stavbena družba ln Tvornica kola. Ta skupna razprava se ne bo vršila direktno z zastopniki podjetij, temveč z zastopniki Zveze industrijcev, podružnice v Mariboru. Radi tega opozarjamo vse delavstvo teh podjetij, da strne vse svoje sile, da v tem skupnem boju zmaga.
Kamnik. V nedeljo, dne 20. L m. se je vršil shod podružnice kovinarjev. Shod je bil izredno dobro obiskan iz česar Je sklepati, da se je delavstvo v tovarni »Titan« začelo zavedati, da Je v organizaciji moč. Kot referent na tem shodu le bil centralni tajnik s. Golmajer, ki Je med drugim poudarjal, da je to delavstvo radi svoje nezavednosti pri zadnjih mezdnih gibanjih moralo biti popustljivo in da nikoli ni dobilo, kar je zahtevalo. To popustljivost pa je pripisati temu, ker ta podružnica ni j>fla do sedaj zmožna Izvesti kako širšo akcijo napram svojemu podjetniku. Nedeljski shod je pa pokazal, da se Je delavstvo zbudilo. Sklenilo se je, da se zahteva od 30. t m. naprej 40%-no yvišanje temeljnih In akordnih mezd, ter da se od te zahteve niti za procent ne popusti Zadnja zvišanja mezd katero se Je zahtevalo v časih, ko so cene najbolj narasle niso bila od opdjctnlka nikoli v celo« ugodena, tako,
da h 'dehrvsbe ra več nego 7d% za narastlo
draginjo. Delavstvo je uvidelo, da podjetnik na račun delavskih mezd širi in veča tovarno ln s tem večja produkcijo svojih izdelkov, kadar pa delavstvo predloži svoje upravičene zahteve, pa ni nikoli denarja.
Opozarjamo še ostalo delavstvo te tovarne, da se pridruži večini, ker le v slogi je moč. Vse druge kovinarje pa opozariamo, da ne iščejo dela v tej tovarni dokler ne Javimo, da Je mezdno oprašanje rešeno.	.
ŽIVILSKA STROKA. *
Stavka pekovskih pomočnikov v Celju.
Po petmesečnem zavlačevanju mezdnih po-, ganj, se je vršilo dne 16. t m. mezdno pogajanje, pri katerem se je vršil neizprosen boj med delavcem in kapitalistom. Pogajanje Je trajalo skoraj nepretrgoma od 8. zjutraj do 11. zvečer, Vsled prevelike ozkosrčnosti mostrov se je pogajanje razbilo. Mojstri so bili voljni povišati plače za 40%, na drugi strani pa zvišati ceno hrani in stanovanju za celih 120% tako, da bi ta povišek dejansko ne mogel znašati dnevno na pomočnika več kakor 10 K.
UvidevšI svoj težek položaj, Je delavstvo dne 16. t m. ponoči odgovorilo s splošno stavko. Prvi dan je bila splošna stavka v vseh pek* obratih. Dne 17. pa je delavstvo sklenilo, ker ni javnost kriva, nesramnemu Izkoriščanju pek. pomočnikov ln konzumenta, da bo preskrbelo prebivalstvo Celja z zadostno količino kruha« Sklenjeno — Izvršeno! Še Istega dne popoldne, se je delavstvo razdelilo in šlo na dela Vsi stavkujoči delajo razdeljeno v tri ture y 24 urah in sicer v pekarni sodr. Korena.
Dolžnost Javnosti in delavstva Je, da podpira začasno delavsko pekarno do končne zmage.
V drugi štev. lista se bodemo nekoliko obširnejše pečali s to stvarjo.
Mezdno gibanje delavstva tovarne za špirit in drože v Račjem pri Mariboru, se Je z pogajanjem dne 20. Julija t 1. končalo. Plače so se povišale povprečno za 26% tako, da dobe pro-feslonlsti dnevno Din 30, kurjači in posebni de-, lavci Din 24, navadni delavci oziroma dninarji Din 22 in ženske 17 Din 17 para. Doseglo se je tudi priznanje zaupnikov, 8 urni delavni čas čezurno delo z 50_%, ob nedeljah pa za 100%’ več kakor navadne mezde. 1. majnik se priznaval kot delavski praznik, 14-dnevna obojestranska' odpoved ter določilo, da tvTdka plača v slučaju bolezni delavcu za prvih 8 dni razliko med bolniško podporo In tozadevno mezdo.
Ta tovarna zaposluje zelo malo število delavstva, pokazalo pa Je, da je vztrajno v svojem boju, zvesto organizaciji ln načelom razrednega boja. Vse pohvale vrednim sodrugom: Naprej, ▼ slogi Je moč!
Špedlterski delavci v Maribora, se nahajajo že več mesecev v mezdnem gibanju. Osrednje društvo delavcev je vposlalo spomenico, na katero do danes podjetniki še niso, in kakor lzgleda' sploh ne bodo odgovarjali. Poroča se nam, da Je boj hud, ker se nočejo z delavstvom odnosno z organizacijo pogajati. Sami so pa posameznemu delavcu ponujali od dosedanjih 500 na 640 K tedensko za voznike, za hlapce pa od 560 do 700 kron tedensko. Ponujano plačo bi plačali šele tedaj, če bi se delavstvo Izjavilo, da je pripravljeno delati 10 ur dnevno. N. pr. H. Kremer pri tvrdki Schenker zahteva, da delavstvo dela od 7. zjutraj do 6. zvečer, noče pa priznati čezur-nih ur niti jih ni voljen plačati. Kapitalistični teror špedlterskih podjetnikov v Mariboru smrdi do neba in se ga bo mogoče obraniti le tedaj, če! bo delavstvo razumevalo svoj položaj ter spoznalo, da delodajalec samo Izkorišča v svojo korist Ne samo priporočljivo, marveč dolžnost tega delavstva je, da vstraja v tem boju do zmage. Osrednje društvo dela z polno paro vi tem mezdnem gibanju ln bo zaprosilo vlado, da razpiše pogajanja, ter s tem omogoči pogajanje, katerega se podjetniki branijo.
Mlinsko delavstvo v Sloveniji je največl! revež v naši državi. Delavstvo pa je samo krivo, ker nima strpnosti, da počaka polnega razvoja svojega gibanja, gre in se poda kapitalistu v kremplje, ne da bi premišljevalo o posledicah, ki po takem dejanju pridejo. Osrednje društvo jei do danes storilo nešteto korakov, vlog in urgenc, nakar se delavstvo zlasti v Mariboru ni oziralo, ter je šlo preko tega na lastno pest s svojim podjetnikom v dogovore. Zadnji je razumel delavski situacijski položaj in je to v svojo korist izrabil na ta način, da je ponudil delavstvu kost, za katero Je pa večina v svojo škodo zagrabila., Ne bomo veliko razmotrivali dejanske vzroke storjenih napak, povedati pa hočemo, da vse storjeno, je storjeno samo po volji delavstva in pogreika, kakor uspehi, niso odvisni od samo e&e osebe, pač pa od eelokupne skupine prizadetih. To sl naj »pomnijo mlinski delavci v Mariboru ln bodo takoj imeli ključ svoje bede y rokah, s
kafcrfm odpirajo vrata kapitalistu v svojo Škodo. Dokler se ne bodo delavski pojmi v razredni borbi razbistrili, zlasti pa pri mlinskem delavstvu, naj nihče od prizadetih ne išče dejanskega uspeha. Da je stvar zagrešena je sedaj prepozno govoriti, ker se ni hotelo nasvetov poslušati. V Kranju in v	Celju so	se začele	zbirati	moči, v
Mariboru pa	s svojim	dejanjem	podirajo	skupne
sile za kolektivno pogodbo.
Pekovski pomočniki v Mariboru, Ptuju in Ljubljani stoje zopet v meznem gibanju. Zahteve so upravičene, toda paziti sc bo moralo, da se ne stori kakšna pogreška v škodo prizadetih.
Internacionalna konferenca pekovskih pomočnikov se	vrši dne	14. in 15.	oktobra	v Koln
am Rhein (Nemčija), h	kateri so pozvana	vsa za-
stopstva pekovskih pomočnikov. V glavnem se gre za odpravo nočnega dela v vseh državah in internacionalno organiziranje te stroke proti internacionalni organizaciji pekovskih mojstrov.
Mezdno gibanje v tovarni Jugo - Lloyd v Mariboru je končalo s 20% poviška na sedanje plače. Krojači konfeksijske tovarne v Stožicah pri Ljubljani kakšne so Vaše plače in kje je Vaša zavest?
Objave im zahvale.
Ljubljanski kovinarji pozori V nedeljo 27. t. m. se bode v gostilni »Novi svet« vršil zaup-niški sestanek. Začetek sestanka točno ob 9. dopoldne.
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da obžalujem žalitve, ki sem jih dne, 12. avgusta t. 1. v razburjenosti izrekel tajniku sodr. Meznariču v pisarni naše organizacije, ker ne odgovarjajo resnici. V znak zahvale, da je odstopil od nadaljnih korakov privedem enega novega člana v našo organizacijo.
Ljubljana, dne 22. avgusta 1922.
Belec Anton, pek. pomočnik.
Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem vrhniškim sodrugom usnjarjem za sprejetih 202 kron.
Anton Terglav, Vrhnika.
Podružnica lesnih delavcev v Celju, se naj-iskreneje zahvaljuje vsem sodrugom in sodruži-cam tovarne »Zlatarka« v Celju za nam nabrano vsoto K 460 ob času naše stavke. Odbor.
Podpisani se tem potom najgskrenejše za-.livaljujem vsem Jeseniškim sodrugom in sodru-žicam za darovano svoto v znesku Din 895 v slučaju nesreče in škode, katero utrpim vsled požara na Bohinjski Bistrici.
Jezerc Matevž.
Podpisani Jožef Seiberl, se zahvaljuje vsem sodr. in prijateljem za denarno podporo v znesku 500 kron, kakor tudi gosp. Filipu Lokošku, ki mi je daroval 100 K ob času moje bolezni.
Jožef Seiberl. Store.
Podružnica del. izobraževalne zveze »Svoboda« na Vrhniki, priredi v nedeljo, 27. avgusta t. L v Logarjevi dolini na Vrhniki veliko zabavo z godbo in plesom na prostem. Ob neugodnem vremenu v nedeljo, 10. sept.
Med najbolj zanimive točke sporeda spada: Drsalnica, tekmovalna tekma v vrečah za dobitke in zapor s sodnijo in pandurji.
Nudila se bodo topla in mrzla jedila, kakor tudi antialkoholne pijače. Vstopnina za člane »Svobode« z izkaznico prosta, za člane strokovnih ali politične organizacije z izkaznico 2 Din, za nečlane 3 Din.
Čisti dobiček je namenjen za knjižnico In telovadni odsek »Svobode« na Vrhniki.
Zaradi zelo važnega dnevnega reda, je sc-stanek za vsakega zaupnika obvezen.
Tedenski pregled.
Ljubljana, 22. avgusta 1922.
Pri stremljenju po konsolidiranju svojega gospodarstva upira onemogla Evropa svoje oči če vedno v Ameriko in ji očita, koliko je med svetovno vojno pridobila, dočim je Evropa pri tem izkrvavela. Ameriško oficielno mnenje se je tem očitkom odločno uprlo in zatrjuje, da ni imela Amerika v svetovni vojni nič manj člo* veških in materialnih žrtev nego Evropa. Torej Žrtve na vseh straneh! In vendar se politiki no: čejo spametovati, temveč groze še vedno z orbž* jem.
V Indiji so Angleži zaprli zopet enega iz* med najvplivnejših uporniških voditeljev. Upor tli neprikrito dalje in povzroča Angležem poleg neprilik v Evropi sive lase.
Po londonski konferenci smo. Vse mazanje in krpanje ni pomagalo nič, prepad med Anglijo in Francijo je vedno globlji in širji. Anglija in Nemčija si že mežikati, Francija in Nemčija se
spogledujeta vedno bolj srdito, Anglija tn Fran*
cija pa si skušati z medsebojnimi intrigami po* magati iz zadrege.
Bliža se zasedanje zveze narodov v Žene* vi. Kakor smo že poudarjali, je bila ta zveza narodov le priganjač in izvrševalni odbor aru tante, zato kot taka ni imela nobenega uspeha in ni prav nič prispevala za konsolidacijo med* narodnih odnošajev.
Pri tem zasedanju bo šlo za sprejem Mad* žarske v zvezo narodov. Zato zahteva mala am tanta, naj se ji da pri tem kot neposredni so* sedi odločilna beseda. Mala antanta je zoper to, da se sprejme v zvezo Madžarsko, češ da še ni* ma urejenih notranjih državnih razmer. Z ozi* rom na vladujoči imperialistični duh ni niti od tega zasedanja pričakovati posebnih uspehov. Pravičnost je podlaga ne le posameznih držav, temveč tudi tako važnih občečloveških zvez.
Italijanski zunanji minister se je vrnil iz Rima precej kislega obraza. Dosegel s svojo mi* sijo ni ničesar. Doma so ga pa sprejeli fašistov* ski neredi, kt kar nočejo vzeti konca. Zadnji čas bi bilo, da se zatre ta zalega, ki spravlja vlado v neprestane krize, delavstvo pa s svo* jimi pokolji in požigi v obup.
V Nemčiji je zmagala razsodnost in dr* žavljonska zavest. Pogajanja v Berlinu so se uspešno zaključila in je s tem nemara spor med državno vlado in Bavarsko poravnan. Monar* hističnemu spletkarjenju je torej tudi to pot izpodletelo.
Združenje Avstrije z Nemčijo prihaja vedno bolj v akuten stadij. Avstrija je pred gospodarsko katastrofo. Zvezni kancler dr. Seipl je jasno izrazil v svojih diplomatskih raz* govorih, da mora dobiti Avstrija nemudoma pomoči od zunaj, ali pa bo prisiljena misliti na politično in gospodarsko zbližanje s katero iz* med sosednih držav. Tu je mišljena Nemčija.
Ljudstvo na Dunaju doslovno strada, ker si vzpričo neznosnih cen ne more nabaviti ži* veža. Prireja seveda tudi burne demonstracije. Izgredi zavzemajo vedno bolj resen značaj. To je zadnji opomin, da se mora ljudstvu poma* g uti.
•
Praga Je postale sedaj središče male m* i
tante. Vodilni državniki držav male antante se zbero v Pragi, kjer bodo v glavnem razpravljali o enotnem nastopanju male antante pri zase*
danju zveze narodov, o vzprejemu Poljske v malo antanto in o stališču napram Madžarski. Ni dvoma, da bo imelo to posvetovanje važen pomen za razmere v Srednji Evropi, kakor tudi velik vpliv na razvoj odnošajev evropske po* litike.
V Pragi sta se te dni mudila tudi avstrij* ski zvezni kancler in finančni minister, ki sta konferirala s čehoslovaškim ministrskim pred* sednikom in finančnim ministrom o obupnem gospodarskem položaju Avstrije. Baje dobi Av* stri ja od Čehoslovaške 500 milijonov čehoslo* vaških kron posojila.
V Beogradu so nastopili pasji dnevi: na* rodna skupščina ima počitnice, ministri so se razkropili po raznih konferencah in komisijah, poslanci so po letoviščih, le princ Gjorgje pa* radira po mestu v strah in pokoro Pašiču in vladi. Vlada grozi princu z najstrašnejšimi kaz* niml, to je celo z izobčenjem iz države, vendar pa je videti, da ji te grožnje narekuje strah pred njim.
Zakonodajni odsek se sestane dne 1. sep* tembra in baje takoj začne z razpravami o urad* niškem zakonu.
V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik:
Ivo Meznarič.
Splošio kreitoo M?o ? Ijoblaai
rsgisiro¥2na zadrega z omejeno zavezo
sprejemi hranilne vlnj?« vsak delavnik od 8. do 13 urt In Jih obrestuje po čistih
Rentni davek plača drufltvo iz svojega. Obresti se kapitallzlrajo polletno. Večjo in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. PoMojtla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroStvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptnjejo po bančni obrestni meri.
mr Eiijts tiHi tani
iiiil
Naih®9iš@ In nalvarnelSe naložite svoje prihranke v
Poštni predal št. 13.
Telef. Int. št. 178.
Pošt. ček. rac. št 10.532.
Brzoj. nasl. „Kodes“ Ljubljana.
Obrestuje hranilne vloge po vloge proti Vzletni odpovedi po
brez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v COlltraH v Ljubljani ali pa v pOCBruZniCah 3 Celje, Store, Rogatec, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Crna I., Crna II.
Hranilni kapital SC 4,000.000.
■—a Vlagajmo prihranke le v lastno hranilnico! ■ - s