PRIMORSKI DNEVNIK Abb^"Pjačana 9 gotovini n nA • Postale I gruppo " CCDB 90 lir Leto XXIX. Št. 104 (8506) TRST, petek, S. maja 1973 ra^I,MITJh„sfCeLiZ?Djati I TrKtU Jn^m^a,1945, fjef°v Pre^lodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdoto» ^ pn Go e jl Trebusi, 0(1 18- septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tisirani partizanski DNEVNIK v Evropi. libanonsko letalstvo bombardiralo BEGUNSKA TABORIŠČA PRI BEJRUTU Nadaljuje se tragedija palestinskih beguncev ronovni srditi spopadi med gverilci in vojsko e Neznano število človeških žrtev - Boji so se ponovno razplamteli v prvih jutranjih urah 4anes RUT' 3- — Borba med Palestinci in libanonsko vojsko se je se je Z9o„dai zjutraj sPet razplamtela. Področje, kjer se odvijajo boji Hlah, razširil° od južnih predmestij, kjer sta taborišči Sabra in Ša-S.' pa severna. Prav na severu Bejruta so bili danes najbolj srditi Pr 0(j SO ponovno vladni tanki in težko topništvo, ki je več •tiočr,- relievalo palestinsko taborišče Dbajeh, kjer so se Palestinci opirali številčni nadmoči ^no redne ,tir'skihV°iske' Pr'bližno 200 pale-«aiw 9yerilcev se je zateklo v ^ sv' Jožefa, od koder je ir njih,? 0 v°iski, ki jih je izgnala Ve9a zavetišča samo ko je ta*del?i S težkim topništvom, ki je Ko j6 ° samostan. jažaj n=Ze kazalo, da ima vojska po-severu mesta trdno v svo-so se spopadi z novo ”1 na r°kah """‘"'iiniii vnemo začeli na jugozahodu. Libanonske vojaške oblasti so se takrat odločile za uporabo letalstva, ki je, kot poroča radio Bejrut, napadlo nekatere palestinske postojanke na gričih, ki so okoli letališča in kjer so imeli Palestinci močne minometalske baterije. Dva lovca havvker in pa večje število helikopterjev je napadlo tudi pale- stinski taborišči Sabra, kjer je bilo že med včerajšnjimi spopadi več mrtvih, in Buri Brajneh v neposredni bližini bejrutskega mednarodnega letališča, ki je bilo danes in včeraj popolnoma zaprto za vsak civilni promet. Uradno poročilo libanonske vojske pravi, da so morali oddelki redne vojske poseči v boje, ker so palestinski gverilci ogrožali bolnišnice in obljudene mestne četrti. Tiskovno sporočilo, ki so ga objavili Palestinci v sirski prestolnici Damasku pravi, da je libanonska vojska začela streljati proti palestinskim postojankam v Hasbaji, v . 1 """"""""i iiiiNimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiuiiiiiiiMiimii,n,iiiHii,n, 11,11111111, NOTRANJI MINISTER OBSODIL ZLOČINSKI ATENTAT Rumor poročal v poslanski zbornici 0 preiskavi o atentatu v Primavalle Rim, Nadaljuje se tudi preiskava o bombi na brzcu Turin - Rim Viola v Genovi zaslišal fašiste Azzija, De Mina in Marzoratija ~~ Notranji minister Ru- ^ j , ---- ^govorj,1131168 v poslanski zbornici 1 agičnei. na številna vprašanja o iviftika m .atentatu na stanovanje r|aria ]i«Sekcjje MSI v Primavalle • a živi,3 . a> v katerem sta zgu-®Ii° jn Matteieva sinova Vir- ? ateotah,tefan°' Dejal ie- da i® h 'iskaVatu. v I®!511 zelo natančna j^ti o . fn da trenutno ne more h°ta stvS n°benega podatka, ker ;??1 jeV®?°yati njeno tajnost. Pre-^tva, .pejavko državnega pravd-i^iučkp v glavnem ponavlja vse fkovalc' -do katerih so prišli pre-b1,1 dnoIn- 0 katerih smo v na-?rz°javkaVlaku že obširno pisali. i° Dfei«ua v glavnem ponavlja, da !a žarari?Valci aretirali Achilia Lol-jl^liva n nedovoljene posesti raz--So izdali zapor™ nalog il- jzvenparlamentarca Ma- **> fe in da‘ sta Lamf '? bol.i z\ - Ila "9 obve.,^„ „ V3C„ , Su ^ te„M?I v rimski me- v, . fašist da v zaporu zaslišu-u,tedalJa ,aroPisa. čigar položaj ® bol,, zapleten, saj je bil na ,3 obveščen o vseh aten- v n».„-r’mavaIIe- ki so se vr-^u*nor . ,1Sniih mesecih, t^tega oi? v nadaljevanju svojega ,? ka sta ° °bsodil zločinski aten-ri'Qriarja ,n?vanje misovskega funk-nkJal’ so,,/ Pa nikakor ni sad, je r aia nrp?2ne^a razpoloženja, ki j? kaj bj , .r1 »nisovcem in za kate-j!?g°Varjgj';.a odgovorna tudi vlada. rega žrtev sta bila Matteieva sinova je vsekakor vredno vse obsodbe in je zelo zaskrbljujoče spričo vzdušja političnega nasilja, ki prevladuje v Italiji. Gre za načine političnega boja, ki jih vlada nikakor ne podcenjuje, ruti ko se pojavljajo občasno, niti ko se pojavljajo v tesni povezavi drugi z drugimi. Ti dogodki ne zmanjšujejo trdnosti c-cinokratičnih ustanov, proti nasilju pa bc vlada ostro nastopila. Za Rumorjem Je spregovoril pred-SLOi-il fašistične skutne Almirante, ki je imel dokaj ;zziv - ii govor v katerim je podvomil o resnosti pre iokai c o atentatu na Matteievo stanovanje. Odbor, ki določa, da se sproži sodni postopek proti članom poslanske zbornice je odločil, da se bo _ . «r„Sa Primorskega dnevnika D’Espinose začela 16. maja. Gre Dom Mintoff v Parizu PARIZ, 3. — Predsednik Pompi-dou je danes sprejel predsednika malteške vlade Dom Mintoff a, ki je prispel na dvodnevni obisk v Pariz. Govorila sta o položaju v Sredozemlju. Jutri bo imel Dom Mintoff pogovore z zunanjim ministrom Jobertom, nakar se bo srečal s predsednikom vlade. Z obema bo razpravljal o odnosih med Malto in gospodarsko skupnostjo ter o pomoči, ki jo Francija lahko da za gospodarski razvoj otoku Vrnitev izletnikov i® tudi poročanje televi- .S v Prj^a o dogodkih oh aten-biedj;rnavade- Oba informacij->1« ,0 čemprsta samo Ponavljala t>s-časonio; Poročalo vsedržav-Je- Podlo dejanje, kate- »koR:''Badl so se včeraj spet h1' kol' 9oii so b'li še bolj srki05.6'' turi' S??do’ sai ie moralo J. ie 0h , 1 nbanonsko letalstvo, sk® ,ISt?e'ievalo nekatere gve-tanke na gričih nad ‘tališčem. Letala so Danes okrog 2. ure ponoči so se vrnili v Trst izletniki tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika. Z ladjo so odpotovali 28. aprila iz Pulja na križarjenje na Malto in v Tunis. Sinoči ob 23.30 je ladja z izletniki priplula v Koper, nakar so se z avtobusi okrog 00.30 odpeljali proti Trstu. O izletu bomo obširno poročali v prihodnjih dneh. južnem Libanonu. Med streljanjem so bili ubiti trije Palestinci, dva vojaka pa sta bila ranjena. Gibanje za osvoboditev Palestine je sklicalo danes v Siriji tiskovno konferenco, kateri so prisostvovali tudi veleposlaniki arabskih diržav in na kateri so opisali zelo resen položaj Palestincev v Libanonu. Predstavniki palestinskega osvobodilnega gibanja so sklicali tudi veleposlanike prijateljskih in socialističnih driav, da bi obvestili njihove vlade o tem, kar se dogaja v Libanonu in o morebitnih posledicah, ki jih lahko imajo libanonski dogodki na vsa osvobodilna gibanja na svetu. Palestinci so tudi zahtevali takojšen poseg arabskih držav, da bi preprečili pokol in popolno likvidacijo palestinskega osvobodilnega gibanja v Libanonu. Libanonske oblasti so medtem izjavile, da so tri arabske države Irak, Alžirja in Kuvajt ponudile svoje posredovanje med Libanonom in Palestinci. Že jutri zjutraj bo prispel posebni odposlanec iraškega predsednika Al Barka. Pozno zvečer je poveljstvo palestinskega osvobodilnega gibanja sporočilo, da je med letalskim napadom na taborišče Buri Brajneh bilo mnogo človeških žrtev, ki jih za sedaj še ni bilo mogoče prešteti. Po poročilu so letala napadla taborišče ob 17.23 po italijanski uri. Libanonski predsednik Frangio je davi spregovoril o včerajšnjih neredih. Dejal je, da bodo Palestinci v Libanonu vedno dobrodošli, če bodo uskladili svojo politiko z libanonsko. Poudaril pa je, da noben Libanonec ne bo trpel okupacijskih čet v Libanonu. V nadaljevanju svojega posega je Frangio izjavil, da nobena arabska držva ni naredila toliko za palestinsko stvar kot Libanon. Odločno je zavrnil podtikanja o domnevnem «črnem maju». Po zgledu «črnega septembra*, ki ga je povzročil jordanski kralj Husein, ko so njegove čete zagrešile pokol tisočih Palestincev v Jordaniji. Že v jutranjih urah so bila v teku pogajanja med Palestinci in predstavniki libanonske vlade in vojske, da bi preprečil nadaljevanje borbe. Vest o spopadih med Palestinci in libanonsko vojsko je boleče odjeknila v vsem arabskem svetu. Nekaj desetin libanonskih študentov je zjutraj zasedlo libanonsko veleposlaništvo v Alžiriji, cla bi protestirali proti poskusu libanonske vlade, da s silo likvidira palestinsko osvobodilno gibanje. V prvih popoldanskih u-ral so študentje zapustili poslopje veleposlaništva, potem ko je veleposlanik sporočil njihov protest v Bejrut. Egiptovsko javno mnenje poziva Libanonce in Palestince naj takoj prenehajo z medsebojnimi spopadi in naj se pripravijo na boj proti skupnemu sovražniku Izraelu, ki je med svojim napadom na Libanon povzročil žrtve tako med Libanonci kot med Palestinci. Glasnik libanonske vlade medtem pripisuje krivdo za nerede nekate-rm. elementom, ki naj bi se vtihotapili med vrste Palestincev in libanonske vojske in začeli istočasno streljati proti obem. Gre za neke vrste pete kolone, tako nadaljuje poročilo bejrutske vlade, ki jo se- člani posebne senatne komisije, ki bodo morali preučiti zadevo Watergate. Od leve proti desni sedita H. Baker, daj skušajo razkrinkati. I Sam Ervin, predsednik komisije, stojijo pa L. Weicker, D. Inouye, H. Talmadge in E. Guemey ..................................................................................................................n..... V OKVIRU UTRJEVANJA JUGOSLOVANSKO POLJSKIH ODNOSOV Danes pride v Jugoslavijo tajnik poljske partije Gierek Pogovore s predsednikom Titom bo imel poljski gost na Rrdu pri Kranju ■ Intervju Giereka beograjski televiziji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Kot gost predsednika Tita bo jutri prispel na petdnevni uradni obisk v Jugoslavijo prvi tajnik Poljske združene delavske partije Edvard Gierek. Gierekom bo prispelo v Jugoslavijo več partijskih in državnih voditeljev, med njimi član politbiroja CK Poljske združene delavske partije Edvard Batiuch, članica centralnega komiteja Ryszard Frelek in podpredsednik vlade Kazimierz 01szewski. Gierek bo prispel na Brnik pri Kranju, nakar bo imel na Brdu pogovor s predsednikom Titom. V soboto bo poljska delegacija obiskala Velenje, kjer bo Gierek, ki je bil v mladosti rudar, proglašen za častnega rudarja Jugoslavije. V ponedeljak bo Gierek s člani delegacije prispel v Beograd, kjer bo zaključil svoj obisk v Jugoslaviji. Obisku prvega tajnika Poljske združene delavske partije dajejo jugoslovanski uradni krogi velik pomen. Poudarjajo, da bo obisk, podobno kot lanskoletni obisk Tita na Poljskem, prispeval k nadaljnjemu razvoju jugoslovansko - poljskih odnosov na vseh področjih. Ti odnosi se zadnja leta uspešno razvijajo in Tito ter Gierek bosta v razgovorih, poleg vprašanj Sba> letal „ r'šča 'pala tedi begunska ta-t n''ia est'nska tiskovna a-veči!°;°ča’ da ie bil f' 9a >, š,a9ilo človeških Wti. ? SedaJ ni mogoče _=_ |3°d°p.ri.spelii v Bej- li^ha^vniki Alžirije, Iraka in ,>0!^, , d° Posredovali med erii-. vlado in palestinskimi >i. K Notra-.. to?SlanskpJI i?1'n's,er Humor je v & pibSr* por°čai ° p°- p?.9anje saave o atentatu na sta- Vi^Valle*ke . sekc'ie MSI v b' da ^ ^atteia. Po ugotovit- i?6.'skavB .°ra spoštovati tajnost o I'i®, v iJ® obsodil zločinsko de-i,?nie Ma*.6.rem sta zgubila živ-i,Stefan Qieva sinova Virgilio bai 'baja ’ Poslanska zbornica bo rkk' drža azpravRala o zahtevi h 'ia h-cVn.e9a Pravdnika Bian-h?6'skav, sP'n°se, da se uvede iNbtei? Pro,i Ojniku MSI Al-s,ične‘ zaradi obnavljanja fa- G| stranke. %vs> ,ainik Poljske združene j?'de danPar*',e ^dvard Gierek | 3°s|avi; 6s na uradni obisk v t ališče d*' p'erek bo prispel na L0va| n '9'k in bo nato odpo-li? "bel „do pri Kranju, kjer '£,ra Rojana strmo vzpenja v breg, malokomu iz naših krajev znano. Tod se po pobočju leno vle- ...................................................im miiiiiiiii!iiiiiiiiiuiiimi milim iiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiii iiiim m...........mmmmmmii INCIDENT PRED PODJETJEM «PARISI» POGNAL JE SVOJ AVTOMOBIL MED STAVKAJOČE USLUŽBENCE Upravni funkcionar je zbil enega delavca na tla in ga ranil - Kongres kovinarjev CISL V sredo so ves dan stavkali uslužbenci špediterskih podjetij, ki se zavzemajo za obnovitev delovne pogodbe. Stavka je zajela veliko večino uslužbencev, kar je popolnoma paraliziralo špeditersko dejavnost v okviru tržaškega pristanišča. Tudi na Proseku, kjer delujejo v okviru špediterskih podjetij skupine delavcev za odpravo vagonov živine je bila stavka popolna, vendar so sindikalne organizacije sklenile, da iz humanih razlogov dodelijo posebna pooblastila skupinam delavcev, ki naj bi živini v ustavljenih vagonih nudili potrebno krmo in vodo. To se pa ni zgodilo, ker so uprave nekaterih podjetij organizirale skupine jugoslovanskih delavcev «na črno* in s tem onemogočile poseg sindikatov S tem v zvezi so sindikalne organizacije CGIL. CISl in UIL ostro protestirale, kei gre za Do najhujšega incidenta pa je prišlo pred vhodom v podjetje «Pa-risi», kjer je piket.irala skupina stavkajočih delavcev in delavk Avtomobilov uradnikov in drugih u-službencev, ki se niso pridružili stavki, delavci niso ustavljali. Skušali so jih prepričati, v nasprotnem primeru pa jim je bil vhod v podjetje dovoljen. Kljub temu pa je neki prokurator podjetja «Parisi» zavozil s svojim avtomobilom med stavkajoče in enega tudi podrl na tla. Pri tem se je delavec ranil v nogo, da se je moral zateči k zdravniški pomoči. Tudi zaradi zadnjega incidenta, ki je izrazito izzivalnega značaja, so sindikalne organizacije ostro protestirale. Medtem so tudi napovedali stavke za prihodnji ponedeljek m torek. Do tedaj pa velja, da bodo sekcijski aktivisti bili danes konvencije je namreč državna letal-1 uporabo jugoslovanske delovne sile | uradniki m delavci špediterskih in popoldne pred vhodom v arzena! ska družba podpisala z zas bnimi \ stavkokaške namene. prevoznih podjetij ne bodo oprav- ljali nadurnega dela. Danes do na sedežu CISL pokrajinski kongres kovinarske organizacije FIM-CISL. Glavno poročilo bo imel tajnik Paolo Cruciatti. Kongresu bo sledilo nad sto delegatov, ki so jih izvolili na sestankih po tovarnah, poleg njih pa delegati sorodnih sindikalnih organizacij. Ob kongresu je FIM-CISL, ki tradicionalno zavzema zelo napredna stališča v okviru svoje konfederacije, izdala proglas, v katerem poudarja, da je bila svoj čas pripravljena na razpust svoje organizacije v prid sindikalnega združevanja. Tudi sedaj, trdi FIM-CISL, je osnovni cilj sindikalnega gibanja «enotnost v okviru boja*. V pozivu je tudi rečeno, da je sindikalno združevanje zašlo v krizo, ko državi grozi zasuk v desno. Zato pa je ta kongres nekaj več kot navaden obred, saj gre za važna vprašanja delavskega gibanja in njegove nadaljnje poti. če vasica, ki ji pravijo Piščanci. Poznajo jo redki nedeljski izletniki, ljubitelji dobre domače kapljice in redki oboževalci neizmaličenih naravnih lepot, kajti čeprav na samem pragu mesta, ki je v zadnjih desetletjih šlo odločno v korak s tehnološkim razvojem, je ostala po doba Piščancev začuda nespremenjena. Že prav, da je ostalo do današnjih oni, ko se soočamo z nenavadno ekološko krizo, naravno o-kolje nedotaknjeno, pravijo domačini, vendar bi nam lahko občinske oblasti vsaj cesto popravile. No, in ob tem bo zvenelo mogoče smešno, vendar do nekaterih predelov vasi do danes še ni prodrl asfalt. Kako naj se na takšen način razvija vas, _ se še naprej sprašujejo vaščani in odgovora ni od nikoder. Problemov je seveda precej in najbrž ne bi zadostovala ena stran dnevnika, da bi jih vse našteli in razvili. Tem pa se je v zadnjih dneh pridružil še eden, ki ga prebivalci Piščancev ravno tako občutijo na svoji koži, kot vse ostale. Hrastove in jesenove gozdove, ki se razprostirajo po pobočju za vasjo, so s prvimi sončnimi pomladnimi dnevi napadle gosenice. To se sicer ponavlja vsako pomlad že tretje leto zapovrstjo, vendar kaže, dla so se letos te drobne a požrešne živalce razpasle v večjem številu kot prejšnja leta. Veje mladih hrastov in jesenov so gole kot pozimi, pravijo vaščani, in če se bo naval gosenic nadaljeval s tem tempom, bomo v kratkem brez gozda. Najhujše pa je to, da so oblasti ravnodušne do nadloge, ki nas je prizadela. Kako se tedaj ta ravnodušnost ujema s stalnim govoričenjem, da je treba zaščititi in obvarovati naravo in njene lepote? Gornja slika nazorno prikazuje, ka ko se ta lepota uničuje. Prejšnje dni je bil redni občni zbor delničarjev tržaške plovne družbe Gerolimich. Zboru ni predsedoval kot običajno član družine Gerolimich, ker sta tako Giovanni kot Paolo Gerolimich odstopila, od kar je večina delnic prešla v roke plovne družbe Cameli Tako je tudi ta družba . . . odplavala iz Trsta in večina delničarjev se je celo strinjala s tem, da bi Gerolimich delnice notiral na genovski borzi. S tem bi naša borza izgubila še enega izmed svojih redkih stebrov. Če preidemo h kroniki občnega zbora, je treba navesti, da je novoizvoljeni predsednik dr. Carlo Brunacci, novi delegirani upravitelj pa Ottaviano Brunacci. Slovenski gledališki muzej v Ljubljani in Stalno slovensko gledališče v Trstu OTVORITEV SPOMINSKE RAZSTAVE STANETA SEVERJA danes, 4. maia ob 20. uri v foyerju Kulturnega doma. Prosvetno društvo «Slavec» iz Riemarj vabi vse vaščane danes, 4. maja ob 20.30 na predavanje O KMEČKIH UPORIH Predaval bo dr. Branko Marušič. Vabljeni! Prosveta Amaterski oder Prosek - Kontovel bo gostoval v nedeljo, 6. maja ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah z veseloigro Branislava Nušiča «Emanci-pirane žene*. Včeraj-danes Danes, PETEK, 4. maja FLORIJAN Sonce vzide ob 4.48 in zatone ob 19.15 — Dolžina dneva 14.27 — Luna vzide ob 5.29 in zatone ob 21.46 Jutri, SOBOTA, 5. maja MIRAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,1 stopinje, najnižja 14 stopinj, ob 19. uri 18 stopinj, zračni pritisk 1014,9 ustaljen, veter 6 km na uro, severo-zahodnik, vlaga 77-odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 15,2 stopinje, dežja je padlo 1 mm. ROJSTVA IN SMRTI Dne 3. maja se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 82-letm Guido Sangui-nazzi, 60-letni Remigio Urizio, 86-letni Edoardo Majovski, 74-letna Carolina Quassi, 4 dni stara Silvia Morigi, 88-letna Giuseppina Vo-danovie vd. Predonzan, 64-letni Antonio Skugor, 91-letna Francesca Kovačič vd. Marži, 53-letni Bruno Ravalico, 2 dni stara Sabrina Imbro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM-A1 Cammello, Drevored 20. septembra 4: Alla Maddalena, Istrska ulica 35: Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. p. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italia 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • Trst Ivan Pregelj TOLMINCI po dramatizaciji Mitje Mejaka za Stalno slovensko gledališč priredil Filibert Benedetič Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Anja Dolenc Glasba: Marijan Gabrijelčič Asistent režije: Mario Uršič Režija: JOŽE BABIČ Koreografska postavitev alefs rije: Selma Micheluzzi Korepetitor: Ignacij Ota Danes, 4. maja ob 21. uri ** abonma red A — premiers • Razpored predstav pod rua «GIedališča». Gledališča .terski8 SAG Predstave Slovenskega atna* gledališča v Trstu: _ ■ ? v nedeljo, 6. maja ob 1<- _ svetoivanskem Marijinem domu. kady Leokum ((Sovražnika?* > ,v0. v torek, 8. maja ob 21. uri v ^ lani PD «Ivan Cankar*, Ul- *°n 6: gostovanje gledališkega um® ^ Staneta Raztresena z recitalom venske bridke in pikaste*; . v v- sredo, 9. maja ob _21- ^ Prosvetnem domu na Opčinah-Javoršek ((Povečevalno steklo*« KULTURNI DOM . eij. Danes, 4. maja ob 21. uri “ ^ Mejak «Tolminci» za abonma r j premierski. Ponovitve: j utr > g maja ob 20.30 abonma red B sobota po premieri; v nedeljo, ■ ob 16. uri abonma red C - P ^ sredo, 9- v . 20.30 sredo; v četrtek, 10. maja ^ mladinski v četrt« delja po premieri; v ob 20.30 abonma red D - m. _____ v Verdnfna- okviru pomladne koncertne se^°”a| in stopila izraelski direktor E. ^eap]ja. abonma red E VERDI Danes in jutri bosta pianist M. Campanella iz L‘berja. Na sporedu skladbe von ic,oPnic Liszta in Mahlerja. Prodaja vh |jčča od jutri dalje pri blagajni 6e (tel. 31948). , , ob Nocojšnji koncert se b° pl na 21. uri, jutrišnja ponovitev Pa sporedu ob 18. uri. Kino «La Cappella Underground* predvaj* ob 19. in 21. uri «1 nuovi 8 ^ (1961) Uga Gregorettija. 0*“.skem tira o italijanskem «gosP°“ čudežu* v letu 1960. jli- Nazionale 15.00 «Cabaret»-nelli. Barvni film. . Au- Excelsior 16.00 «Malizia»- *. film-mont, Lilla Brignone. Barv*11 ^wirl. Prepovedano mladini P°d 1 ct*e Grattacielo 16.30 «Tutto n*a avreste voluto sapere sul non avete mai osato c ^dio* Woadj Allen. Prepovedat10 pod 18. letom. ner Penice 16.00 «Nessuna P*eia apicf • m r J ladin* 14. letom. itie*- Eden 16.00 «Una donua corI wit<« Režija Roger Vadim. . pofl Bardot. Prepovedano m*a 18. letom. A- ^ Ritz 15.00-22.15 «L'emigrante*' lentano in Claudia ^orl' film. d'< Aurora 16.30 «Film d'amore^ln G-chia*. Barvni film. zana». Buri Lancaster ^ Davidson. Prepovedano n*“ “•JjSTri Giaimini. Prepovedano 111 18. letom. zi se^etl Capital 16.30 «Joe Valachi* * [gr« di ’cosa’ r.ostra). Barvni Charles Bronson. . a] & CristaUo 16.30 «Cinque Jgra)0 vizio di leva*. Barvni f* «Les Charltos*. troPP0 Filodrammatico 16.30 «L°rnr^.i fliper un uomo solo*. B jvci frTV,* XAM.X uv*w > 1 Prepovedano mladini pon 'n0tte va Harris. Moderno 16.30 «La pnma auiete*. Alain Delon J® epov«^arl Giannini. Barvni film- “ mladini pod 14. letom- k**11 Vittorio Veneto 16.30 col tuo dio*. bgr Abbazia 16.00 «La lunga la», Gregory Pečk in A' Barvni film- r« • lo cbiartl8$ll. Astra 16.30 «...E poi “7 „0ce ^ il magnifico*. Igra a Barvni film. ,. fon3J Ideale 16.00 «Tarzan e jn magica*, Lex Baxter Joyce. , a Impero 16.30 «11 vero ^ Barvni film. DetektivKa- Izleti maja jr ui prir mu ‘pa "-„ci. izlet na Čaven z vzpon«® p]a^ avtoN*f SPDT priredi 13- ®a^ na Ku b° Z, svetostih kjer bo srečanje z gorišk1®^. ,)g Vpisovanje v Ul- GepP3 "^Prosvetno društvo ska razstava v dolinski ob-Pok’ sicer v Boljuncu. Letošnja Pgk a^nska razstava bo v devinsko-tpp ezinski občini, in sicer julija linsk-a -v Nabrežini. Kot lani do- ijn.i',“ Prevzela organizacijo pokra-vinske razstave, ubrtna J Prišle nato Dodo Vip'" na vrsto še druge občine do n za Pokrajinsko razstavo bo- lujejo tako na razstavi v svoji ob- zionale» in se zbirala v Drevoredu čini, kot na pokrajinski vinski raz- XX. septembra. V tem krogu je stavi. fant tudi izvedel, da atentat na šolo ni uspel in da vodi policija preiskavo. Ustrašil se je, ker je imel doma več kovinastih zabojčkov ameriške izdelave zelene barve. Tak kovinast zaboj je namreč služil tudi za atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu in poznejši atentat pred goriško železniško po- Neofašistični mladinec obtožen posesti orožja Te dni je tržaški preiskovalni sodnik začel kazenski postopek proti manj znanemu tržaškemu faši-! stai° v Svetogorski ulici. Atentate stu, nekemu Bellonu, ki je obtožen, da je v svojem stanovanju imel skrito orožje in se z njim tudi vežbal. Zgodilo se je lani, ko je v okno mestne knjižnice nenadoma udaril strel. Po smeri strela sodeč so preiskovalci sklepali, da ga je nekdo izstrelil s samokresom iz bližine Bellonovega stanovanja. Res so is h.”k*i MT””ro,T 1 je podpisal «FAS» ("Fronte antislo-veno). Bellon se je zavedel, da bi ga posest zelenih kovinastih zabojev lahko kompromitirala in se jih je skušal znebiti. Spodletelo mu je, ker ga je nekdo videl, kako je tak zaboj vrgel v morje. Na policiji so ga zaslišali, vendar brez posebnega uspeha. Po tem ga nihče več ni motil, dokler ga ni iz- obč' ■ (a; 'nsbih vinskih razstav so obi-°.t"bdi razne kulturne in šport-kra?.rireditve. kar velja tudi za po-ob fS0 razstavo. Kulturni spored ret 6UvaV'JnSvten' saj J' Div®.a°maci praznik, ne samo po redkih prireditvah je zelo prime-sl >n koristen, saj je vinska raz- l>ivan1ed0rnač; prazn^'- . Čan- • ,le ePa Pri^oznost za sre' vedrfl ln P°S°vore, za prijetno razlit,,!;’ za spoznavanje krajev in na našem podeželju. okvirede kulturnega programa v ve -u Pokrajinske vinske razsta-d0gr„0t ,,narn je znano, se niso še hiteti °a vendar bodo morali po-red ’• da Pravočasno sestavijo spo-Sodh 'n s' zagotovijo sodelovanje skut)i’ ?evskih zborov, folklornih 0rbenil'ln ansamblov. Kot šmo že stava ■ 130 Pokrajinska vinska raz-čez j ]ul‘Ja meseca, kar pomeni Več UV& ,Tleseca. časa ni torej prešo vna razpolago, poleg tega pa prec . Poletni sezoni razne skupine vi ^ zasedene, ali pa so njiho-pokr a!" že na dopustu. V okviru kot Jln®ke razstave bo tucp letos. Pro-Tj.?01 v Dolini, strokovni del va*iipariJa’ okrogla miza ali posveto-kov strokovnjakov in vinogradni-treba tokovni del programa je tudi t ue samo ohraniti, ampak Pokra!,- u^ati in poglobiti. Pred ^kšent razstavo, verjetno čez va teden, bo pokrajinska upra-ki ipQau? akte o 1. okrogli mizi, kateJr: lani v Dolini in na bletnju s? govorili o glavnih pro-Ten,atj,Vlnogradništva na Tržaškem. koiikn Ka letošnjega posvetovanja, brat,a -J[an? ie znano, ni še izrab glede tega bodo mo- MstreznSanizatorji pohiteti, izbrati biti gir°, temo in pravočasno pova- 0 rokovnjake. razst?°mebu in koristnosti vinskih Pišemo f1 Potrebno, da na dolgo Priči,; ’ ker bolj zgovorno in pre-gradniki Sovorijo dejstva. Vino-,v domk* ni*ajo težav s prodajo kakov0sPega v*na, izboljšala se je tem, Premeti pa moramo za bvede a f6 še izboljša in da se take kciia trtnih sort, t.j. [Perne ?=te ^t- ki so najbolj pri-b°lj . f nase kraje, in torej naj-[talno ;,ezna vina. Izboljšati in ^etariP,v>0pob1ievat! je treba tudi aa, k; le' skrb za ohranitev vi-starem ^ ponekod še precej po S svo°ifmadn.'kom priporočamo, da vinskim pridelkom sode- radi česar se bo mladenič moral prej ali slej zagovarjati pred sodiščem. Bellon je ime, ki je vsakdanji «črni» kroniki manj znano. Pač pa se ga spominjajo preiskovalni organi, ki so Bellona zaslišali jeseni 1969 v zvezi z neuspelim atentatom na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Bellon je namreč zahajal v družbo skupine, ki se je pozneje izoblikovala v «Avanguardia na- Sploh je zanimivo, s kakšno lahkoto se člani neofašističnih skupin lahko dokopljejo do strelnega in drugega orožja in kako jih samo golo naključje (strel v okna knjižnice) pripelje pred sodišče. Prispeva j! p za DIJAŠKO MATICO! iimiiimiinmiiiiinimimiiiiiiminiimiimiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiniMiiimiiiimiimiiiiimiiiiinimiiiiimi VPRAŠANJE SVETOVALCEV KPI ŽUPANU Potreben poseg za rešitev spora o javnih prevozih Spor traja že deset mesecev FAŠISTIČNE ORGANIZACIJE POSTAVITI IZVEN ZAKONA! >dpor vsega demokratičnega prebivalstva proti sobotni neofašistični provokaciji Fašisti bi predvsem radi pokvarili prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo Že celih deset mesecev se vleče sindikalni spor v sektorju javnih prevozov, s stavkami, ki občasno hromijo mesta in jim odvzemajo tako važno storitev. Komunisti menijo, da nosijo del velike odgovornosti za to politiko zavlačevanja tudi občinske uprave, predvsem pa deželna in osrednja vlada. To pa zato, ker so to v glavnem delodajalci šoferjev in drugega osebja občinskih prevoznih podjetij, deloma zato, ker nekatere občine niso še poskrbele za municipalizacijo preostalih koncesijskih podjetij, s katerimi še vedno brezobzirno gospodarijo zasebniki in, končno, pada odgovornost na deželno vlado, ker ni poskrbela za reformo prevozov, za katero ima na razpolago ustrezna sredstva, a jih razdaja zasebnim koncesionarjem v obliki podpor. Upoštevajoč vse to so komunisti sklenili posredovati pri tržaški občinski upravi, da bi se položaj premaknil z mrtve točke. Svetovalca Giorgio Rossetti in Fabio Inwinkl sta pred nekaj dnevi naslovila na tržaškega župana inž. Spaccinija vprašanje, v katerem hočeta vedeti, ali namerava tržaška občinska u-prava poseči v sindikalni spor in izvesti ustrezen pritisk na odgovorne, da bo sporazum odražal ko- 1,1 'Mili im m m n m m m ||,,n,|nii,iii„i „n,i,ii iiiiiniini miiiiiiitiiiillllllllllllllilliMiillli milili •SNOVANJE 1. MAJA NA SLOVENSKI OBALI Uspel tradicionalni UlKNIK NA SOCERBU a shodu je nastopil sekretar Zveze sindikatov SFRJ M. Rožič 1 se j^^denskem slabem in°ln° prav za P vreme- i —~ h1 a v la prvi maj Jlr“žna n ,s ovenska obala je bila 1 ‘lijih pravega navala domačih is!an rv r‘?tov- Po vseh glavnih ldlio k . . [udi po stranskih, ki [Otoškim točkam, ‘Jo UL po stranskih, j>rtl'«?ale t,,etaJŽkim točkam, so se •lvečja dolge kolone vozil, gneča : odločno orientacijo Zveze komunistov, predstavlja 1. maj svojevrstno sintezo naporov, težav in uspehov v boju za uresničevanje delavskih interesov, za zbliževanje vseh delovnih ljudi ir,-spodbuda, ki vliva novo energijo in polet pri uresničevanju resničnih ciljev socializma. V nadaljevanju svojega govora je Se je ?H p™>e odv^Trna pesem je od- ^ U(l> d1pc= a d° P°znih nočnih ur, .blaženje Je na pretek. Za eta- ki Poskrbela tudi mlada rc|eče naBoi- skovaJcem Pripenja-..^ika. g . l11?' simbol delavskega „„ cemi rožami in z znač- “J»nili tuS* udeleženci piknika ^ *ŠŠc£Tb’tržiških 111 ko- etitl ob n ’ ^ * se v predvoj-fbu ter Prjem maiu zbirali r.a lrUge oblit-6 dogovarjali za stavke VlCe- Turi, , , Ja 28 najosnovnejše «ijne J ® takrat so nosili rdeče 3 bodil; ,aVate’ vendar so na So- -Ja v’ sneca je bjia prvega V nadaljevanju svojega govora je ■ druKe„g'Jdnj‘h dopoldanskih urah [ Marijan Rožič poudaril mednarodni razniti Ka maja zvečer ko so se pomen tega praznika dolga desetletja Kakor Končali. ’ j nazaj ir/ tudi danes, ko stopajo de- i91 °sretoak° let0' ie bila tudi to- lavci na ulice in zahtevajo svoje ler se 7 Ja Prireditev na Socerbu pravice, saj je v marsikateri državi 'vpmajSk® zbral0 ra tradicionalnem njihov boj šele na začetku ali na °bale. itinm PJkniku več tisoč ljudi | Pd Pot»- Zatl'ejstvaS0]3pa je bilo tudi gostov V drugem delu svojega govora pa ev=,i- Jstva. Proč,-- • - je Marijan Rožič opozoril na neka- tere najaktualnejše naloge v Jugoslaviji, predvsem kar zadeva uresničevanje ustavnih dopolnil. Pri tem je med drugim poudaril, da samoupravljanje ne smemo pojmovati kot nekakšno darilo, ampak kot odgovorno nalogo delovnih ljudi, da po tej poti dosežejo svoje cilje. Ta naloga pa ne bo lahka, saj imamo pri nas še zmeraj opravka z ostanki etatizma, birokratizma in tehnokratizma in marsikje delavci še zmeraj ne odločajo neposredno o rezultatih svojega dela. Ob koncu je prisrčno čestital vsem zborovalcem k prazniku. Zatem je pozdravil udeležence v imenu vseh treh sindikalnih organizacij iz zamejstva Silvio Lauren-ti. Na kratko je orisal sedanji politični trenutek v Italiji, ko se zaostruje boj za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delavcev ter skupni boj vseh treh sindikatov in drugih demokratičnih sil proti novemu valu fašističnega nasilja. Pri tem je Laurenti opozoril na neofašizem kot na mednarodni pojav ter v zvezi s tem na po-trpho še večie enotnosti v mednarodnem delavskem gibanju. V kulturnem delu programa so nato sodelovali pevski zbori, god be na pihala in recitatorji iz Ko pra, Pirana in Sežane. L. O. . ednja 0 prežala policija. ■ 133 SocerK^ ^tošnjega progra-Ja. Zvel bU- je bil govor sekre-lr'iana - .aaidikatov Jugoslavije '‘-etisočsia3 Takole je nagovo-° ®e tudi8 T mn°žico : Danes v'hio rL ?brali. da skupaj pro rodn‘1 dpi= Praznik dela in med-’ Zg°dovin!i!Skp sobdamosti. Seda-, revnluci(o 0 Pomembni koraki na-Sebno razt-Li daiej° Prvemu maju Zlljejo, .u^-o obeležje in nas ob-!redn'' dela 0 , animo in obogatimo m da avsko vsebino tega praz- da n a lega dn°tenje a dovolimo njegovo raz-6r>.ie nip'o„,a ne dovolimo razvred-'ilega ir horf8-3 zgodovinskega, se-N in Rdečega pomena. Zmeraj ^ z bpcojdanes' ko smo vzpod-^dami tovariša Tita in z risti delavstva in potnikov. Svetovalca KPI poudarjata v svojem vprašanju, da v tem primeru koristi javnosti in zaposlenega o-sebja soupadajo. Ne gre namreč za denarne zahteve uslužbencev (to le v najmanjši meri), temveč za zahtevo po koreniti socialni reformi sektorja javnih prevoznih storitev. Cilj take reforme naj bi bile brezplačne prevozne storitve. Komunisti namreč menijo, da bi v tem primeru javnost v veliko večji meri izkoriščala avtobusni prevoz. S tem bi se skrčil obseg zasebnega prometa, kar ne bi samo olajšalo sicer kaotični položaj v mestu, temveč tudi zmanjšalo stopnjo onesnaženja mestnega zraka; skrčil bi se tudi čas, ki ga delavci porabijo za prevoz na delo. Družba bi, skratka, imela od tega samo koristi ob manjših izdatkih. Komunistična občinska svetovalca opozarjata župana, da se je s tem v zvezi obvezal za publikacijo preostalih koncesijskih avtobusnih podjetij in za ustanovitev pokrajinskega konzorcija za upravo prevoznih storitev. Zato svetovalci KPI sprašujeta župana Spaccinija, ali se mu ne zdi umestno, da seznani občinski svet s točnim načrtom in roki te publikacije in vsega, kar naj bi občinska uprava v Trstu nameravala storiti v tem okviru. Še posebej pozivajo komunisti župana, naj poseže pri deželni vladi za čimprejšnjo ustanovitev deželne ustanove za upravo javnih prevoznih podjetij. Neofašistična organizacija MSI bo svojo volilno kampanjo za deželne volitve odprla z nastopom svojega predsednika, nekdanjega admirala ladjevja Atlantske zveze v Sredozemlju, poslanca Gina Birindelli-ja. Napoved prihoda predsednika MSI je zbudila odpor demokratičnih sil v našem mestu, ki jim je dovolj fašističnih provokacij in ščuvanja proti dobrososedskim odnosom z Jugoslavijo, kar se dogaja ob vsakem obisku fašističnih veljakov v naši deželi. Zato je povsem naravno, da organizacije in stranke zavzemajo javna stališča proti fašističnemu shodu, ki se zlahka spremeni v grobo provokacijo, kot se je to zgodilo v Milanu, in kvarno vpliva na prijateljske odnose med Italijo in Jugoslavijo. Ostro stališče do orihoda predsednika MSI Birindellija je prva zavzela pokrajinska federacija C-G IL, CISL in UIL. Goriškemu prefektu je poslala telegram, v katerem ga poziva, naj prepove neofašistično manifestacijo. Svojo zahtevo utemeljujejo s fašističnimi provokacijami v Genovi in Milanu, kjer so neofašistične sile povzročile napetost v družbi in so poskusile obnoviti totalitarni režim, ki ga je zgodovina obsodila, prepoveduje pa ga ustava, ki je nastala v odporniškem gibanju. Pokrajinska sindikalna federacija bo prihodnji teden na sestankih z delavci zahtevala od parlamenta in vlade, da v skladu z ustavnimi določili in zakoni prepovesta politične organizacije, ki se navdihujejo pri fašistični doktrini in nasilju. Tajništvo sekcije KPI v Gorici poziva delavce in dijake, naj ustvarijo praznino okoli zborovanja neo-fašistov na Trgu Cesare Battisti, da ne bodo imeli nesmiselne reklame z mobilizacijo policije ali z nasprotnimi manifestacijami, kot pri Almirantejevem zborovanju, ki služijo za potrditev izkrivljene resnice o dveh nasprotujočih si ekstremizmih. Stranka nadaije poziva občane, naj v soboto med -15. in 20. uro podpisujejo na sedežu v Ul. Locchi 2 peticijo ANPI za razpust fašističnih organizacij, ki jo je pokrajinski svet v celoti podprl. Predstavniki uslužbencev splošne bolnišnice v Gorici odločno protestirajo proti sobotni neofašistični manifestaciji. «če republiška ustava odločno zatrjuje, da ni prostora za fašistične tolpe, ki so Italijo posejale z nasiljem, potem je še en razlog več, da se z dovoljenjem oblasti neofašistične tolpe ne pojavijo na obmejnem področju, kot je naše, kjer imamo dobre odnose z Jugoslavijo, ki jih nameravajo delavci odločno braniti, ki so se porodili v odporniškem gibanju, v katerem sta sodelovali obe deželi z zmago nad skupnim sovražnikom. Tekstilni dtelavci iz Podgore, Sovodenj in Zdravščine, skupno 1600 oseb, so poslali prek tovarniškega sveta prefektu telegram, v katerem zahtevajo prepoved misovske-ga zborovanja. Pokrajinska kmečka zveza je poslala prefektu telegram v imenu kmetov, kolonov in spolovinarjev, v katerem se zgražajo nad neofa- šistično «adunato» in zahtevajo njeno prepoved. Kandidati PSDI za deželne volitve Socialdemokrati so prvi objavili kandidatno listo za junijske deželne volitve. Pokrajinsko vodstvo PSDI se je sestalo te dni in, na podlagi teritorialne porazdelitve, predlagalo kandidatno listo, ki je naslednja; 1) Bressan Sergio, delavec iz Gradišča; 2) Candussi Agostino, iz Gorice, pokrajinski tajnik PSDI; 3) Falcone Gaetano, šofer iz Gra-deža; 4) Fumis Edi, železničar iz Ronk; 5) Lesizza Enrico, občinski uradnik v Krminu; 6) Zimanyi Rudolf, uradnik v ladjedelnici v Tržiču; 7) prof. Zucalli Lanfranco, profesor v Gorici, občinski svetovalec. Danes pogreb Jožefa Karare greb bo danes okoli 16. ure iz hiše žalosti na Gabrskem koncu na domače pokopališče. Pogreb pokojnega Dušama Dornika z Oslavja bo danes popoldne ob 14.30 na domačem pokopališču v Ptevmi. Nov urnik uradov v Ulici Malta 2 Uradi SKGZ, SPZ, Kmečke zveze in SPD v Ulici Malta 2 so spremenili umik, ki je naslednji: ob delavnikih od 8.30 do 12.30 in od 17. do 18. ure; ob sobotah pa od 8.30 do 12.30. Štipendiji za seminar slovenščine v Ljubljani Sindikat slovenske šole v Gorici je dobil sporočilo, da sta letos za udeležence iz Gorice na voljo dve štipendijski mesti na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga priredi filozofska fakulteta v Ljubljani letos v ju- Tržaška občinska uprava ob «Dnevu Evrope» Ob priliki letošnjega «Dneva Evrope*, ki bo v soboto, 5. maja je tržaška občinska uprava pripravila posebne letake, ki jih bodo nalepili po mestnih ulicah in okolici. Na letaku je med drugim rečeno, da so politični in gospodarski dogodki dokazali potrebo po okrepljeni prisotnosti Evrope na svetovnem prizorišču, kot bistven dejavnik ravnotežja v življenju narodov. Pristop Velike Britanije, Irske in Danske k Evropski skupnosti je ustvaril pogoje za politično in gospodarsko enotnost Evrope, ki naj bi imela tudi svoj demokratično izvoljen parlament. Poleg tega je v letaku rečeno, da se Trst še posebno zavzema za takšno perspektivo. Nalezljive bolezni v tržaški občini Po sporočilih tržaškega zdravstvenega urada so v obdobju od 23. do 29. aprila znatno upadli primeri nalezljivih obolenj v tržaški občini. Predvsem je opazno bistveno znižanje števila primerov rdečk, ki so predvsem ob koncu prejšnjega in ob začetku letošnjega leta za-dobile prave epidemične razsežnosti. V omenjenem obdobju so namreč zabeležili v naši pokrajini 54 primerov te bolezni, od tega 47 samo v tržaški občini Vseh primerov nalezljivih obolenj je bilo 121. Od teh so zabeležili tri primere škrlatinke, en primer tifusa, 19 primerov ošpic, 13 primerov noric (dva primera izven tržaške občine), kar 26 primerov nalezljivega vnetja priušesne žleze, dva primera srbečice (eden izven tržaške občine) ter tri primere nalezljivega vnetja jeter Prejšnjo noč so sprejeli v ortopedski oddelek glavne bolnišnice 81-letno upokojenko Angelo Vesna-ver vd. Perossa iz Ul. Puccini 56. Nekaj ur poprej je padla v svojem stanovanju in si zlomila levo stegnenico. V četrtek je v Steverjanu nenadoma umrl Jožef Karara, ki je ravno včeraj dopolnil 69 let. Po- SEJA OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH DO VKLJUČNO 1. MAJA 40.000 OBISKOVALCEV Številne uspele prireditve v okviru sejma Espomego 73 Včeraj pogovori o blagovni menjavi s srednjo in vzhodno Evropn Nadaljujejo se manifestacije v okviru Espomego 73. Na trgovinski zbornici so se včeraj srečali go-riški operaterji z jugoslovanskimi, avstrijskimi, češkoslovaškimi in za-hodnooemškimi gospodarstveniki. Sestanek je odprl predsednik zbornice Lupieri, nato pa je spregovoril generalni nadzornik inštituta za zunanjo trgovina dr. Teta. Ta je govoril o možnostih trgovske menjave s srednjo in vzhodno Evropo. O nujnosti poglabljanja gospodarskih stikov na tem prostoru je govoril dr. Scarano, ravnatelj zveze trgovcev. V okviru Espomego so včeraj govorili o strokovni vzgoji v deželi. Prisotni so bili deželni odbornik Stcpper. župan De Simone, Moise in drugi. Deželni koordinator Ennio Abate je govoril o zakonskih ukrepih in pobudah na tem področju ter še zlasti omenil deželni prispevek 5 milijard lir v ta namen v zadnjih osmih letih. Na gradu so nato razpravljali o poimenovanju in zaščiti tipičnih briških vin, kjer so imeli glavno besedo prof. Marzano, prof. Ber-nabucci in senator Desana. Espomego je obiskala češkoslovaška gospodarska delegacija, ki jo je vodil podpredsednik češkoslovaške trgovinske zbornice dr. Ma-tuska. Včeraj so odprli vinsko cesto, ki liju (od 2. do 14.). se s pevmskega mosta vije čez .................. Še ta teden bo možna ponovna vožnja po glavni pokrajinski cesti skozi Sovodnje Dela pri nadvozu so skoro pri kraju -brili lanski obračun ■ Izvoljena občinska Svetovalci odo-komisija ONMI Na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah, ki ji je predsedoval župan Jožef češčut, so svetovalci odobrili obračun občine za leto 1972. Številni svetovalci so posegli v razpravo in dobili tudi ustrezna^ pojasnila. Lanski prebitek bo občina u-porabiia, kot je povedal župan, za dodatne stroške pri raznih javnih delih. Plačati bodo namreč morali davek na dodatno vrednost (IVA) za nekatera javna dela, kot n.pr. za urejanje cest (od dežele so v ta namen dobili 18. milijonov lir), za popravilo šolskega poslopja v Rupi (župan je povedal, da bodb nekaj popravili tudi v otroškem vrtcu) in za gradnjo zidu pri cerkvi na Peči. Za to so zaprosili denar ministrstvo v Rimu, ker pa odgovora ni. bo občina sama za to poskrbela. V začetku seje je župan češčut poročal, da so v času od zadnje seje delavci CAFO navezali vodovod do zadnjih dveh hiš ob glavni cesti v Gabrjah. Tako sta zadnji dve hiši v občini dobili vodovodno napeljavo. Prav tako bodo v kratkem začeli z gradnjo prepotrebnega šolskega poslopja v Sovodnjah. Proveditorat za javna de- la je odobril povišek stroška za oddajo del na redni dražbi. Župan je še poročal, da se tudi cesta nadvoza nad avtocesto bliža h kancu. Še ta teden bodo asfaltirali del pokrajinske ceste, ki bo šla čez avtocesto. tako da bo spet možen avtomobilski promet po tej cesti. Ne bo več treba delati ovinkov, ki so marsikateremu povzročali nevšečnosti. Zastopniki občine so s podjetjem, ki skrbi za lepljenje plakatov, dosegli sporazum po katerem bo občina odslej dobivala letno 50.000 lir takse in ne 20.000 kot je bilo doslej. Za lepljenje skrbi podjetje iz Gradišča. V občinski odbor ONMI so izvolili občinske svetovalce Salomona Tomšiča, Vida Primožiča in Rema Devetaka ter Nadb Rojčevo in župni: Dragotina Butkoviča. Svetovalci so odobrili tudi sklep, po katerem se varnostni pas okrog pokopališča, v katerem niso možne nobene gradnje, zmanjša od prvotno predvidenih 200 na 50 metrov. Ob zaključku seje je župan podelil zlato kolajno uslužbencu Er-miniju Mazzoliniju. ki je več kot iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiifmtiiiiifiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii š prvomajskih slavij v Brdih in na Krasu Že dolgo let prvomajske proslave niso pokazale tolikšne mobilizacijske sposobnosti in tudi odmevnosti kot letošnje. Na prireditvah v Gradišču, v Števerjanu, v Doberdobu, da omenimo samo tri najpomembnejše, je bilo prisotnih na de-settisočev prebivalcev italijanske in slovenske narodnosti. Demokratično prebivalstvo se je letos strnilo pod delavsko zastavo zaradi nevarnih groženj, ki jih predstavlja porajanje fašizma. Zgornja slika prikazuje nekdanje partizane in predstavnike «Briške-ga griča* med svečanostjo na pokopališču, kjer so 1. maja položili rože na grobove umrlih tovarišev, spodnja slika pa je bila posneta med prvomajskim slavjem v Doberdobu. 25 let služboval na sovodenjski občini in ki odhaja prav danes, 4. maja 1973, v zasluženi pokoj. Pevmo, Oslavje, Števerjan, Val*-rišče in Jazbine, Preval in Pleii-vo tja do Mernika in Dolenj. Oata je sedaj vseskozi asfaltirana, tudi na števerjanskem koncu. Po nja) so se v nedeljo peljali stari avtomobilski modeli. Ustavili so se tudi na vinski razstavi, ki ,i v Dvoru prireja odbor vinogradnikov la Števerjana in z Oslavja. Vino zadeva tudi shod, ki se ga je udeležil znani poznavalec vin io gastronomije dr. Luigi Venonelli. Na njem so ugotovili, da so naša vina dovolj poznana, premalo pa je bik) doslej storjenega, da bi ovrednotili še tipično domačo jedačo. Uspehi Espomego 73, goriškega blagovnega sejma, presegajo vaa pričakovanja. Zaradi velikega zanimanja in zaradi praznikov, naših in jugoslovanskih, so 1. maja zabeležili obisk skupno 40.000 obiskovalcev, medtem ko so lansko leto dosegli številko 30.000. Največji naval je bil L maja, ko so v enem samem dnevu imeli med stojnicami 20.000 oseb. Prireditelje je tako presenetilo, da je zmanjkalo pijača in jedače. Posebno velika gneča je bila pri stojnici podjetja -tManufaktur a* iz Nove Gorice, kjer manekenke prikazujejo modele Motat hiše. Neverjetne številke so zabeležili tudi na mednarodnem mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Od 26. aprila do 1. maja, ko je bilo več prašnikov in medpnazničnih dnevov, je prešlo mejo s potnimi listi IM tisoč oseb. Razna obvestila Folklorna skupina Dijaškega gama iz Trsta bo nastopila na prvomajskem slavju v števerjanu, id gs prireja prosvetno društvo «Brišld grič* v gostilni Dvor, jutri v soboto eb 21. uri. Vsedržavna partizanska zveaa AN Pl, sekcija Peč - Rupa, vabi svoja člane na sestanek, ki bo jutri v se* boto ob 20.30 v gostilni Ožbot, na katerem se bodo pogovorili o podpisovanju peticije ANPI za razpust fašističnih organizacij. Hkrati se bodo pogovorili še o poletni prireditvi na prostem. Mladinski krožek Gorica priredi v nedeljo, 6. maja ob 14. uri v Števerjanu (v Dvoru) SLIKARSKI EX TEMPORE Žigosanje pol bo eno uro pred pričetkom tekmovanja. Istega dne bo komisija izbrala najboljša dela in jih nagradila. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Simona Bessio, Eli-sa Ulian, Franco Predolin, Ezio Gherardi, Valentino Mauro, Elena Vinicio, Matteo Pičeni, Valentina Bramdolin, Enrica Bressan, Dario Tomadin, Menucda Lomangino, Massimo Maccarrone, Marina A-lessi, Natasda Delneri, Maura Car-let, Alessandra Petraz, Elena Grendene, Angela La Tona, Emi-liano Rocco, Alessandro Contino. SMRTI: gospodinja 80-letna Eli-sa Donela vd. Bressan, invalid 14-letni Alessio Bressan, upokojenka 81-letna Giuseppina Caporale vd. Montanini, upokojenec 79-letni Luigi Visdntin, gospodinja 63-letna Almira Marušič por. Marvin, 61-letni Giuseppe Martini, gospodinja 73-letna Rosalia Kumar vd. Claudi, gospodinja 77-letna Gisella Hlede vd. Mucd, gospodinja 69-letna Maria Maurig vd. Coretti, kmet 37-letni Dušan Dornik. Prispevki Prosvetno društvo «Oton Župančič* daruje v spomin pokojne Almire Ma-rušičeve - Marvinove za domači spomenik padlim borcem 10.000 lir. Družina Janka Cotiča daruje namesto cvetja na grob Mirande Ščurk -Waltritsch 5.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 cUn uomo dg li-spettare*. K. Douglas in T. Betkam Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «L’isola tnisimto sa e il capitano Nemo*. O. Sharitt in G. Pinti. Barvni film. CENTRALE 16.00-18.15-20.30 «Ptom-chio*. N. Manfredi in G. LoUobri-gida. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 cPoppm, una prostituta al servizio deUTm-pero». F. Benussi in V. Capriati Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. VITTORIA Danes zaprto. Jutri v soboto ob 17.15—22.00 »Racconti dal-la tomba*. P. Cushing in G. Collins. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.00 cUltimo tango a Pa-rigi*. Barvni film. M Brando in M. Schneider. EXCFLS!OR 16.00 «La coliina legli stivali*. Barvni film. PRINCIPE 17.00 «E se per caso una mattina...*. Barvni film. 'Volvi (.urica SOČA »Samotar z Zahoda*, ameriški barvni film - ob 18. in 20. SVOBODA «01senova tolpa*, danski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE »Lepotica dneva*, fr&nceaki barvni film — ob 19.30. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. KANAL «Volkodlaki proti vampirji*, nemški barvni film — ob 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči te dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 14, taL št. 2972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, UL F. Roeeei-U, tel. 72340. mmim PRIMORSKI DNEVNIK 4 PROBLEM ENERGETSKIH VIROV ČEDALJE BOLJ PEREČ Zahodni svet računa z atomsko elektriko Kolubarski bazen bo oskrboval centralo «0brenovas» Ekonomisti zatrjujejo, da se v ekonomsko razvitem svetu poraba energije podvoji vsakih sedem do osem let. Zaradi tega se v nekaterih razvitih deželah ubadajo že z zelo hudimi problemi, kje jemati nove energetske vire, ko pa so vodni tokovi malone že izčrpani, ko premoga ni preveč in je drag in ko tudi zaloge podzemeljskega plina ne jamčijo dolgega obratovanja. Zato se v nekaterih razvitejših deželah vedno bolj o-predeljujejo za tako imenovani atomski električni tok. V zvezi s tem so zanimiva predvidevanja ki so jih izdelali v tehničnih birojih posameznih držav — članic Evropske gospodarske skupnosti za pri hodnjih sedem let, do leta 1980. Nekatere številke, ki jih bomo navedli, nam bodo pokazale, kako se posamezne države pripravljajo na jutrišnji dan. Po podatkih tehničnih birojev držav Evropske gospodarske skupnosti razpolagajo v deželah Evropske skupnosti z a-tomskimi centralami s skupno zmogljivostjo 10.906 megavatov. Za leto 1980, torej čez sedem let, pa predvidevajo skupno zmogljivost 44.015 magavatov, to se pravi, da se bo proizvodnja električne energije, ki jo bo pa dajal atom, povečala za štirikrat. Preden spregovorimo o posameznih deželah v zvezi s temi načrti, bomo dodali, da sta v svetu, v znanstvenih krogih, dve različni mnenji o atomski elektriki. Del strokovnjakov men', da je dosedanja praksa z atomskimi centralami že zadostna in da ni nikakršne nevarnosti, da bi nova tehnološka pridobitev mogla človeštvu škodovati. Druga struja pa trdi, da je človek že sedaj predaleč zabredel v nevarnost, kajti nihče še ni dokončno uklenil a-tomske energije. V zvezi s tem se navajajo neštete nevarnosti, ki da grozijo človeštvu zaradi atomskih central. Med večjimi deželami evropske skupnosti je Italija danes razmeroma še daleč, kajti zmogljivost vseh italijanskih atomskih central znaša komaj 597 megavatov, vtem ko razpolaga Francija že z 2.705 megavati. Velika Britanija pa kar s 5.313 megavati, Zahodna Nemčija pa z 2.229 megavati. Kot vidimo, so druge dežele, ki so na približno isti ekonomski ravni in hkrati tudi po prebivalstvu zelo blizu Italiji, daleč prekosile Italijo. Še huje se bo to razmerje pokazalo ob koncu sedanjega deset- Celentano in Don Backy pred sodiščem MILAN, 3. — Davi se je tu začela sodna razprava, v katero sta vpletena dva znana italijanska popevkarja, Don Baeky in A-driano Celentano. Zadeva je dokaj mučna za oba, hkrati pa že stara, ker se vleče že iz leta 1967, ko je Don Backy izstopil iz Celentanovega «klana», češ da mu ta ne izplačuje vsega, kar bi moral za njegovo sodelovanje kot pevca in kot avtorja. Don Backy je v zvezi s pretrpljeno škodo zahteval nič manj kot štirideset milijonov lir. V odgovor na to zahtevo je Celentano tožil Dona Backvja, ker je neupravičeno in nenapovedano prekinil odnose z njegovim «klanom» in mu s tem povzročil veliko škodo. Za to je od Dona Backyja zahteval kar 200 milijonov odškodnine. Zadeva se je torej začela davi odvijati pred sodiščem, kamor sta prišla oba prizadeta popevkarja in se med seboj gledala kot pes in mačka. Z Adrianom Celentanom je prišel na sodišče tudi njegov brat, ki je bil v dobi začetka spora Adrianov administrator. Ko so časnikarji vprašali A-driana Celentana, kaj meni o svojem «rivalu», o Donu Backy-ju, oziroma o njunem medsebojnem sporu, je ta rekel, da se ne boji pravdoreka, pa čeprav more sodišče tudi pogrešiti, na vsak način pa da je on miren in čaka kaj se bo zgodilo. Don Backy pr je rekel, da nikakor ni pripravljen nuditi Ce-lentanu roke sprave. «Prvega koraka prav gotovo ne bom storil jaz» — je rekel dobesedno. Na prvi dan razprave je javni tožilec dr. Vaccari zaslišal nekaj prič, in sicer same funkcionarje finančne službe, ki so pred leti pregledali računske knjige Celentanovega «klana». Celentanova o-bramba, ki jo sestavljajo trije znani pravniki, pa je zahtevala, naj se zasliši tudi sedanji upravnik Celentanovega «klana» Cor-rado Pintus, hkrati pa si pridržala pravico, da zahteva tudi supervizijo računskih knjig. Sodišče je zahtevo Celentanove na vrsta cela vrsta prič, za-obrambe sprejelo in zato bo prišla čenši s polkovnikom Palermom, pa do nekaterih neznatnih finančnih funkcionarjev, ki so bili kakor koli vpleteni v zadevo, oziroma v preiskavo. Po zaključku današnje razprave sta se popevkarja za nekaj minut ustavila s časnikarji, katerim sta govorila o svojih bližnjih načrtih, ki se v precejšnji meri ujemajo, kajti oba imata v programu snemanje filma in izdajanje plošč. j letja, kajti Italija bo tedaj razpolagala z zmogljivostjo 2.012 megavatov, to se pravi manj kot jih ima katerakoli od treh Italiji enakovrednih dežel, članic Evropske gospodarske skupnosti. Francija, ki razpolaga sedaj s 2.705 megavati, bo svojo zmogljivost povečala na 6.568 megavatov, Velika Britanija na 12.413, Zahodna Nemčija pa bo svojo sedanjo zmogljivost podeveterila, kajti z 2.229 megavatov bo prišla čez sedem let kar na 20.260 megavatov, to se pravi, da bo Zahodna Nemčija cez sedem let imela za dvakrat večjo tovrstno zmogljivost kot jo imajo sedaj vse dežele Evropske gospodarske skupnosti. Doslej smo navedli le štiri večje države te skupnosti, sedaj bomo navedli še nekaj podatkov o manjših deželah. Belgija se začenja šele ukvarjati s to dejavnostjo in razpolaga trenutno z atomsko centralo z zmogljivostjo 10 megavatov, čez sedem let pa nameravajo Belgijci imeti že 1.660 megavatov, to se pravi 70 odstotkov ustrezne italijanske zmogljivosti. Nizozemska, ki je sedaj le simbolično prisotna na tem področju, bo po sedanjih računih leta 1980 razpolagala s 1.102 megavati. Kaže torej, da v krogih, ki o tem odločajo, prevladujejo tisti strokovnjaki, ki se ne bojijo morebitnih negativnih posledic tovrstnega izkoriščanja atoma. Ko že govorimo o «lakoti,> po energetiki, ki sili človeštvo celo na področja, ki še niso povsem preverjena stopimo za trenutek še v Jugoslavijo, kjer imajo v načrtu gradnjo atomske centrale v bližini Krškega. Ta centrala bo imela precejšnjo zmogljivost, hkrali pa bo prva izmed atomskih central, ki jih nameravajo graditi, kajti v sodelovanju med Hrvaško in Slovenijo naj bi prav Dri Krškem zrasla še ena atomska centrala, v Makedoniji pa nadaljnja večja a-tomska centrala. Toda če so načrti glede atomskih central šele v povoju in bo treba na te zmogljivosti še več let čakati, se v Jugoslaviji že u-resničuje načrt tako imenovanega «suhega Dierdapa*. Termoelektrarna «Obrenovac» ter kolubarski premogovni kopi se že nekaj let razvijajo v enega največjih energetskih objektov ne le v Jugoslaviji pač pa v Evropi. Agregati centrale «Obreno-vac», ki bodo uporabljali kolubarski lignit, bodo v bližnji bodočnosti dajali več kot 10 milijard kWh električne energije na leto, to se pravi več kot je da sedanja centrala v Železnih vratih, ki spada med največje hidroeentraie na svetu. Zakaj so se lotili teh načrtov? Prej smo že rekli, da se poraba električne energije vsakih sedem osem let podvoji. V Jugoslaviji se «lakota» po električni energiji kaže že v tolikšni meri, da se zavira nadaljnji razvoj raznih industrijskih panog. Z druge strani pa potrebujejo elektrike tudi .jugo.sio vanski sosedi. Čeprav ie res, da je Jugoslavija pa osvoboditvi zmogljivosti elektroenergetskih virov povečala za več kot dvajsetkrat, jo nagli razvoj industrije sili, da se loteva tudi načrtov, ki so s'cer izredno zahtevni in zato dragi. Od tod tudi načrt o tako imenovanem «suhem Djerdapu*, o sistemu ali o centrali «Obrenovac». Načrt sicer ni popolnoma nov, pač pa se le širi in povečuje Prvi električni tok iz centrale «Obrenovac» je začel teči že pred tremi leti. Ker je bila potreba po električni energiji izredno velika, so v samih dveh letih zgradili en del objekta, ki je takoj stopil v obratovanje. In tudi poznejša dela na tej termocentrali so se izvajala z vso naglico in vedno v predvidenem roku, tako da so se tudi tuji izvedenci pohvalno izrazili o tej centrali in o izvajanju načrtov. Termoelektrarna «Obranovac», ki je začela dajati prve kilovate pred tremi leti, bo letos dala že približno dve milijardi in pol kWh električne energije. Ker gre za termocentralo, bo ta prilagajala svojo proizvodnjo potrebam energetskega sistema, seveda v skladu z delovanjem hidroelektrarn, to se pravi, da bo delala s polno paro tedaj, ko ne bodo delale s polno paro hidrocentrale, ko bo tem primanjkovalo vode. Pred tremi tedni se je začela montaža opreme v okviru tako imenovane tretje faze gradnje centrale. Ta dela se bodo zavlekla obilno poldrugo leto in čez dve leti se bo dvema milijardama in pol kWh elektrike pridružilo nadaljnjih 1,8 milijarde kWh električne energije. Gradbeni stroški bodo veljali 75 milijard starih dinarjev, s čimer se bo zaključila tretja faza, hkrati pa začela tudi četrta. Pogodba med vodstvom centrale «Obrenovac» in kooperanti za dobavo opreme so bili sklenjeni pred dnevi. Turbine za novo razširjeno centralo bodo dali Francozi, del opreme pa bo dala Češkoslovaška, ki reflektira tudi na proizvodnjo centrale, torej na e-lektrično energijo, ki bi jo uvažala iz Jugoslavije. Četrta faza gradnje centrale bi se zavlekla tri leta, tako da bi termocentrala «Obrenovac» leta 1977 dajala že 6 milijard kWh električne energije. V tem času pa se predvideva tudi zaključek del pri poenotenju celotne električne mreže v Jugoslaviji, s čimer bo zagotovljeno, da bo mogla elektrika z juga dežele dotekati v razvitejše predele severa in na- robe, hkrati pa odtekati tudi v tujino. Tedaj pa se bo začela tudi peta faza gradnje termoelektrarne «0-brenovac». To bo pravzaprav največji podvig v tem načrtu, kajti v treh letih nameravajo postaviti tolikšni «priključek», da bi sam moral dajati štiri milijarde kWh električne energije na leto, in bi se zmogljivost centrale povečala do tolikšne mere, da bi dajala nad 10 milijard kWh električne e-nergije na leto. Odkod pa premog za termocentralo? Kolubarski bazen je izredno bogat. Premog, ki ga tu kopljejo v tako imenovanem dnevnem kopu, torej na površini, po kakovosti ni kdove kako dober in ga industrija nerada sprejme; toda za termocentralo je uporaben, vrhu tega ga je tu toliko, da bi mogel oskrbovati ne le termocentralo, ki jc sedaj v gradnji, pač pa dva tovrstna velikana. In vednar velja ob tej priložnosti postaviti- tudi eno vprašanje. Da bi proizvedli 10 milijard kWh e-lektrične energije, potrebujemo izredno veliko premoga. 10 milijonov ton premoga potrebuje že sedanja centrala. In kam z dimom iz centrale, ko bodo peči porabile tudi več milijonov ton premoga na leto? Zgoničani so tudi letos slavili mednarodni praznik dela — 1. maj Tokrat so ga proslavili na svoj način. Skupina podjetnejših in požrtvovalnejših mož in fantov je v bližini vasi pripravila piknik. Na lepem travniku so pripravili vse, kar je bilo potrebno za primerno zabavo in dobro počutje. Postavili so mize in klopi in tudi pripravo za pečenje piščancev in drugega prigrizka. Poskrbljeno je bilo tudi vino za odžejanje, za mlajše in za abstinente pa je bilo dovolj tudi oranžade in radenske. «Zgoniški veseljaki* so poskrbeli tudi za ples. Seveda ni manjkalo lepih s'ovenskih in še posebej partizanskih pesmi. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiii>iti»ii>ii»"ii PRESENEČENJA NA DRAŽBI SLIK V NEWYORŠKI GALERIJI FRANCOSKI IMPRESIONISTI DOSEZAJO NEVERJETNE CENE Cezannovo tihožitje doseglo ceno milijon 400 tisoč dolarjev - Majhna risbica je zamenjala lastnika za 160 tisoč dolarjev - Gre za ljubezen do umetnosti, ali za previdno investicijo ob valutni krizi? NEW YORK. 3. - Na dražbi umetnostnih predmetov, ki jo je organizirala newyorška galerija Sotheby - Parke. Bernet, so zabeležili izredno visoke številke. Obračun prvega večera je zares izreden in nosi med drugim . več rekordov. Sledijo še trije večeri, ki pa verjetno ne bodo prinesli večjih rezultatov. Na prvem večeru so namreč dosegli svojevrstne rekorde pri licitiranju umetnin, ki nosijo podpise Cezanna, Degasa. Maneta in Reden a. Na prvem večeru ic biio prodanih slik za malo man’ kot sedem milijonov notarjev, to se pravi za skoraj štiri milijarde lir. Prodanih je Mio 47 umetnin iz zbirke industrij Korto-na Simona iz Los Angelesa. S tem izkupičkom je galerija So-theby prekosila največji uspeh, ki je bil kdajkoli dosežen na neki podobni dražbi in sicer na dražbi, na kateri so pred tremi leti v Londonu, prodali umetnin v vrednosti šest mili jopo d šeststo tisoč dolarjev. Na sedanji dražbi v sloviti new-yorški prodajni galeriji je prišlo ponovno do izraza navdušenje kolektorjev do določenih u-metnikov oziroma njihovih umotvorov Tako pravijo na eni stkani, vtem ko so drugi mnenja, da ne gre za navdušenje ljubiteljev umetnosti, pač pa za previdne investicije, za naložbe v času, ko gre dolar naglo navzdol. Toda pustimo ta ugibanja in domneve in preidimo h konkretnim številkam: Drobcena risba z naslovom «Poljub», ki jo je narisal Geri-cault. je dosegla neverjetno vsoto 160 tisoč dolarjev. Toda «Va-za s tulipanih slovitega Cezanna in «Tihožitje z ribo» njegovega rojaka Maneta sta začela že pri pol milijona dolarjev in v nekaj minutah dosegla vsoto enega milijona 400 tisoč dolarjev vsaka, kar je pravi rekord za slike teh dveh francoskih impresionistov. Neki trgovec z umetninami, ki je bil navzoč na tej večerni licitaciji, je pred začetkom dražbe izrazil svoj dvom v možnost, da bi francoski impresionist Manet dosegel kako višjo ceno, posebno ker se je Manet doslej na vseh podobnih prireditvah povzpel na «komaj» 450 tisoč dolarjev, vtem ko je «>krat Manetova slika «Ti-hožitje z ribo» začela svoj vzpon pri 500 tisoč dolarjih. Trgovec, o katerem je govor, je svoje mnenje podkrepil s hudomušno pripombo, da «ljudem ribe ne ugajajo». Toda potek dražbe je moža demantiral in Manet je to- rej dosegel en milijon 400 tisoč dolarjev, torej trikrat več kot je kvotiral doslej. To podobo je odkupila newyorška galerija Wil-denstein. Če se ve za kupca tega Maneta, ni bilo dano. zvedeti, kam je odšel Cezanne. Ponudba je prišla po telefonu in vodstvo galerije Sotheby ni hotelo prekršiti svojega starega pravila, da bi izdala ime kupca. V tej galeriji se namreč strogo držijo pravila, da sme podrobnejše podatke dati le kupec ali njegov posrednik. Tudi Cezanne je na tej dražbi dosegel svoj novi rekord. Doslej je ta francoski impresionist dosegel najvišjo ceno 800 tisoč dolarjev. To je vsekakor zelo visoka cena, saj gre vendar za 400 milijonov lir. Kakor je znano je Cezanne doživel v svojem življenju bolj malo zadoščenj. Na račun umetnosti je zanemaril družino in živel zelo skromno, pogosto celo v bedi in le proti koncu svojega življenja se je začel uveljavljati in imel kako duševno in materialno zadoščenje. Druga slika tega francoskega umetnika in sicer njegovo delo z naslovom «Nature morte au pot-au-lait bleu» je dosegla tudi lepo vsoto 620 tisoč dolarjev. To delo ni doseglo torej niti polovico cene, ki jo je doseglo delo, ki smo ga omenili zgoraj. Toda še nikoli ni bil prodan za tolikšno vsoto — akvarel. Kupil ga je neki evropski zbiratelj. Slike, ki so šle tokrat na dražbo, izhajajo predvsem iz zbirke 66-letnega Simona Nortona, enega izmed ameriških kraljev prehrambenega blaga, za katerega pa se sme reči, da je velik ljubitelj umetnosti. Poleg svoje bogate zbirke neguje tudi posebno ustanovo, ki je že javnega značaja, pa čeprav je on sam pripomogel k njeni ustanovitvi in obogatitvi do tolikšne mere, da more iz nje dati na dražbo večje število dragocenih del. Sicer pa se je Simon Norton odločil za prodajo zbirke impresionistov za to, ker se je v zadnjem času navdušil za azijsko umetnost in ker bi ne imel kam razobesiti novih del, je odstranil stara dela, konkretno tista, o katerih je sedaj govor. Konkretno je Simon Norton «izločil» deset zelo znanih del že omenjenih impresionistov. De-gasova slika «Repetition de bal-(Foto Z. Furlan) Motiv s poti lete je bila prodana za 780 tisoč ne uspavajo. Darilo, ki vas bo zelo razveselilo. Ne bodite tako pesimisti. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne jemljite si preveč k srcu neko nevšečnost. Znaten napredek v odnosih, ki težijo k ljubezni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pretirane zahteve utegnejo kompromitirati vašo utemeljeno prošnjo. Ne zanašajte se preveč na srečo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Neprijetno presenečenje finančnega značaja. Ugoden trenutek za ureditev zadeve, ki moti sentimentalno uravnovešenost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Od ločen sklep namesto škodljivega o-klevanja. Lahko forsirate koristno in zanimivo srečanje. Prijeten ve čer v družini. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Za uspeh dela je potreben skrbno izdelan program. Vaš nasvet mlajši osebi se bo izkazal za koristnega. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Poslovni sporazum z vplivno osebo bo podvojil vašo prizadevnost. Zadovoljstvo materialnega in 'moralnega značaja. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pozabljivost vas bo spravila v zadrego Nerazumevanje z družinskimi člani. Možno kratko potovanje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Novi elementi bodo pospešili sklenitev poslovnega sporazuma. Zadržati bo treba sicer upravičeno jezo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nove pobude z neposrednim gmotnim u-činkom. Zunanji videz vas utegne prevariti. Prijeten večer v družbi prijateljev. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pretiran optimizem bi utegnil negativno vplivati na potek neke akcije Mala žrtev za ohranitev sentimentalnega ravnotežja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zanimivo profesionalno obdobje. Prejeli boste zanimive pobude. Neko poznanstvo se utegne spremeniti v ljubezen. ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22. 11.) Čakajo vas uspehi, ki pa vas naj dolarjev newyorški Marlborough galeriji. Renoirova slika «Couple Lisante, ki jo je kupil neki a-meriški zbiratelj; je‘"bila prodana za 290 tisoč dolarjev. Že parkrat omenjene slike francoskih impresionistov-so - dale Simonu Nortonu skupno 3.448.000 dolarjev. V začetku poročila smo nekje rekli, da je bil to le prvi večer cpažbe, ki se bo nadaljevala še tri dni. Ta dražba je priklicala v New York zelo veliko ljubiteljev umetnosti in predvsem trgovcev z umetninami. V galeriji Sotheby . Parne Bemet so rekli, da bo to ena največjih dražb v vsej zgodovini umetnosti na svetu. Prvi dan so prodali 47 slik za malo manj kot sedem milijonov dolarjev. na razoolago za vse štiri večere pa je 354 slik, ki jih je galerija zavarovala za več kct deset milijonov dolarjev, to se pravi za obilnih šest milijard iir. Med slikami, ki pridejo na dražbo, je tudi olje z naslovom «Pri-zor na obali». To je lepo olje, ki nosi podpis samega angleškega državnika Winstona Churchilla, za katerega je znano, da se je ob prostem času ukvarjal tudi s slikarstvom. Iz filmskega sveta Svetovna premiera Kovacsevega filma BUDIMPEŠTA, maja — med potovanjem na Madžarsko smo i-meli priliko, da si ogledamo sporede kinematografov v Budimpešti. V številnih dvoranah je na sporedu največ tujih filmov; te dni so prikazovali med drugimi filme «Joe Hill», sovjetski «An-drej Rubljov», «West Side Story», «Bye bye Barbara», «Teorema» (v •zFilmmuzeumu») in nekaj italijanskih komedij, ki so menda zelo priljubljene. Marsikje pa smo slišali, da niso preveč priljubljeni madžarski filmi, ki se zdijo publiki pogosto pretežki in preresni (tudi tam pa menda proizvajajo komične filme, ki so v tujini neznani). Med našim bivanjem v Budimpešti so predvajali premiere treh madžarskih filmov, od katerih smo videli le enega, kajti dejstvo, da so filmi v izvirniku, nam je onemogočalo njihovo popolno razumevanje. Zelo zanimiv je po mnenju mnogih film Pdla Zolnaya AFotografia». Zaradi režiserjevega imena (Zoltan Fdbri) je menda zanimiv tudi «Plusz-minusz egy nap» (Dan več ali manj), katerega tudi nismo videli. Videli pa smo svetovno premiero novega filma Andrasa Kovacsa «A magyar ugaron» (Madžarska ledina), ki je vsekakor film poln dialogov, ki bi zahtevali popolno razumevanje. Z režiserjem je sodeloval Peter Bacso, ki je tudi znan kot režiser. V glavni vlogi nastopa uveljavljeni Zoltan Lati-novits. . Zgodba filma je postavljena v leto 1919, po porazu madžarske revolucije. Kalman Zilahy, profesor na liceju v Budimpešti, je v bolnišnici, kjer zve prve novice od svojih učencev, ki ga pridejo vprašat za nasvet. Zilahy ni bil komunist, toda njegov pogled na realnost je občutil vpliv Endra Adyja, velikega revolucionarnega pesnika iz povojne dobe. Zilahy je vzgojil svoje učence v duhu Adyjevih pesmi in sedaj je v večji zadregi kot njegovi učenci. Čeprav še ni ozdravel, zapusti bolnico, predvsem ker je zaskrbljen za lastno sestro, Andreo, katere mož je umrl v vojni in ki živi zdaj sama v svoji hiši. Zilahy najde njunega starega znanca Palosa, enega od voditeljev Komune, ki se mora zdaj skrivati. Trenutno poskrbi za to Andrea. Zilahg to sprejme, čeprav se v marsičem ne strinja s Pdlosom. Prestolnico so sedaj zasedle napadalne sile, kar vrže Zilahyja še bolj v obup. Tisti, ki so se nekdaj navduševali za republiko sovjetov, se sedaj prilagajajo novim okoliščinam. Zilahg je še bolj obupan, ko aretirajo Palosa. Prepričati skuša svoje učence, ki hočejo nadaljevati boj, da je edina sedanja možnost sprejemanje realnosti. Tedaj se mu isti učenci, ki so mu nekoč sledili, uprejo. Andrea, ki se je angažirala v boju in ki ni mogla pretrpeti Palo-sove aretacije, se ubije. Na Palo-sovem procesu je konec Zilahg-jeve paralize: Palcsova trdnost mu pokaže, da obstaja vedno neka možnost za boj. V novem srečanju z učenci se zave. da Palo-sova žrtev ni zaman. Tedaj mu učenci zopet zaupajo. Kot v prejšnjih pri nas znanih Kovacsevih filmih («Mrzli dnevi*, «Zidovi») vidimo tudi v tem, da režiserja zanimajo moralne izbire oseb. V tem je njegova zanimivost in obenem njegova omejenost, kajti dobro vemo, da je moralni moment izraz neke kompleksnejše realnosti, katere vidimo v Kovacsevih filmih le meglen odsev. SERGIJ GRMEK J. Comarjeva je razstavila v pasaži Rossoni Vsa doba po drugi po- ni je v tržaškem Nika«f-prizorov s konji, kjer tg-m Uje ta igra njihovih krete' ji . giav v malone človeški izr - .. jn po-z močnim občutjem s tu Comarg <*» ka- 18.45 Pedagoški P0etti - 21.00 Dnevnik; 2L20Ug e &o-Ottavio Spadaro: «Mariw glie>>JUG. televizija^ 9.30, 14.40 TVv soli^. tobogam Angleščina; 17^0 obzornik; Gornji grad, 18.15 u ka; Profesor Baltazar begi; kamelijami, 22.25 filKOPRSKA BARVNA 90 00 Risanke; ^ „flktaH»' ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Slovenske moške in ženske šesterke dostopajo v nižjih ligah zelo uspešno Tudi v tržaški občini prvi odbojkarski nastopi v okviru mladinskih iger ^tarsk*0 so*x,^° se končalo od- *daV| "ai bi v 1. Prvenstvo D ligi. že morale končati tudi čla-IJatnosti' d*vizi.ji, t°da zaradi malo- tn0g0 . sodnikov zaostala tekma med PrvpJf ASFJR še ni bila odigrana. Musi er-stva ostalih ligah so še v —c /6k.u' teden so stopili na 4tiskJ -g^ naimlajši v okviru mla- gVIGa ~ Člani Vem jv, Je končal prvenstvo na pril Čaji Ul Mladi varovanci trener-g0valci so tudi zasluženi zrna- sto *. ni ^aš edini zastopnik, Dom iz zastopal slovenske odbojke Tržači .......... po dveh zaporednih spodrsljajih na šest točk. Goriška Qlympia preteklo soboto ni igrala, ker je njihova telovadnica ta čas zasedena. 01ympijci pa so v dvanajstem zavrtljaju nepričakovano klonili proti Aurori. Po zadnjem kolu imajo sedaj kar štirje tekmeci po šestnajst točk: 01ympia, Aurora, Ginnastica Pordenon in Are Linea. V nadaljevanju prvenstva bo boj izredno ogorčen. Izidi 12. in 13. kola: Pozzo — Sloga 0:3, Torriana — AS FJR 1:3, Aurora — 01ympia 3:1, Ii-bertas Turjak — PAV Dormisch 3:0, Are Linea — Ginnastica Pordenon 1:3, PAV Dormisch — Aurora 0:3, ASFJR — Pozzo 3:1, Sloga — Are Linea 3:0. Lestvica: Sloga 22, Ginnastica Pordenon, Aurora 01ympia in Are Linea 16, Libertas Turjak 10, Pozzo in Torriana 6, ASFJR 2, PAV Dormisch 0. Prihodnje 14. kolo: Sloga — ASFJR, Pozzo — 01ympia, Torriana — PAV Dormisch, Aurora — Ginnastica Pordenon, Are Linea — Libertas Turjak. 1. DIVIZIJA — članice To prvenstvo bi se moralo končati že 14. aprila. Do sedaj pa ni bila še odigrana tekma osmega kola med Slogo in ASFJR iz Čedada. Obe še-sterki sta se že dvakrat zbrali v telovadnici pri Banih ob napovedanem času, toda sodnikov ni bilo. Ne glede na to pa je Sloga končni zmagovalec skupine in se bi morala že pomeriti z zmagovalcem druge skupine, ki je Libertas iz Pordenona. 2. DIVIZIJA — članice A skupina Zastopnice Bora so v tej skupini ne 'ati. ,-*e bilo od njega pričako-^ štir-j?1^12* 80 bridko razočarali, klat atst>h Vstopih niso niti en-T fab 80 osv°iib le Pet %•a*° bo moral tudi Dom v bldi " ^J^njega 14. kola: CSI Friuli 1:0 b. hm 3:1- GMT - SC Meran '* Gom Gorica — De Vecchi i ‘° 0:3. 20. p^‘Ca:. GMT Trst 24, Vollev DLF jjli ^ 16, SC Meran in De Več- ali! k GSI Friuli 12, Codognato 6, i f°nca brez točk. Divizija - člani "teto k1?9 pot Sloge se nepreki-2adr>jih h ljuje že o*13!31 tekem. V 0'aviij nast°Pib so slogaši odprti, jjj53 nasprotnika s čistim izi-Večjeg ga zmaga je prav gotovo ti... *** nntv,__ . . 5tvici. p^,m?na ^ vrstni red na le-• Lin^ trinajstimi dnevi je bila k ^osta^ i tesno za petami, saj «nillM "-ačanov pa se je povečal °stanei5^J,alva samo za dve točki. Za- OD JUTRI DALJE Tudi peterka Bora tta turnirju CDL /5«, * * lavHe so se vse najmočnejše tržaške ekipe V0 v. k°šarkarsko društvo Don Mio mhri Plet bo tudi letos pri-> nact Stn,l tumir, na katerem £ ^sta vPUe vse najboljše ekipe Mia ti'.,)1- tem turnirju bo torej j,Nstvu nP.eterka Bora> ki se v hi 2ala p ’ge ni ravno najboljše .'t' tiedvf,^0rovim igralcem bo tur-Mtijeli mn° koristil, saj se bodo tu Llovri 2 doiT1ačimi ekipami kot hi katerit, A: ^da^Do^B801-- Libertas Trst 2 juiflItalsider — Servo-Mo g M" Plet - Bor (21.15), kol0 « Cian0C0l0ri Libertas TS Lloyd 3-kolonu i 'k' L*let _^M.Ll°yd — Servolana, M° (l?T ,kianocoiori 5 (,2°00) L?1 ]'■ B°r - Libertas TS >Io ’fri°yd A. Mlet t ,15-5): S ut? iah„„_,' M. Plet — Italsider, Italsider . Servolana — a7'5fMTM~ Uoyd A' Bor (21.15) M. jMolori j,): Libertas TS H (22^yd A' ~ M. Servolana rr m. m •0°),pM Servola Mo TS - M. Plet Cia- Bor (24 r;.as TS - M. Pie h 7-00) rt,' 'L Italsider -- Bor t , 0 (26 rn.0col°ri — Servolana Ut Ts Uova ^volana - Liber-'Mo (29 ryd A. - Bor (21.15) kler 1 ’5'i: Cianocolori — Ital- v Ljubljani Mbiki lto. Muibasketa ŠZ Bor Nva^ . m mi) hri^otie AllfJubliani pri osnovni šo-pJateljski tBtr>>’- kjer se bodo v tako6tltanc0 M spoprijeli z re- ^anč^r1 se ti dueležili Borove- ga festivala. Tekma ob jutri, v soboto, ob 16. uri na odprtem igrišču osnovne šole «Tone Čufart. b.L NOGOMET Sagrado-Zarja 2:0 točka manj in globa za bazoviško ekipo Torej bolj ali manj pričakovana strela z jasnega za Zarjo: videmska nogometna podzveza je v zvezi s tekmo v Zagraju odločila, da je Zarja praktično tekmo oddala brez boja, ker ni sprejela sodnika, ki so ga bili domačini našli po odsotnosti določenega. Zaradi tega je bazoviško moštvo izgubilo tekmo z 2:0, odvzeli pa so ji še 1 točko na lestvici in kaznovali s 5.000 lir globe. Na lestvici ima sedaj Zarja e-nako število točk kot Aurisina in Flaminio, sicer pa je naša ekipa že najavila priziv. KOLESARSTVO DIRKA PO ŠPANIJI Karstens v Castelonu Pessarodona še prvi CASTELON, 3. — Nizozemec Karstens je osvojil še eno etapno zmago na letošnji dirki po Španiji. Po 165 km dolgi progi je v sprintu premagal Swertsa in Esclassana, z istim časom pa je privozila na cilj vsa glavnina. Na lestvici je še vedno prvi Španec Pessarodona, ki ima sedaj 51” prednosti nad Merckxom in 1’6’ nad Karstensom. glede na izid zadnjega srečanja, končne zmagovalke. Trenutno imajo šest točk prednosti pred prvo ekipo Brega, ki je igrala tudi tekmo manj. Na več kot odličnem tretjem mestu so mlade zastopnice Sokola, ki so izbojevale dve zmagi. Prav gotovo pa ni uresničil pričakovanj Inter, ki ima prav tako štiri točke kot Nabrežinke. Verjetno bo ostal praznih rok Farit B. Izidi: Sokol — Farit B 3:0, Breg A — Bor 1:3, Bor — Sokol 3:1. Lestvica: Bor 14, Breg A 8, Sokol in Inter 4, Farit B brez točk. Zadnje kolo: Inter — Farit B in Breg A — Sokol. B skupina Zmagovita pot B ekipe Brega se nadaljuje. Tudi Brežanke so pred velikim zmagoslavjem. Vse tekme so odločile v lastno korist z izidom, ki ne potrebuje nobenega komentarja. V osmem kolu sta prijetno presenetila tako Kontovel kot tudi Sloga. Kontovelke so po lepi in zanimivi igri premagale UGSS, ki je na drugem mestu lestvice. Mlade odbojkarice Sloge so odpravile Farit A s čistim 3:0. Kljub uspehu pa sta naši ekipi obsojeni na slabša mesta. Nekoliko boljše možnosti ima Kontovel za osvojitev 3. mesta, kar bi bil dober uspeh. Izidi: UGSS — Sloga 3:0, Kontovel Breg B 0:3, Farit A - UGSS 0:3, Sloga — Farit A 3:0, UGSS — Kontovel 2:3. Lestvica: Breg B 12, UGSS 10, Farit A in Kontovel 4, Sloga 2. Prihodnje kolo: Breg B — UGSS, Kontovel — Sloga. 2. DIVIZIJA — člani Ta teden so končali prvi del prvenstva. V dosedanjih nastopih je neporažen samo Bor. Borovci so pokazali, pa čeprav skoraj nikoli ne zaigrajo v popolni postavi, dobro odbojko. Na mreži so Plesničar, Kodrič in Požar nezadržni. Lestvica je trenutno precej nejasna, ker so bile nekatere tekme preložene, od drugih pa nismo mogli zvedeti izidov. Druga naša dva zastopnika sta precej slabša od Bora. Breg je bil dvakrat uspešen, mladi odbojkarji Krasa pa niso še niti enkrat zmagali. Izidi: S. Giacomo — Breg 3:2, D Carso — Kras 3:0, Bor — Inter B 3:1, Breg — Inter A 3:2, Inter A — S. Giacomo 0:3, Kras — Bor 0:3. Lestvica: Bor 10, S. Giacomo 8, Inter B in II Carso 6, Breg 4, Inter A 2, Kras 0. Prihodnje 8. kolo: II Carso — Bor, Kras — Breg, Inter B — S. Giacomo. MLADINSKE IGRE Mlade odbojkarice so v tržaški občini porazdeljene v tri skupine, odbojkarji pa bodo merili svoje moči v eni. Za sedaj sta igrali samo dve naši ekipi Kontovel in Sloga. Sloga-šice so bile dvakrat uspešne, Kontovelke pa niso imele težkega dela s Farit. Izidi: Kontovel — Farit 2:0, Sloga — OMA A 2:1, Sloga — Stella Az-zurra 2:0. G. F. Z. ženska divizija Kontovel — UGSS 3:2 (10:15, 15:0, 10:15, 15:8, 15:5) KONTOVEL: K. in N. Bogateč, Sirk (k), Štoka, Rupel, Majovski, D. in K. Danieli, Capponi in Se-mec. UGSS: Basso, Satler (k), Ales-sio, Benedetti, Bette, Castellan, Di Luca in Zanini. SODNIKA: Ruggeri in Marcon. Proti močni šesterki UGSS, ki sl je že priborila pravico do nastopanja na kvalifikacijah za vstop v 1. žensko divizijo, so v torek mlada dekleta Kontovela izbojevala nepričakovano in prestižno zmago. Res je škoda, da niso znale tudi v prvem delu prvenstva prikazati take igre, sicer bi se uvrstile na drugo mesto. Vendar pa ni bil cilj Kontovela napredovanje v višjo ligo, temveč je prvenstvo idealna priložnost za te mlade odbojkarice, da si naberejo izkušenj. Lahko mirne duše trdimo, da so predstavnice Kontovela veliko napredovale s tehničnega vidika, predvsem pa so pridobile na samozavesti. Tekma z UGSS bi se lahko zaključila v samih treh setih v korist Kontovelčank, če ne bi podcenjevale nasprotnic. V prvem setu je namreč Kontovel vodil kar z 9:1. Prihodnjo prvenstveno tekmo bo Kontovel odigral v nedeljo, ko se bo ob 10. uri pomeril na Kon. tovelu s šesterko Sloge. —bs— ROKOBORBA DANES IN JUTRI 7 držav na «Trofeji G. Calza» Nastopili bodo tudi Jugoslovani Jutri in v nedeljo bo v Trstu 3. mednarodno tekmovanje v rokoborbi prostega sloga za mladinske reprezentance, veljavno za «Trofejo G. Cal-za». Svoj nastop so prijavile Avstrija, ZRN, Jugoslavija, Poljska, Švica, Italija in Bolgarija. Včeraj so v Trst že prispeli Italijani in sicer skupno 20 oseb. Danes zjutraj bodo prispeli Jugoslovani, v popoldanskih urah pa še ostale re-prezentance. Vsa tekmovanja bodo v telovadnici Ginnastice Triestine. Jutri se bodo začela ob 10.00 in 16.00, v nedeljo pa ob 9.00 in 16.00, ko bodo na vrsti finalni nastopi. Preostala tekma 27. kola nogometnega prvenstva Jugoslavije med Partizanom in Crveno zvezdo se je končala neodločeno 1:1 (0:0). 2. moška divizija Bor osvojil derbi Kras — Bor 0:3 (1:15, 6:15, 7:15) KRAS: Simoneta (k), Guštin, Bitežnik, Hrovatin, Robert, Ljubo, Miloš in Igor Milič. BOR: Plesničar (k), Ugrin, Pra-šelj, Požar, Može, Marc in Kodrič. SODNIKA: Pitacco in Zacchigna. Tudi v zadnji tekmi prvega dela prvenstva 2. moške odbojkarske divizije, ki je bila v sredo zvečer v občinski telovadnici v Nabrežini, je Bor jasno dokazal, da je nesporen favorit za prestop v višjo ligo. Mladi in neizkušeni igralci druge ekipe Krasa niso nikoli o-grožali uspeha Borove šesterke. Kljub gladkemu porazu pa so krasovci pokazali v drugem in tretjem setu nekaj lepih kombinacij, tako da lahko pričakujemo boljše nastope v povratnem delu prvenstva. Kras šteje v svojih vrstah nekaj nadarjenih odbojkarjev, ki bodo lahko v kratkem prestopili v vrsto prve ekipe. —bs— Na zasedanju CONI v Rimu so včeraj ponovno, že osmič zaporedoma, izvolili za predsednika tega športnega organizma odv. Giulia Onestija. Za glavnega tajnika pa so izvolili 35-letnega Maria Pescanteja. KOŠARKA ALBUQUERQUE,3. - V tretji tek-,ni svoje turneje po ZDA je reprezentanca Sovjetske zveze doživela drugi poraz. Tokrat so jo domačini premagali s 83:67. * * * stavnika Marathon Oil s 113:93, por-toriškd Bailamon pa je odpravil Ju-goplastiko s 84:76. Trenutno vodi Sirio s 4 točkami v dveh tekmah, po 2 točki imata Bailamon in Ignis (slednja s tekmo manj), na ničli pa sta Jugoplastika in Marathon Oil (tudi ta s tekmo manj). Nogometna D liga Po nedeljskem porazu v Trevisu je zašla Pro Gorizia spet v kritičen položaj. Za njo so namreč še tri ekipe, ki so v nedeljo zmagale ali remizirale in se torej približale Goričanom. Do konca prvenstva je treba odigrati še nekaj tekem. In prav sedaj ne bodo smeli Goričani več zgubiti, če hočejo ostati še drugo leto v D ligi. V 2. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Juventina zaključila prvenstvo res dobro Štandrežci se že več let niso uvrstili tako visoko Proti vsakemu predvidevanju je Juventina zaključila letošnje nogometno prvenstvo na najboljši način. V zadnji tekmi je namreč premagala Lucinico iz Ločnika 2:1 in odvzela gostom prvo mesto na lestvici, saj so prvenstvo osvoili i-gralci San Marca iz Gradišča, ki so v zadnji tekmi zmagali na domačih tleh. Drugo presenečenje pa je odlično sedmo mesto štan-dreške ekipe na končni lestvici. Rekli smo odlično, ker Juventina že več let ni zasedla tako važnega mesta v 2. AL. Sedaj pa poglejmo na kratko, Juventina iz Štandreža, ki je zaključila nogometno prvenstvo druge kategorije na odličnem sedmem mestu. Od leve proti desni so: Sirk. Plesničar, Tomažič, Zin, Nanut, E. Tabaj (kapetan); čepe: trener Culot, G. Montico, M. Tabaj, Paulin, Ferletič in Marvin niiiiiiiiiiiiiiiMHtiiiiiuir NOGOMET SAO PAULO, — V drugem kolu medcelinskega pokala je domači Sirio premagal tudi ameriškega pred- TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV VELIKA PRILOŽNOST ZA MLADINCE PRIMORJA Nepričakovan uspeh Uniona - Gaja odigrala tri tekme v enem tednu MLADINCI A SKUPINA Z zmago nad Campanellami se je Primorje prerinilo na drugo mesto svoje skupine. Čeprav je v prvem povratnem kolu proseška enajsterica počivala, je obdržala položaj na lestvici, ker je njen neposredni tekmec za uvrstitev v finale Don Bosco doživel proti Co-stalungi nepričakovan poraz. «Rde-če - rumeni* imajo sedaj res veliko možnosti za uvrstitev v finalni del turnirja, zato pa se bodo morali v prihodnjih nastopih še bolj potruditi. Nedeljsko kolo je prineslo nekaj presenetljivih rezultatov: Giarizzo-le so potrdile svojo premoč, saj so nasule v mrežo Libertasa od Sv. Sergija kar štiri gole. Cam-panelle so nekoliko nepričakovano premagale Rosandro s 5:1. Prihodnji nasprotnik Primorja bodo Campanelle. V prvem delu prvenstva so zmagali naši nogometaši, katere sta okrepila Štre-kelj in Gabrijel Husu. Tokrat bodo nastopili brez njiju, kar se bo brez dvoma poznalo, predvsem na sredini igrišča. IZIDI: 25.4.: Campanelle — Primorje 2:3, Libertas Sv. Sergij — Costalunga 1:2. 29.4.: Libertas Sv. Sergij — Giarizzole 0:4, Don Bosco — Costalunga 0:2, Campanelle — Rosandra 5:1. Primorje je počivalo. LESTVICA: Giarizzole 12, Primorje in Don Bosco 8, Costalunga 6, Libertas Sv. Sergij in Campanelle 5, Rosandra 4. PRIHODNJE KOLO: Primorje — Campanelle, Rosandra — Don Bosco, Costalunga — Libertas Sv. Sergij. Giarizzole bodo počivale. B SKUPINA Union je v nedeljo nepričakovano premagal solidno enajsterico Libertasa od Sv. Marka, ki se bon za vstop v finale. Odkar so pod-lonjersko ekipo okrepili nogometaši, ki so igrali prej s prvim moštvom v tretji kategoriji, so osvojili štiri točke. Če bi Union igral že od vsega začetka s popolno postavo, prav gotovo ne bi delil zadnjega mesta z Demacori-jem. V tekmi z Libertasom od Sv. Marka se je najbolje izkazal napad, ki je dosegel dva zadetka. Če pomislimo, da so v šestih tekmah začetnega dela prvenstva dosegli Podtonjerci skupno prav toliko gotov, je to že velik napredek. Izmed ostalih nedeljskih izidov preseneča remi vodečega Cremcaf-feja z Libertasom iz Rocola. Omeniti pa moramo, da je nastopil Cremcaffč s samo osmimi nogometaši. Union bo v nedeljo počival. O-srednje srečanje prihodnjega kola bo spopad med Libertasom od Sv. Marka in S. Giovannijem. Sesljan-d so v krizi, zato mislimo, da bo zmaga pripadala Svetoivančanom, ki bi se v tem primeru utrdili na drugem mestu in se maščevali za poraz iz prvega dela prvenstva. IZIDI: Libertas Sv. Marko — Union 1:2, Demacori — S. Giovan-ni 1:2, libertas Rocol — Crem-caffe 1:1. Muggesana je počivala. LESTVICA: Cremeaffe 12, S. Gio-vanni 9, Libertas Sv. Marko 7, Muggesana in Libertas Rocol 6, Union in Demacori 4. PRIHODNJE KOLO: Muggesana — Libertas Rocol, Cremcaffč — Demacori, Libertas Sv. Marko — S. Giovanni. Union bo počival. NARAŠČAJNIKI A SKUPINA Breg je proti šibkemu Cremcaf-feju zmagal s pičlim 1:0. S tem je dohitel Muggesano na drugem mestu lestvice in zaostaja le za točko za Edero, ki ni odigrala srečanja z Demacorijem. Brežani imajo še možnost za uvrstitev v finalni del tekmovanja, kljub temu pa njihova igra ni tako prepričljiva, Predvsem jim manjka spretnost pri zaključevanju akcij in gotovost v obrambi, na kar najbolj vpliva odsotnost vratarja Ote. V nedeljo čaka dolinske nogo- metaše težka preizkušnja. Srečali se bodo namreč z Edero. V začetnem delu prvenstva so naši predstavniki Tržačanom klonili. Tudi tokrat bo njihova naloga izredno težka, saj bodo nastopili brez diskvalificiranega Strnada, kar bo zelo vplivalo na igro krUske vrste. Remi «plavim» ne hi nič pomagal, ker bi tako še vedno ostali na drugem mestu, zato morajo igrati na zmago. IZIDI: Ponziana — Stock 4:6, Edera — Demacori n.o., Cremcaf-fe — Breg 0:1. Muggesana je počivala. LESTVICA: Edera 13, Muggesana in Breg 12, Ponziana 9, Crem-oaffe 7, Stock 3, Demacori 2. PRIHODNJE KOLO: Muggesana — Cremeaffe, Breg — Edera, Demacori — Ponziana. Stock bo počival. B SKUPINA Gaja je odigrala v zadnjem tednu kar tri srečanja. Z Aurisino je zmagala, medtem ko je klonila Roianeseju in tržaškemu Libertasu. Po zadnjih dveh neuspehih so ga-jevci še vedno na predzadnjem mestu lestvice. «Zeleno - rumeni* so dosegli do sedaj zelo različne rezultate. V nekaterih srečanjih so zaigrali res lepo, borbeno in požrtvovalno, v drugih pa so povsem odpovedali. V nedeljo se bodo spoprijeli z ekipo Inter SS. Upajmo, da bodo zaigrali tokrat bolj učinkovito kot doslej. IZIDI: Gaja — Aurisina 1:0, Inter SS — Aurisina 0:2, Libertas TS — Gaja 3:0, Olimpia Greta — Opdcina Supercaffe 1:4, CGS — Roianese 0:3, Roianese — Gaja 4:2. LESTVICA: CGS in Libertas TS 14, Opicina Supercaffe 13, Roianese 12, Aurisina 9, Inter SS 8, Gaja 7, Olimpia Greta 1. PRIHODNJE KOLO: Roianese — Olimpia Greta, Opicina Supercaffe — Libertas TS, Gaja — Inter SS, Aurisina — CGS. C SKUPINA Vesna je doživela v tekmi z vodečimi Giarizzolami pravo katastrofo. Nasprotniki so kar šestkrat zatresli mrežo Križanov, ki so nastopili z okrnjeno postavo. Nedeljski nasprotnik «plavih* bo Rosandra, ki je tokrat klonila Trie-stini. Obe enajsterici rabita točke, da bi si izboljšali položaj na lestvici. Zato bo tekma zanimiva in napeta. IZIDA: Rosandra — Triestina 1:2, Giarizzole — Vesna 6:0. Espe-ria Sv. Alojzij in' Costalunga sta počivali. LESTVICA: Giarizzole 14, Triestina 12, Rosandra 8, Vesna 4, Costalunga 3, Esperia Sv. Aloj zij 2. ZAČETNIKI V zadnjem tednu so odigrali dve koli začetniškega prvenstva. Brežani so doživeli eno zmago in en poraz. Prihodnji nasprotnik «plavih» bo močna Triestina. IZIDI: Rosandra — Fortitudo 0:1, Zaule — Opicina Supercaffe 2:1, Ponziana — Libertas Rocol 3:0, Triestina — Giarizzole 1:2, Tergeste — Muggesana 0:0, Libertas TS — Breg 0:1, S. Giovanni — Rosandra 2:0, Esperia Pio XH — Fortitudo 1:1, Libertas TS — Rosandra 1:1, Esperia Pio XII — S. Giovanni 0:8, Breg — Tergeste 0:2, Muggesana — Triestina 0:3, Giarizzole — Ponziana 1:2, Libertas Rocol — Zaule 0:3, Fortitudo — Opicina Supercaffe 3:0. LESTVICA: S. Giovanni 34, Triestina 33, Giarizzole in Zaule 26, Ponziana 20, Opicina Supercaffe 19, Libertas TS in Breg 13, Libertas Rocol, Esperia Pio XH in Rosandra 12, Fortitudo 11, Tergeste 10, Muggesana 9. PRIHODNJE KOLO: Opicina Supercaffe — Libertas Rocol, Zaule — Giarizzole, Ponziana — Muggesana, Triestina — Breg, Tergeste — Rosandra, Libertas TS — Esperia Pio XH, S. Giovanni — Fortitudo. M. K v številkah, pot vsega prvenstva. Juventina si je v tridesetih odigranih tekmah priborila 29 točk. tekem je osvojila (5 doma), 15 neodločenih (5 doma), zgubila je 8 tekem (5 doma); gotov je dala 23, prejela jih je 27. Najboljši strelec za «beto - rdeče* je bil Ferletič z osmimi goli, sledijo Sirk (5), Uras (3), Nanut (2), Fiorelli, Zin, Marvin, M. Tabaj in Faganel vsak po en gol. O najboljšem strelcu Juventine, Ferle-tiču, ki je skupno z Nanutom o-digral vseh trideset tekem, je treba povedati, da je zelo resen na igrišču in je v zadnjem delu prvenstva pokazal, kaj res zna. Večkrat je nasprotna obramba zašla v pravo krizo, ko je Ferletič imel žogo in je ogrožal vratarja z ostrimi streli. Med drugimi najboljšimi igralci Juventine moramo vsekakor imenovati Marvi-na, Plesničarja in Tomažiča in to zaradi njihove požrtvovalnosti ki so jo pokazali v vseh tekmah. V prvem delu prvnstva je Juventina zbrala le 12 točk (zaradi resne poškodbe kapetana Edija Tabaja, ki je moral biti odsoten dva meseca). V njegovi odsotnosti so Štandrežci zbrali samo dve točki. Ko se je Tabaj spet vrnil na igrišče, to je bito v prvi tekmi povratnega dela prvenstva, je Juventina bila bolj zanesljiva v oo-rambi in je spet žela uspehe tako da je zbrala 17 točk. Po tem kratkem pregledu moremo vsekakor trditi, da so štan-dreški igralci odigrali zares lepo prvenstvo, saj je bilo prvenstvo dolgo in nasprotniki so bili trd oreh, še posebno na tujem igrišču. In prav na tujem je Juventina pokazala, da zna zaigrati s trdno voljo do zmage. Dvakrat je zmagala, desetkrat 'igrala neodločeno in samo trikrat je zgubila. RUDI PAVŠIČ PRVENSTVO V DESETEROBOJU Cesar zopet naskakuje deželni naslov Deželno prvenstvo v atletskih mnogobojih bo letos nenavadno zgodaj. Za naslov prvakov se bodo naraščajniki (v osmeroboju) ter mladinci in člani borili že v soboto in nedeljo. Dokaj nerazumljiv je sklep atletske zveze, da se naraščajniki srečajo v Gradišču, deseteroboj« pa v Vidmu. Vsem klubom bo to naložilo dvojne organizacijske napore. Atletski mnogoboji so vedno prinesli slovenskim predstavnikom mnogo zadoščenja. Borovec Vojko Cesar je že dve leti zaporedoma osvojil naslov prvaka in tudi letos je glavni kandidat za tretjo zmago, čeprav je še daleč od forme, ki bi dovoljevala ponovitev najboljših rezultatov. Cesar je torej glavni favorit za zmago, v najboljšem primeru pa bo njegov skupni seštevek točk le malo nad 6000, torej kakih 300 pod osebnim rekordom. Trenutno je bo rovec dobro pripravljen le v metu krogle in metu kopja, od skokov pa samo v višini, kjer je med u-radnim treningom že skočil 170 cm (osebni rekord). Precej mu manjka v lani paradnih panogah 110 metrov čez ovire in v skoku s palico. V pni panogi je letos s težavo spravil pod streho slabih 18 sekund, v skoku s palico, pa bo le težko šel preko 370 cm. V taboru kluba visokošolcev se bosta za točke borila še Švab in Ruzzier. Prvi računa kakih 4500 točk, torej rezultat brez posebnih namenov, Ruzzier pa je razmeroma dobro pripravljen. Posebno njegovi zadnji rezultati s kopjem ga utegnejo spodbuditi k zelo dobremu rezultatu in tudi visoki končni u-vrstitvi. Seveda tudi on ni prav brez skrbi. V gležnju še vedno čuti posledice poškodbe iz lanskega leta. Ta nevšečnost ga utegne tudi izločiti iz borbe. Tako v Gradišču kot v Vidmu se bo tekmovanje začeto v soboto ob 14. uri, v nedeljo pa ob 8.30. KB. D, Sander pefer Partizanski zdravnik j^gatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika ^ s« baljn\ nikogar, ki bi malo poskrbel zanjo. Ljudje tavNobenih ZaadStva’ pa so gledali, da se eimJPrej hekaj i ■zdravd nisem imel pri sebi. Morda bi lahko sku-io av brp» 1P?ve®a sem ji svetoval. Drugega ni, čaj pa, jo Saiho tol ^ adk°rja, utegne le malo pomagati. Lahko sem Potmi « ko mi Je razlagala svoje gorje. Prepričeval sem sim s t*- 86 kaik dan- Tako stanje ne more več dolgo tra-toJfUe. Dr,,cfavo sem j° nekako potolažil. Morile so jo težke ^eijo, Sega so jo Italijani ujeli in odpeljali v in- še oso?i J6, nod- Polegli smo na sveže seno v edini šupi, ria. Neder i ker je kila nekoliko proč od hiše. čakali smo ta, beža) s je z drugimi ženami šla spat v cerkev, te dv°ljen rti ^ mehkem senu. Nisem mogel zaspati. Bil sem čaka’ f6rn. končno našel zvezo z bataljonom. Nestrp VaJkem časll'rmUrirja' da me odpelje iz krajev, kjer sem v ekio nikoli Z1-Vel b°kko težkih trenutkov, kot jih ne bom a ved- iz naibii*-besale od enega do drugega neprijetnega do %ti?0rnnil uhJ® Preteklosti. Stisnilo me je v prsih, ko sem Vala micftiTV ranJencev. Neprestano me je mučila in za K kaj se jim je zgodilo? Kako neki so Italijani odkrili bolnico? Nisem se mogel pomiriti, niti ko sem pomislil, da pravzaprav ni človeka okoli mene, ki ne bi bil na ta ali oni način prizadet. Nikomur ni trpljenje prizaneslo. Povsod, kamor se obrneš, se godi le krivica in nasilje. Sem so prihrumeli ljudje, ki nikoli v življenju niso sanjali, da jih bo usoda zanesla v te kraje med povsem tuje ljudi. Nič jih z nami ne druži, ne jezik ne kultura ne običaji, nič, prav nič. Vseeno so prišli, da nam požgejo domove, da nas pobijejo, zato ker želimo biti svobodni. Noč je bila topla, zvezdnata. Lima je bila še nizko za hribom. Tema je prekrila zemljo, le proti nebu je bilo videti vse Jasno. Nešteto zvezd se je prerivalo na nebesnem svodu. Trepetale so, ugašale in se spet prižgale. V bližnjem gozdu se je oglašal čuk. Njegovi enakomerni, votli žvižgi so se oglašali zdaj tu zdaj tam. Večna melodija neutrudnih godcev murnov je polnila prijetno ozračje. Prav dobro sem poznal te prekrasne noči, ki so bile v vsem pravo nasprotje dnevom. Bilo je, kot bi noč hotela s svojim mirom in spokojnostjo protestirati proti temu, kar se je dogajalo podnevi. Nepopisna lepota toplih avgustovskih noči naj bi pomagala izbrisati iz spomina vse gorje, ki ga je moral človek prestati čez dan. Neopazno, počasi se je vame prikradel spanec. Utonil sem v globokem snu brez sanj. Nekdo me je rahlo stresel za ramo. Sunkoma sem se zbu ddl iz globokega sna. Prvi trenutek nisem vedel, kje sem in za.-kaj me budijo. Zavedel sem se, ko sem slišal besede: «Vstani, Peter, kurirji so prišli.» Te besede je nekdo obzirno izgovoril, da ne bi zbudil drugih, ki so spali na mehkem senu poleg me ne. Brž sem vstal, saj sem vedno spal oblečen, le čevlje sem si navadno sezul, da si malo prezračim noge in pogledam, v kakšnem stanju so. Brž sem si nataknil čevlje in se odpravil prota ognjišču, kjer je ob ognju sedel kurir iz bataljona. Bil je Lado Fajdiga iz Pudoba. Poznal sem ga še od prej. BU je dober tovariš, o čemer sem se kasneje lahko večkrat prepri- čal. Ni bil sam, z njim je bilo še nekaj tovarišev prav tako iz bataljona. Namenjeni so bili v skrivno skladišče po hrano. Se pred ofenzivo je bataljonski intendant pripravil zaloge hrane za najnujnejše potrebe. V bunkerje, skopane v zemljo, so nanosili krompirja, fižola, soli in še kaj drugega. Iz bele moke so v dolini napekli precej prepečenca. Bunkerje so skrbno zamaskirali. Zdaj so hodili tja po hrano, dokler se ne bi izboljšal položaj v dolini. Medtem ko sta se krompir in fižol dobro obdržala v podzemni vlagi, se je občutljiva hrana skoraj vsa pokvarila. Za prepečenec, riž, makarone in druge dobrote je bilo v gozdu pod zemljo preveč vlažno. Seveda skrivališča tudi niso imela nobene ventilacije. V zatohlem in vlažnem ozračju se je hrana kaj hitro pokvarila. No, nekaj je je že ostalo in bilo je je še dovolj za cel bataljon za prvo silo, je pripovedoval Lado. Skupina se je odpravila najprej po hrano, kako uro daleč nekam za Peteldnjak. Z Markom sva čakala, da se vrnejo. Ura je bila kake polnoči. Spravil sem se nazaj na ležišče, da bi še malo zaspal, dokler se ne bodo vrnili. Bila je že trdna noč, ko so se vrnili. Obloženi s težkimi nahrbtniki, polnimi krompirja, fižola in druge hrane so pose dli okoli ognja, da si odpočijejo. Nismo utegnili govoriti. Kmalu smo bili spet pripravljeni za pot v bataljon. Molče smo se Poslovili od drugih in že smo se zgubili v temo proti Jermen dolu in naprej v področje Snežnika, novemu življenju in novim dogodkom nasproti. TRAGEDIJA NA OGANCAH Dogodek na Ogancah je bil zelo boleč. Nihče nd vedel, kaj ^ je pravzaprav zgodilo. Očitne so bile samo posledice, te pa so bile selo tragične. Kaj je povzročilo tragedijo, dolgo nisem vedel. Od vse osebja, ki je bilo z menoj v bolnici, je ostalo živih le neki Okupator je večino postrelil z drugimi ujetniki vred, ki jih zajel v času ofenzive. Samo v Loški dolini in Loškem potoku je bilo ustreljen na desetine oseb, o čemer pričajo dokumenti in številni opi dogodkov iz tistih časov. številni grobovi so gosto razsejani po tem majhnem koščl naše zemlje. Na vaških spomenikih, raztresenih po vaseh ob dolin, so vrezana imena številnih žrtev. Marsikatero ime mi njimi je ime koga izmed osebja bolnice na Ogancah. Kosti r katerih ležijo prav gotovo tudi po širnih okoliških gozdovih jih ne bo mogoče nikoli več zbrati. Tako so končali svoja mlada življenja Anton Mikulič, st 36 let, Karel Levstik 31 let, Karel Lavrič okoli 33 let, Rudi Bartol, star 32 let, Mirko Kordiš, star 31 let. Vsi so bili goz nd delavci iz Loškega potoka. Ob ofenzivi so se skrivali dor z namenom, da se takoj, ko bodo glavne okupatorske sile c šle, zopet vrnejo v partizane. Vendar zanje ni bilo več vrniti Bili so izdani, ujeti in ustreljeni za cerkvijo na Taboru. Posebno tragična je bila usoda Karla Lavriča, Italijana ga ujeli, kmalu ko se je vrnil domov. Bil je že povsem p; pričan, da je prestal najhujše, ker so ga po kratkem zaslišei nju izpustili. Skoraj brezskrbno se je gibal po vasi, a ga nekdo izdal. Prijeli so ga in seveda takoj ustrelili. Bila je nedelja, ko so ga gnali v spremstvu vojakov v hi proti Taboru. Na vrhu hriba stoji cerkvica Ljudje so se vrač od maše in s strahom gledali žalostni sprevod Med grupo \ jakov so sredi sprevoda videli Karla, ki je nosil na ram; kramp ^ in lopato. Zgrozili so se in nehote pospešili kore Stare ženice so se križale in pričele na glas moliti. Prizor j je spomnil na tolikokrat ponavljano legendo o križevem pc v velikonočnem času. (Nadaljevanje sledij Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 4. maja 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v LluhUanl S ^ ^ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišča 10/11 nad. teiero < k? ono finance Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski j og,aSi, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. ‘ jo prl 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrapno se S,P.I. oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrapn Glavni urednik Stanislav Renko ^ . Trst Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tis a ^ POD PRETVEZO NAVZOČNOSTI HANOISKIH CET NA JUGU Saigonski režim se upira resničnemu miru v Vietnamu Medvietnamski razgovori se bodo nadaljevali 9. maja ■ Hud poraz Lon Nolovih čet v Kambodži PARIZ, 3. — V francoski prestolnici so se danes nadaljevala pogajanja med predstavniki vietnamske revolucionarne vlade in saigonskim režimom. Pogajanja, ki trajajo že dalj časa, niso niti obrodila nobenega uspeha. Delegat začasne vietnamske revolucionarne vlade Nguyen Van Hieu je izjavil pri svojem prihodu na kraj pogajanj v Celle - Saint -Cloud, da Saigon zanemarja na pogovorih najvažnejše probleme ter zavzema stališča, ki nasprotujejo najvažnejšim klavzulam pariškega sporazuma. Van Hieu je nadalje izjavil, da ne ve nič glede nadaljnjega srečanja sredii tega meseca med Kissingerjem in Le Duc Thojem. Po trditvah iz Washingtona bi morali zadevni predstavniki razpravljati na tem srečanju o vprašanjih kršitev pariških sporazumov ter 11-krepov, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi se tem kršitvam napravilo konec. Na pariškem srečanju sta obe stranki (na eni strani začasna revolucionarna vietnamska vlada in na drugi saigonski režim) predložili svoja načrta za rešitev političnih problemov, ki se postavljajo v Južnem Vietnamu. Že 25. aprila je Nguyen Van Hieu predložil svoj načrt za diskusijo, njegov saigonski sobesednik Luu Vien pa je predložil »predhodni načrt za načelni osnutek sporazuma». V obeh teh dokumentih se govori o istih problemih, toda njihov vrstni red je zelo- drugačen. Načrt začasne vietnamske revolucionarne vlade govori o integralnem izvajanju premirja, kar naj bi pomenilo prekinitev vseh sovražnosti ob navzočnosti oboroženih sil v pokrajinah, ia jih nasprotni stranki nadzorujeta. Saigonski načrt sporazuma pa predvideva na poseben način umaknitev na sever chanoisbih čet«, ki so baje sedaj v Južnem Vietnamu. Samo pod tem pogojem bi lahko •niiuiiiuiiiMiimmuiiiiimmiHiiiimiiiiuiiimiimiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiimuiuiiiiiiiiiiiii DRUŽBENA IN P0UTIČNA RAZKLANOST V ŠPANIJI V Madridu aretirali «Kristusovega gverilca» Španski desničarski krogi zahtevajo politiko «železne pesti» MADRID, 3. — Iz policijskih virov se je zvedelo, da so oblasti aretirale Mariara Sancheza Coviso, uradnika na ministrstvu za sindikalne zadeve. Covisa je obtožen, da je bil poglavar ilegalne desničarske skupine »gverilcev Kristusa kralja«. Po vesteh iz policijskih krogov bodo sodili Covisi, ker je prvega maja vodil napad proti skupini katoliških duhovnikov. Po maši v neki cerkvi v Madridu je Covisa s svojimi pristaši napadel duhovnike, ker so v pridigi med mašo zahtevali boljše prejemke in boljše delovne pogoje za španske delavce. Zdi se, da je Covisa s svojimi »Kristusovimi gverilci« že večkrat napadel napredne španske duhovnike. VZVIŠENI RED Ena od značilnosti, po kateri so Italijani poznani v svetu, je, da so vsi doktorji. Odslej pa bodo znani tudi po izredno velikem številu vitezov, princev, grofov in podobnih (seveda kupljenih) plemiških naslovih. Sodišče v Bologni je v teh dneh razkrinkalo dva domiselna goljufa, 5 2-letnega Luciana Bacchellija, «princa Luchmajorskega» in -e U velo, ker je domneval, daj -kot. tržaški zgodovinar ]rsKey :e pravz«' skega porekla in ‘toJLfor (llt prav pisal Peer C ^anja * «čendler»). Nova pa Je t)SeW' daja tudi zaradi tega, ^rfaje * je poleg besedila italUf f dve daljši poeziji: eno ^ lat,n H. drugo, zelo dolgo.pod heksam de urbe ščini, in sicer v naslovom «Carmen af prof- 1 „ et commercio tergestino»- ^ sQv se je mimogrede orne ’ f. ;smi omenjene tu® reiista‘' ščice», kdor pa je teh tudi M,0cket, tej pesmi omenjene ščice», kdor pa je ■ je lahko opazil, da sta sametrih omenjena t i,„_. Jakec («Horas hic o.m.g rjr Jackezque bateban« s “ kaj, kar se tiče tudi #andfer] vencev. Vendar ponat 200'. vega dela ni za ^ove njg7ft ^ samo zaradi tega, s.a,.teVuniini e demo med naštetimi ■ sveta ni tržaškega patneipk g ■{pico < redno mnogo slovenjih P.e p0se pa tudi sicer n« P° vSaka *fy bej poudarjati, da hkrati vina tržaškega mesta ceVi zgodovina tržaških t> ^ ^go Predstavitelj je ^ffSLvem govoril tudi o . ***** da je striakantstvuD. in o te , 0bkrM, pred sto leti zaradi je »O1 »z zaroto molka» ter ^foda*, ; zagrenjen in v revscO* jg zaključil govornik, «da 0hlaW’ Habsburžanov ze tako up0s^ lahko popolnoma r^oVino, K , varno vso našo ZQ . a je b" bila pač takšna kakrM ffl Med drugim je dejal 9. dlerjeva knjiga še ne r e^o * fl dsvino Trsta, temveč ^0 no gradivo ,?a z9°?poudahl*fed-mesta; vnovič pa ie * ki Ptij/j nost uvoda prof. Cervf b> stavijo študijo ki o izdana v posebni km v b» (Mimogrede: MnenjaJ^ st4® bilo prav. ce bi t % gnanS'rCZA hranilnica poskrbela zk(jkšnega?ke. podobne izdaje tudi ga trzai'r sto leti in več nahfNf9^ če«* ga dela v slovensci ' de imamo v mislih ?atiS 'trži kojni trži Vladimir ed m1" „ski aiozu za puw‘o --.-ari slov >«.» - pisatelj dr. ^iiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiaiaaiiiiiiiiiiaiiiif iwi>iiiiiifiiiiiviiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimKiiiiiiiJiiaiii>aDRi||lllll>lia PO OSTRI BITKI Z MILANČANK0 FATTUCCIJEV0 1111111«"" Migliarijeva je ohranila naslov prvakinj* popularne televizijske oddaje «Rischiatutto» r r ^ * . . ob stran Tretji tekmovalec ni bil kos ženskama in je bil že od vsega začetka potisnjen MILAN, 3. — Maria Luisa Miglia-ri je tudi ta teden ohranila naslov prvakinje popularne televizijske oddaje «Rischiatutto» in je istočasno PAZIN, 3. — Danes je prispela v Pazin delegacija iz Benetk, ki se zanima za nabavo znanega istrskega kamna «Orsera», ki je zelo odporen in je zato primeren za sanacijo Benetk. Poleg razgovorov z zastopniki podjetja «Kamen» v Pazinu in z zastopniki občine so Benečani obiskali tudi nekatere druge kamnolome v srednji in zahodni Istri. Nixouov svetovalec John Ehrlichman, ki je v ponedeljek pouui ostavko zaradi afere VVatergate zmagala kar čedno vsotico štirih milijonov in pol lir. Tako je v treh oddajah osvojila skoraj 15 milijonov lir. Danes se je morala boriti z vso silo, da si je ohranila naslov prvakinje, katerega ji je resno ogrožala Milančanka Giuliana Fattucci. Verjetno tudi sama prvakinja ni veliko upala v zmago, saj je predčasno darovala Miku Bongiomu 50-kilsko torto za njegov rojstni dan, ki bo šele čez mesec dni. V skladu z oddajo je M. Migliarijeva imenovala torto «Rischiatutto»: na tri podlage test je neki milanski slaščičar (kot je prvakinja sama priznala je bila njena le ideja za torto) natrosil 50 kg sadja: od banan do jabolk, od melonov do jagod, pomaranč in grozdja. Konferansje je rade volje sprejel dar in je povabil vse sodelavce na torto, ki so jo zalili z dobrim ligurskim vinom, ki ga je Migliarijeva prinesla s seboj. A vrnimo se k oddaji. Prva je začela Marija Luisa Migliari, ki je pravilno odgovorila na deset preliminarnih vprašanj. Odgovarjala je tako hitro in točno, da je presenetila celo znanega gastronomskega izvedenca Luigija Veronellija. Nato so prišli na vrsto tekmeci: Alberto Cusimano iz Palerma, ki poučuje v neki torinski osnovni šoli in upokojena uradnica Giuliana Fattucci iz Milana Učitelj je že pri preliminarnih vprašanjih pokazal, da ni kaj prida pripravljen in ženski sta ga takoj potisnil ob stran. Fattuc-I cijeva pa je bila res trd oreh in prvaJdnja je morala ^ ^ UfeS-ASS*;* TStstss&Nte koj popravila. * “ , je g j< veljaven prvi oa.B je kabino z 230 tisoč ^ in rarpla iskati <u biia ^ £e“ STh ‘jSevto»/,» Kljub večkratnim P ^ dalcev, tudi vce”L"nstvom ari običajno igneo z ^ takoj movalki sta "**£*#Sj » jati na podvojdna w ^ pnU™ pi tuccijeva je °s'^vaniffl odg°baie^ 660 tisoč lir s P™ rUSkem ^ O i7. * uav? na vprašanje 0 kar iz Migliarijeva pa zaj„ je Szifv So sladki ;omak°in po- toku oljila štiri milij°ne