PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 90 Ur Leto XXIX. Št. 242 (8644) TRST, torek, 16. oktobra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž pad Ceikndm, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DESET DNI PO IZBRUHU ČETRTE ARABSKO - IZRAELSKE VOJNE Le malo perspektiv za uvedbo premirja na Bližnjem vzhodu ZDA množično dobavljajo orožje Izraelu - Zračni most med SZ in Sirijo - Položaj na frontah se ni bistveno spremenil WASHINGTON, KAIRO, DAMASK, TEL AVIV, 15. — četrta arab- j puščanja, za katero se odločno zav-j verni fronti, kjer pa prevladuje mne- Krvave demonstracije v Bangkoku tko - izraelska vojna na Bližnjem vzhodu traja že deseti dan, perspektive skorajšne ustavitve ognja in mirne rešitve spora pa se vedno bolj oddaljujejo. Boji so še vedno siloviti, toda niso privedli do bistvenih premikov na frontah, kjer si vsak dan sledijo ofenzive in protiofenzive, ne da bi kaka stran odločno prevladala nad drugo. Zato je razumljivo, da je največja pozornost, bolj kot poteku bojev, posvečena mednarodni diplomatski dejavnosti, iz katere naj bi izšla kompromisna rešitev, ki naj bi omogočila prekinitev krvavih spopadov. Toda vesti v tej zvezi so vse, rT_ u i »» prej kot vzpodbudne. Najbolj za- ! ^ proti Arabcem. Glasnik Mc skrbljujoče obvestilo prihaja danes j Closkey Je.. udl Predai da je na-iz Washingtona, kjer je ameriško Izrael rožja. men ameriške vlade «ohraniti rav notežje sil, ki ga je okrnila masovna sovjetska pomoč Arabcem». Po še nepotrjenih vesteh je namreč Sovjetska zveza uvedla zračni most s Sirijo, kateri pošilja vsak dan ve- . , . . i liko količino vojaškega materiala, «znatno pomoč» ter da ,e ZDA (rdijo da so opravili ze prejel prve pošiljke o-’ - ■ zunanje ministrstvo uradno sporočilo, da Združene države ponovno oskrbujejo Izrael z vsakovrstnim o-rožjem. Sam glasnik državnega departmaja McCloskey je pojasil, da gre za j že 230 poletov, s katerimi so po- slali v Sirijo okrog štiri tisoč ton Sporočilo državnega departmaja ni j vojaškega materiala, prišlo nepričakovano, saj so neka-. Tako čedalje večje vmešavanje o-teri ameriški dnevniki že pred dne- ! beh najmočnejših svetovnih velavi objavili vest, da je Nixon skle-1 sil v bližnjevzhodni volni seveda in SZ se je nekaj zataknile, izhod | iz sedanjega položaja pa je mo-1 goč le s prenehanjem sovražnosti na Bližnjem vzhodu. V tej luči do-. bivajo posebno verodostojnost ves-j ti iz diplomatskih krogov, po katerih : naj bi Nixon sklenil spremeniti stališče glede možnosti prekinitve ognja. Kot je znano, so se vse dosedanje razprave v varnostnem svetu OZN zaključile brez vsakršnega rezultata zaradi diametralno nasprotnih stališč SZ in ZDA: Moskva je zagovarjala stališče Arabcev, po katerem je mogoče priti do premirja le v primeru, da se Izrael obveže, da bo spoštoval resolucijo varnostnega sveta iz leta 1967 in se umaknil z vseh zasedenih arabskih o-zemelj. Washington pa je zastopal stališče Tel Aviva, ki je zahteval umik Arabcev na črto premirja po bližnjevzhodni vojni seveda i šestdnevni vojni leta 1967. Medtem ko so bile ZDA v svojem stališču nepopustljive, je sovjetska diplomacija skušala najti kompromisno rešitev, ki naj bi predvidevala «zamrznitev» vojaškega položaja: taka rešitev bi omogočala Egiptu, da o-hrani vzhodni breg Sueškega prekopa, Siriji, pa da si zagotovi vsaj nekatere dele sirskega ozemlja na področju Golanske planote, ki so ga Izraelci zasedli med šestdnevno vojno. Po nepotrjenih vesteh je sedaj tudi Nixon vzel v poštev možnost «za-| mrznitev», ki pa je v sedanjem tre-■ nutku teže izvedljiva zaradi izrael-I skega napredovanja v Siriji. Taka | rešitev bi namreč lahko bila spre-j jemljiva za Egipt, ki si je zagotovil j trdno nadzorstvo nad sinajskim bre-BEOGRAD, 15. — Z veličastnim vodstvom Giorgia Napolitana in dele ! gom Sueza, nikakor ne pa za Sirijo, ljudskim shodom in odkritjem sjiome- h«,\r »«. i i.: u: —-------------1 - - -i—* ■ -- ---- Mika kmečkemu puntu in njegovemu legendarnemu voditelju Matiji Gubcu v Donji Stubici, rojstnem kraju Matije Gubca, je bila včeraj na slovesen način obeležena 400. obletnica hrvaško-slovenskega kmečkega punta 1573. leta. Ob navzočnosti tajnika izvršnega bi roja predsedstva ZKJ Staneta Delan oH1C- ca, predsednika zvezne skupščine i [Jipfl ZAStOPUlKl ZKJ lil KPI | meni! svoie stališče predvsem za-Mijalka Todoroviča, predsednika zvez Ì * ■ radi groženj nekaterih arabskih dr- nega izvršnega sveta Djemala Bijedi- BEOGRAD. 15. -- Na predsed ' žav (v Prvi vrsti Saudove Arabije), ča, člana sveta federacije Edvarda šivu Zveze komunistov Jugoslavije ! da prekinejo dobavo petroleja za- Kardelja, člana predsedstva ZKJ Via- so se danes pričeli razgovori mèd I tlodnernu svetu, če bodo ZDA še zastopniki ZKJ in KPI, katere de-j ' ' T ' legacdja je včeraj prispela v Beo- S'ad. V razgovoru sodelujejo s,, . . . , , ... , strani ZKJ član predsedstva ZKJ | b‘ to, močno občutile zahodnoevrop- Jure Bilič, član ZK Srbije Vukoje I ske drzave' klbl se z™sJe v teža™h ______________, , .1J zaradi ameriške politike na Bhz- Bulatovic m namestnik načelnika ! : vzhodu Posledica teea na hi za medna,rodne odnose zveze pred- ! bjJ, Ha bi se že zaostrili odnos/med sedstva ZKJ Zvonko Grahek, s ! ^ e^opsko *deSrico» kT^ že sedaj zapleteni in dokaj napeti. i zemata tako Nixon kot Brežnjev, je ! nje. da je bila izraelska ofenziva us-! zašla v krizo: v odnosih med ZDA ! tavljena. Vojaška poročila Tel Avi- nil nadomestiti vsa letala in drugo I ne more ostati brez posledic na orožje, ki bi ga Izrael izgubil v I mednarodnem področju. Politika po- VELIČASTEN SHOD V DONJI STUBIC/ 400. obletnica kmečkega punta Predsednik Tito odkril spomenik Matiji Gubcu gadjo gradiščanskih Hrvatov. V raz- j ki bi se morala odreči ne samo govorih z njimi je Tito izrazil željo, [ Golanski planoti, ampak tudi neka-da bi gradiščanski Hrvati delali za terim drugim predelom, ki so jih Iz-napredek odnosov med Jugoslavijo in ’ Avštrijb. Pogovori v Beogradu dimira Bakariča, predsednice ZK Hrvaške Milke Planinc, predsednika izvršnega sveta sabora Hrvaške dr. Perišina, predsednika skupščine Slovenije Sergeja Kraigherja, predsednika CK ZK Slovenije Franceta Popita, poveljnika zagrebškega armadnega področja generalnega polkovnika Joka Jovanoviča in drugih osebnosti, je spomenik odkril predsednik Tito. Na veličastnem ljudskem zboru so bili jjoleg omenjenih državnih in partijskih voditeljev, zastopnikov ZKJ, predsedstva SFRJ, zastopnikov zvezne skupščine, zveznega izvršnega sveta, JLA in drugih ustanov, tudi izseljenci iz ZDA in Kanade in drugih držav, zastopniki gradiščanskih Hrvatov, borci oktobrske revolucije, udeleženci španske državljanske vojne in NOV, ki so se borili v šestnajstih enotah z imenom Matije Gubca. Tito je v svojem govoru poudaril, da je bil kmečki punt 1573. leta velik dogodek v zgodovini hrvaškega in slovenskega naroda in vseh ostalih narodov Jugoslavije. Hrvaški m slovenski kmetje so se tedaj dvignili proti krutemu socialnemu izkoriščanju, proti vojni in tiraniji, šli so v borbo za socialne pravice, za enakost in za svobodo ter za osnovne človeške pravice. Po besedah Tita, ta kmečki upor ni bil navaden punt, temveč socialna revolucija, katere namen je bil rušenje fevdalnega reda, ustanovitev države, v kateri bi ljudstvo in kmetje dobili svoje pravice in v kateri ne bi bilo tlačiteljev ne tlačanov. Za razliko od nekaterih drugih gibanj tiste dobe, hrvaški, in slovenski punt ni imel versko - ideolo: škega obeležja, temveč je bil enako usmerjen proti prosvetnemu in cerkvenemu fevdalizmu. To pomeni, da je bil punt razrednega značaja, da je bila razredna zavest njegova gibalna sila. Iskra, ki se je vžgala pred 400 leti v zagorskih in slovenskih vaseh, je dejal Tiio, se ni ugasnila. Tedaj je v srcih naprednih ljudi iz pokolenja v pokolenje in se razvnela v polnem sijaju v narodnoosvobodilni borbi hrvaškega, slovenskega in vseh ostalih narodov Jugoslavije. «Ideali za katere je junaško umrl Matija Gubec, za katere so dali življenje mnogi sinovi naših narodov, ideali osvoboditve človeka nasploh se uresničujejo v naši socialistični družbi že polna tri desetletja,» je [»udaril Tito. Na shodu je o pomenu punta govoril tudi predsednik sabora Hrvaške Jakov Blaževič. Po odkritju spomenika si je predsednik Tito ogledal muzej Matije Gubca pred katerim je zasadi) lipo. Po ogledu muzeja je Tito v enem raelci zavzeli v zadnjih dneh. Nixo-nov preokret je torej prišel odločno prepozno, da bi bil še sprejemljiv: velja pa omeniti mnenje, ki so ga izrekli nekateri opazovalci, po katerem je ameriški predsednik spre- | naprej podpirale Izrael. Prekinitev 1 dobave petroleja bi sicer ne imela j zelo velikih posledic za ZDA, pač pa va sicer govorijo o novih vojaških uspehih in o zlomu iraških enot, ki so se udeleževale bojev na Golanu, po drugi strani pa Izraelci sami priznavajo, da so njihove čete še vedno za kakih 35 kilometrov oddaljene od Damaska, se pravi, da so na položajih, ki so jih že držale pred tremi dnevi. V tej zvezi so vojaški glasniki trdili, da namen Izraelcev ni bil priti do Damaska, pač pa u-ničiti sirske utrdbe v bližini Črte premirja z Izraelom . Na koncu velja še omeniti, da je izrae'ski veleposlanik v Parizu izročil francoskemu zunanjemu ministru Jobertu protestno noto zaradi domnevne udeležbe francoskih letal vrste «mirage» v operacijah proti Izraelu. Šlo naj bi za letala, ki jih je Francija izročila Libiji s pogojem, da bi ne bili uporabljeni v morebitni vojni na Bližnjem vzhodu. Izraelska vlada sedaj trdi, da ima «dokaze» o udeležbi teh letak bangkoški študenti nosno rur-.J~: ,-ga tovariša med sj»padi z vojsko in policijo BANGKOK, 15. — V zadnjih treh dneh je prišlo v Bangkoku do velikih študentovskih demonstracij proti predsedniku vlade generalu Kittikachornu, ki je bil že včeraj prisiljen odstopiti. Obenem pa je obdržal še vedno poveljstvo nad vsemi oboroženimi silami. Po današnji sestavi nove vlade so študentje ponovno pritisnili in prisili, da je general Kittikachorn odstopil z vseh odgovornih položajev. Demonstracije so bile izredno ostre in je prišlo do spopada z vojsko in policijo. Po nekaterih vesteh je bilo nad 400 mrtvih, med njimi najmanj 300 demonstrantov. Po odstopu generala Kittikachoma z vseh odgovornih mest se je položaj pomiril in je nova vlada ukinila policijsko uro. llllllllllllllllll|||||ll||||||||||||l||||||||lllllllllllltin,t,|||,|||||||||||||||,,,,,,ll,linillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||M|||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||ll|||||||||||||||||||MI||||||||||||||||||||||||imi||||||||| « NEDELJO V CflRPIJU OB NAVZOČNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE Odprt muze j-spomenik internirancem v nacističnih koncentracijskih taboriščih Govorila sta predsednik republike Leone in senator Terracini Pozdrav žppana - Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora (Od našega posebnega dopisnika) CARPI (Modena), 15. — V nedeljo dopoldne je predsednik republike Giovanni Leone uradno odprl muzej - spomenik političnim deportirancem v nacističnih taboriščih, ki so ga na pobudo tukajšnje demokratične občinske uprave uredili v pritličnih prostorih dobro ohranjene srednjeveške graščine v sre- dišču tega emilskega mesteca, na lepem trgu, ki spada med največje v Italiji. Po kratki svečanosti in ogledu muzeja - spomenika, ki je napravil na predsednika republike in njegovo spremstvo globok vtis, je bilo na trgu množično zborovanje, katerega se je udeležilo nad 40 tisoč ljudi. Med to veliko množico je bilo zlasti opaziti bivše strani KP Italije član politbiroja CK KPI Giancarlo Pajetta in član CK KPI Rodolfo Mecchini. V razgovoru so opravili odkrito in ob širno izmenjavo misli o razvoju mednarodnega položaja in napredku odnosov med obema partijama V tem okviru so proučili vprašanje odnosov v mednarodnem delavskem gibanju in delovanja delavskih in vseh naprednih sil v Evropi. Posebno pozornost so v razgovoru posvetili reakcionarnemu vojaškemu prevratu v Čilu in vojni na Bližnjem vzhodu. Prepustitev vzhodnega brega Sueškega prekopa Egipčanom pa bi i- j mela to neprecenljivo prednost, da j bi v bližnji bodočnosti omogočila ponovno odprtje kanala, kar bi seveda evropske države pozdravile z velikim zadovoljstvom. Toda diplomatski stiki doslej niso rodili nobenih rezultatov, zaradi česar ima še vedno glavno besedo o-rožje. Kot smo omenili, se položaj na frontah ni bistveno spremenil' v nedeljo so Egipčani sprožili na Sinaju silovito ofenzivo, pri kateri so zasedli izraelske položaje in uničili veliko število izraelskih tankov. Glede te ofenzive pa v Tel Avivu RIM, 15. — Tukaj so sporočili, da se bo izvršni odbor enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UH, i trdijo, da ni bila uspešna in da so sestal 29. in 30. oktobra. Razprav- j Egipčani imeli hude izgube. Ijal bo o razvoju gospodarske in sin- Nasprtoujoče so si trditve obeh dikalne politike federacije. I strani tudi glede položaja na se- Med gosli v Carpiju jc bila tudi jugoslovanska delegacija. Na sliki v drugi vrsti, prvi z leve, tov. Anton Ukmar UGODNE OCENE POVIŠANJA POKOJNIN Finančni minister Colombo opozarja da je treba sedaj okrepiti proizvodnjo RIM, 15. — Nedavni vladni sklepi, da se povišajo pokojnine odvisnih delavcev, obrtnikov, kmetov in trgovcev, da se povišajo socialne pokojnine, da se povišajo družinske doklade in doklada za brezposelne so še vedno predmet ugodnih ocen najvišjih predstavnikov vladnih strank. Tako je finančni minister Colombo na demokrščanski skunščini v P-atu najprej ugodno ocenil te vladne ukrepe in dodal, da vlada ni samo snoštovala svojih obveznosti. temveč je šla še dlje in je sprejela ukrepe, ki bodo stali državno upravo več kot 1 200 milijard lir. Colombo meni. da je vlada s tem napravila svojo veliko socialno dolžnost, čeprav se dobro zaveda, da i»ložaj ni še tako rož nat. da se lahko vrže pa trg teli ko novega denarja Zato min ster izmed salonov muzeja sprejel zastop | Colombo poudarja, da bo sedai od nike jugoslovanskih izseljencev iz ZDA I visno predvsem od proizvajalnih in Kanade, zatem člane KPI pod | dejavnikov, da zagotovijo poveča- nje in stabilnost proizvodnje. Dosedanji uspehi na tem področju, ugotavlja Colombo, lahko postanejo osnova za krepko gospodarsko rast, ki se ne bo zamajala ob vsakem najmanjšem vetru. Zato se Colombo obrača na delodajalce in na sindikate, naj skrbijo za stalno večanje proizvodnje, kar bo lahko omogočilo nove naložbe ter se bodo piostopoma odpravila ozka grla v proizvajalnem sistemu, ki ju predstavljata Jug in kmetijst' ■> Zatem finančni minister pr; \ i, da nedavni sklepi o izboljšanju prejemkov javnih uslužbencev, pokojnin itd. predstavljajo inflacioni-st’čni potencial. Ta nevarnost bo lahko odpravljena, je dejal Colombo, s povečanjem dejanskih držav-n:h razpoložljivih sredstev, s jxv bndami zasebnih in javnih podje Fj v smer norih naložb in z zmožnostmi d:žsvne uprave, da do loči čimvečje vsote za gradnje infrastruktur in za proizvajalne na- ložbe. Toda vse to, je dejal Colombo, bo odvisno od odgovornosti socialnih sil in solidarnosti med vladnimi strankami. V tej zvezi poziva vse vladne stranke, naj utrdijo politično sodelovanje, da bodo kos sedanjemu zelo občutljivemu gospiodarskemu in političnemu položaju. Proračunski minister Giolitti pa je imel danes v Milanu prvi se-s'r-ek s predstavniki nekaterih veri industrijskih podjetij iz Piemonta in Veneta. Jutri pa se bo Giolitti sestal s predstavniki velikih industrijskih podjetij iz Lombardije Tud) posamezne struje socialistične stranke ugodno ocenjujejo odločitev o povišanju pokojnin, dru žinskih doklad in doklade za brez- deportirance in svojce žrtev koncentracijskih taborišč z napisi Dachau, Mauthausen, Auschwitz, Buchen-wiald itd., bivše borce, številne prapore občin in pokrajin, ki so poslale svoje delegacije, dosti mladine. Poslansko zbornico je zastopal njen predsednik Sandro Pertini, senat pa predsednik Albertini. Svečanosti in zborovanja so se udeležile tudi številne inozemske delegacije bivših borcev, deportirancev in antifašistov, delegacije veleposlaništev (Jugoslavija, Češkoslovaška, Madžarska, Zvezna republika Nemčija, Demokratična re publika Nemčija, Luksemburg, Izrael, Vel, Britanija, Belgija, Francija, Bolgarija, Poljska, Sovjetska zveza). V jugoslovanski delegaciji je bil poleg veleposlanika Miša Pa-vičeviča tudi ugledni partizanski poveljnik Anton Ukmar - Miro, ki se je ob tej priložnosti spet srečal s svojimi tovariši in soborci iz 6. operativne cone, katera je segala od Ligurije precej globoko in je bila tesno povezana s temi kraji. Tržaško občino je zastopal župan Marcello Spaccini, tržaška delegacija bivših deportirancev, partizanov in političnih preganjancev pa je dopotovala skupaj s Tržaškim partizanskim pevskim zborom, ki je med potjo položil venec ob spominsko obeležje, kjer je bilo koncentracijsko taborišče Fossolj (5 km pred Carpijem). j. : Pred začetkom uradne svečanosti je zbor ob vhodu v muzej - sj»me-nik zapel «žrtvam», popoldne pa je imel koncert na trgu, kjer je več kot 4 tisoč ljudi pozorno poslušalo slovenske, italijanske, ruske in španske partizanske ter ' borbene pesmi in z navdušenim ploskanjem nagradilo pevce ter njihovega javovodjo Oskarja Kjudra. Močan aplavz je odmeval po velikem trgu ko. je uradni govornik Umberto Terracini, bivši predsednik ustavodajne skupščine, poudaril: «Vem, da govorim tudi v vašem imenu, ko pozivam odgovorne javne upravitelje, naj se ne obotavljajo in naj v celoti izvajajo ustavno določilo, ki postavlja reorganizirani fašizem izven republiške zakonitosti, daleč vstran od naše demokracije, naj ne prenehajo o-pozarjati na nevarnost, ki preti miru zaradi nasilnega vzpostavljanja fašističnih režimov v vedno večjem številu držav.» Ko je omenil nepopisne zločine in mučenja v koncentracijskih taboriščih, je Terracini dejal, da vsega tega niso narekova'e vojne pwtrebe, ni bila vojna, ampak sadistični genocid, zaradi katerega bo nacifašizem vse večne čase na zatožni klopi. Župan Campedelli je v svojem j»zdrav-nem nagovoru omenil, da so krajevne demokratične sile prisilile nacifašiste, da so avgusta 1944 morali zapustiti koncentracijsko taborišče Fessoli. To taborišče, je po-RIM, 15. — Finančno ministrstvo j udaril_ župan, jasno dokazuje, da je danes objavilo besed lo poobla- 80 naši fašisti dobro vedeli za Hit in socialnih reform. Obenem pa Bertoldijeva struja ugotavlja, da se bo moral centralni komite PSI, v zvezi z novimi nujnimi vprašanji, ki jih mora vlada rešiti, sestati in določiti svojo p»litično linijo in obveznosti socialistov v vladi. Pravtako ugodno ocenjuje nedavne vladne socialne ukrepe Mancinijeva struja, ki pa se nato sklicuje na politiko PSI in pravi, da se ta ne more omejiti le na manjše notranje popravke v stranki. Mancinijeva struja pwudarja, da je treba sedaj okrepiti vlogo PSI pred rešitvijo številnih nujnih vprašanj. gàjalo. In vendar se je dogajalo», je poudaril. Iz te hude preizkušnje, iz taborišč smrti prihajajo pozivi in klici, je še i'ejal predsednik Leone, katerim moramo prisluhniti, klici in pozivi na medsebojno strpnost, za mir med vsemi narodi, za pravico in svobodo, za okrepitev demokracije in socialno pravičnost. Ob zaključku svojega govora je predsednik republike opozoril na resnost sedanjega mednarodnega položaja zaradi vojne vihre med Izraelom in arabskimi državami ter je izrazil občuteno, globoko željo, poziv z živim upanjem, da se v dežele, ki niso daleč od Italije, vrne mir. Pri Fessoli ju je bilo najprej taborišče za vojne ujetnike. Ustanovili so ga takoj j» vstopu fašistične Italije v vojno. Spadalo je j»d vojno ministrstvo in ie bilo označeno s številko 73. V njem je bilo zaprtih 5000 vojnih ujetnikov, zlasti angleških in nekaj sto jugoslovanskih. Takoj j» 8. septembru 1943 so ga zasedli Nemci in ga spremenili v prehodno koncentracijsko taborišče, skozi katero je šlo okrog 10 tisoč političnih pripornikov, antifašistov, patrietov in Judov v nemška koncentracijska taborišča. Kot represalije na partizansko akcijo v Genovi, med katero je padlo 7 nemških vojakov, so esesovci julija 1944 ustrelili 68 talcev (dva sta se rešila), ki so jih izbrali med interniranci. Do I»lovice februarja 1944 je taborišče Fessoli stražila fašistična j»licija, j»-tem so vse prevzeli v svoje roke esesovci, katerim pa so še naprej vneto [»magali policija in karabinjer-1 ji, pripadniki Salojske republike. ALBIN BUBNIČ | RESOLUCIJA ZVEZE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM AVSTRIJSKI VLADI Nadzorni in upravni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta na skupni seji dne 8. oktobra 1973 sklenila nasloviti na zvezno vlado naslednjo RESOLUCIJO Odborniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem z ogorčenjem obsojamo gnusni atentat na sedež naše organizacije ter zahtevamo čimprejšnjo izsleditev krivcev ter najstrožjo kazen za dejanske storilce in duhovne sile v ozadju. Prej kakor smo mislili, se je uresničila v protestni resoluciji z dne 19.9.1973 izražena zaskrbljenost nad razvojem na Koroškem, ker smo že postali priče ne le ogrožanja varnosti imetja, marveč tudi dejanskega na-j pada na varnost življenja koroških I Slovencev. | Tembolj smo zato ogorčeni nad ! ponovnim poskusom, da policijske oblasti in obveščevalna sredstva tudi ta očitno na življenje koroških Slovencev naperjeni atentat poskušajo, že predno so zasledili storilce, prikazati kot akcijo posameznikov ali sploh samo pobalinov, ki da baje nikakor niso povezani s posameznimi nemškimi nacionalističnimi organizacijami. Ob takih dejstvih je pač razumljivo, da koroški Slovenci, še posebej z ozirom na svoje tozadevne dolgoletne izkušnje, ko varnostni organi niso izsledili skoraj v nobenem primeru storilcev kaznivih dejanj proti slovenskim ustanovam ali slovenskim posameznikom, resno dvomijo v resnično prizadevanje varnostnih organov, da bi izsledili dejanske storilce in njihove naredbodajalce ali zvodnike. Toda tudi če bi bile te akcije v resnici le delo posameznikov, so nujno posledice dolgoletne, hujskaške gonje nemškonacionalističnih organizacij in njim sorodnega tiska proti legitimnim pravicam koroških Slovencev in nevarni simptomi neonacizma, ki ne ogroža le mirno sožitje v deželi, marveč ves demokratični red v Avstriji. Take akcije zato terjajo odločne varnostne ukrepe, da se že v kali zatre oživljanje fašizma in prepreči nastanek žarišča nemira v sredini Evrope ob stičišču treh narodov in treh držav. Koroški Slovenci ob tej priložnosti odločno zavračamo tudi vsa te dni izražena sumničenja o naši zvestobi do države in domovine. Zlasti ne dovoljujemo takih napadov in sumničenj s strani tistih, ki v najtežji dobi avstrijske domovine nikakor niso dokazali tiste «domovinske zvestobe», s katero se danes tako radi ponašajo. Nismo bili koroški Slovenci, niti niso bili slovenski partizani tisti, ki so leta 1941 porušili mejo na Karavankah, ampak so bili to v veliki meri tisti, ki so tedaj pozabili na svojo parolo o «nedeljivi Koroški». Koroški Slovenci smo s svojim zadržanjem in s svojim delom za obnovo v času nacizma izkoriščene in porušene 'omovine po končani vojni spet dokazali svojo lojalnost in zvestobo do države. Prav zaradi tega opozarjamo ob obletnici plebiscita državo na njene obveznosti do naše narodnostne skupnosti, ki imajo svojo osnovo ne le v slovesnih obljubah pred plebiscitom in po njem, marveč tudi v mednarodnih pogodbah, kot sta senžer-menska pogodba in še prav posebej državna pogodba z dne 15. maja 1955. Odborniki Zveze slovenskih organizacij ponovno apeliramo na zvezno vlado, da končno reši vsa odprta vprašanja naše narodnostne skupnosti, ker smo prepričani, da je najbolj sigurna meja zadovoljno in enakopravno ljudstvo. stilnih odlokov, ki se nanašajo na drugi del davčne reforme Gre ™ lerieve genocidske načrte. Predsednik republike je dejal: pascine Struja m;n!stra za delo obdavčitev neposrednih dohodkov «Človek, ki ni živel strahot kon- ' »sirili ■« o i irf r-sf '. . 1 ir» rJ r» igs +/■* t/Q- l't — : X : l, *. : J J X J . Lv P I n VVI -»r* v\ t-»• »»/-« J š c Ir i L» LvrsntAA Mn Rertolddja ugotavlja, da je to žen ko-ak naprej, ki ga je napravila vlada na j?oti socialne politike fizičnih in juridičnih oseb. S tem centracijskih taborišč, skoraj ne bo s 1. januarjem leta 1974 stopila more verjeti, in se sprašuje, ali v veljavo celotna davčna reforma, se je res nekaj takega sploh do- Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je potrdil, da ZDA pošiljajo vsak dan v Izrael o-gromne količine orožja, po drugi strani pa je obtožil Sovjetsko zvezo, da nudi nenehno vojaško pomoč Siriji. Vedno večja udeležba obeh supersil v vojni na Bližnjem vzhodu pa grozi, da bo zaustavila proces pomiritve, ki je v teku med Moskvo in Wa-shingtonom. Položaj na bližnje-vzhodnih bojiščih se ni bistveno spremenil: Egipčani utrjujejo in širijo svoje nadzorstvo nad zahodnim delom Sinaja vzdolž Sueškega prekopa, medtem ko je i-zraelska ofenziva proti Damasku na mrtvi točki, kot priznavajo tudi vojaški glasniki v Tel Avivu. V Carpiju pri Modeni je v nedeljo predsednik republike odprl muzej - spomenik žrtvam nocističnih koncentracijskih tabor šč. Nato je bilo množično zrorovanje, na katerem je imel uradni govor senator Umberto Terracini, ki je poudaril zahtevo, da se prepovedo fašistične organizacije, predsednik Leone pa je opozoril na resen mednarodni položaj in nujnost mirne rešitve spopada na Bližnjem vzhodu. To je bila velika anti- fašistična manifestacija in so se je udeležile tudi delegacije iz raznih držav. S partizansko pesmijo je nastopil Tržaški partizanski pevski zbor in navdušil številno občinstvo. Devinsko - nabrežinski svet je sinoči sklenil prepovedati gradnje na področju od avtoceste do morja. Del tega področja do ceste št. 14 je proglasil za zeleno nezazidavno področje, na drugem delu pa bodo lahko gradili samo turistične infrastrukture na osnovi predhodnega sklepa občinskega sveta. Na isti seji so izvolili tudi gradbeno komisijo, o kateri ja bilo toliko polemik in to tako, da v njo — zaradi veta vodstva KD — niso izvolili predstavnika opozicije inž. Costo. Pri tem glasovanju so se svetovalci PSI in SSL praktično vzdržali, kar pa je bilo brez učinka. Včeraj je bil min’ster za dežele Mario Toros na uradnem o-bisku v naši deželi, kjer je imel razgovore z najvišjimi predstavniki oblasti. Minister je kasneje sprejel delegacijo SS in obiskal vladnega komisarja dr. Di Lorenza in župana Spaccinija. ŽIVAHNA IN VAŽNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Prepoved gradenj na obsežnem področju južnega dela občine Devin-Nabrežina Sklep je bil odobren soglasno - Izjava župana Legiše in kritike svetovalcev KPI Markoviča ter Skerka - Odločna in soglasna solidarnost s koroškimi Slovenci Za sinočnjo sejo devinsko-nabre-žinskega občinskega sveta je vladalo izredno zanimanje, saj traja kriza občinske uprave že 40 dni in temelji na resnih pomanjkljivostih v delu ter zlasti na obsežnih grozečih gradbenih špekulacijah. Glede krize občinske uprave je župan dr. Drago Legiša prečital naslednjo izjavo dogovarjeno med predstavniki štirih večinskih strank KD, PSI, PSDI in Liste slovenske skupnosti: «V tem trenutku čutim dolžnost, da poročam občinskemu svetu o določenih težavah, ki so nastale v okviru večine tega občinskega sveta. Brez pridržkov priznavam obstoj določenih težav, katerih vzroki so objektivne in subjektivne narave. Stranke večinske koalicije so z vso odgovornostjo proučile položaj, pri čemer so zlasti poglobile dva osnovna aspekta celotne zadeve. Stranke večinske koalicije so po poglobljenem in temeljitem pretresu predvsem ugotovile polno politično in upravno veljavnost levosredinske formule v občini Devin-Nabrežina. Stranke večinske koalicije so hkrati proučile izvajanje u-pravnega programa, ki je bil sporazumno sestavljen ob začetku sedanje mandatne dobe. V tej zvezi so poudarile svojo odločno voljo, da bodo omenjeni program postopno izvajale. Pristojni odborniki bodo lahko seznanili občinski svet s sedanjim stanjem posameznih javnih del, z dejavnostjo posameznih služb in s stanjem pobud. Težave v okviru občinskega odbora nameravajo večinske stranke rešiti takole: 1. z nekaterimi spremembami personalnega značaja v občinskem odboru in 2. s preureditvijo pristojnosti posameznih občinskih odborništev zaradi smotr- nejšega poteka občinskih služb. Ta misij. od železnice do Štivana in področje med avtocesto in cesto štev. 14. Iz tega sta izvzeti samo Štivan in Sesljan. Na omenjenem področju se ne bo zidalo, dokler tega ne bo predvideval, če bo sploh predvidel, novi regulacijski načrt. Za obalno področje, kjer obstajajo razne pobude gospodarskega značaja, pa se bodo poslužili klavzule «sporazumnega parceli-anja» flotizzaz'one convenzionata) kar pomeni, da bodo izdelali zazidalne načrte v soglasju z občino in občinskim svetom ter deželo. Glede teh načrtov velja smernica, da mora iti strogo za turistične infrastrukture. Župan je ob zaključku predložil občinskemu svetu v odobritev zemljevid z označenima področjema in predlagal, da prične skleo o p-epovedi gradnje veljati takoj. Po petminutnem premoru, na zahtevo svetovalske skupine KPI, je spregovoril poslanec škerk, ki je dejal, da je komunistična svetovalska skupina po bežnem pogledu predloga mnenja, socialistična skupina glasovala samo za štiri člane komisije in se bo torej glede Coste vzdržala. Isto izjavo je ponovil načelnik skupine LSS Brez!gar. V začetku občinske seje je župan Legiša najprej počastil spomin preminulega bivšega župana in dolgoletnega odbornika ter gospodarstvenika Josipa Terčona ter tragično preminule občinske tajnice Pie Germani. Nato je župan obsodil vojaški udar v Čilu in izrazil željo, da pride do politične rešitve spopada na Bližnjem vzhodu. Župan je nato govoril o dogodkih na Koroškem, kjer so nacisti izvedli bombni atentat na sedež Zveze slovenskih organizacij. To je zadnje dejanje v dolgem procesu rovarjenja proti koroškim Slovencem, ko so porušili dvojezične table in razstrelili spomenik partizanom, da bd zanikali obstoj slovenske manjšine na Koroškem. Ta- ko ravnanje je v kričečem nasprotju s 7. členom avstrijske državne pogodbe. Župan je izrazil solidarnost z Zvezo slovenskih organizacij in solidarnost z vsemi koroškimi Slovenci in zagotovil, da smo jim blizu v njihovem boju za kulturno, socialno in narodnostno uveljavitev. Županovim izvajanjem glede vseh teh vprašanj so se pridružili svetovalci Markovič (KPI), Parentin (KD), Colja (PSI), Zanevra (PSDI) in Brezigar (Lista slovenske skupnosti). Delegacija SS pri ministru Torosu Na obisku v Trstu se je minister za stike z deželami Mario Toros sestal s predstavniki Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze iz Gorice. Delegacija, ki so jo sestavljali Štoka, Pavlin, Mljač in Ha- rej je imela razgovor z ministrom na sedežu deželnega sveta. Delegacija je ministra seznanila z osrednjimi vprašanji, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji. Podčrtala je potrebo, da se da deželi Furlaniji-Julijski krajini večjo pristojnost na vseh področjih, zlasti na tistih, ki obsegajo problematiko slovenske narodne skupnosti. Delegacija je nadalje prikazala ministru upravičeno zah tevo Slovenske skupnosti po uvedbi vsakodnevnega televizijskega programa v slovenskem jeziku. Na koncu je delegacija zaprosila ministra naj intervenira pri vladi in v parlamentu za čimprejšnje izglasovanje predloženih globalnih zaščitnih zakonov v deželnem svetu in v parlamentu. Minister je izrazil zadovoljstvo, da se je srečal s predstavniki Slovenske skupnosti in obljubil, da bo natanko proučil navedene probleme. Na željo delegacije je minister Toros zagotovil, da bo posredoval pri predsedniku vlade za čimprejšnji sestanek med njim in slovenskim političnim predstavništvom. V NEDELJO V LJUDSKEM DOMU V KRIŽU Uspela proslava 5. obletnice ustanovitve mladinske godbe Na proslavi so poleg domače mladinske godbe nastopili še ricmanjska godba ter pevska zbora Vesna in Rdeča zvezda Številn» občinstvo, ki se je v ne- novoustanovljena mladinska godba deljo udeležilo proslave 5. obletnice ustanovitve mladinskega godbenega odseka p.d. Vesna v Ljudskem domu v Križu, je bilo deležno res prijetnega večera, kakršnega nimamo priložnosti videti vsak dan po naših društvih. Mladi kriški prosvetarji, ki so v zadnjih letih uspešno prevzeli v svoje roke bogato kulturno - prosvetno dediščino prejšnjih rodov, so razpredli takšno dejavnost, ki jo lahko postavljamo za vzor številnim našim društvom. Godbena dejavnost ima v Križu globoke korenine, ki niso usahnile niti v najtrših obdobjih vaške zgodovine. Nasprotno, celo krepile so se in zato niso mogle usahniti niti leta 1967, ko se je po dolgih letih plodne in uspešne dejavnosti razpustila stara vaška godba na pihala. Mladi prosvetarji so tedaj naglo vrgli pobudo za ustanovitev mladinskega godbenega odseka. Pobudo je sprejel požrtvovalni vaški godbenik Herman Sulčič ter zbral okrog sebe dvanajst mladincev. Prvi koraki so bili naporni, a že 1. maja naslednjega leta je bila liiiiiiiiii(liiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiilliiiliiiiiii#iniiiilliiiiiiiiiiiii nagrado dobil Darij £va-__ ra, drugo Aleksander Rauber,'tretjo pa Walter Švara. IZLETNIKOM V LENINGRAD IN MOSKVO V Tržaški knjigarni, v Ulici sv. Frančiška 20, so na ogled fotografije, ki jih je na izletu posnel Franc Berginc. Fotografije za morebitna naročila bodo izletnikom na razpolago do vključno sobote, 20. oktobra. PRIMORSKI DNEVNIK išče siroto (vojno ali zaradi nesreče pri delu) ali vdovo za namestitev. Prošnje sprejema uprava, Trst, Ul. Montecchi 6. MLADINSKI KROŽEK Trat Ulica Ginnastica 4L 72 Priredi v četrtek, 18. oktobra ob 19.30 predavanje: Ali je možna parlamentarna pot v socializem: Čile. Govoril bo dr. Karel šiškovič. Vljudno vabljeni Včeraj-danes Danes, TOREK, 16. oktobra JADVIGA Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 17.18 — Dolžina dneva 10.55 — Luna vzide ob 20.16 in zatone ob 11.29. Jutri, SREDA, 17. oktobra MIRA Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,5, najnižja 14,7, ob 19. uri 17,4 stopinje, zračni pritisk 999,9 narašča, brez vetra, vlaga 78 odst., nebo 9 desetink pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 18,8 stopinje, dežja je padlo 4,1 mm. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. oktobra se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 13 oseb. Umrli so: 77-letna Giacomina Cova-cich por. Mestroni, 84-letni Francesco Mandelli, 73-letni Salvatore Esposito, 72-letni Serano Merzek, 69-letna Marija Ražem vd. Komar, 76-letna Giuseppina Srebout vd. Ludvik, 70-letni Domenico Preda, 83-letna Giuseppina Kozmina, 81-letna Regina Luczak, 92-letna Alojzija Legiša vd. Skerk, 68-letna Amalia Cekada por. Vidonis, 75-letna Margherita Stellari vd. Dalli-cardillo, 78-letna Maria Lissiak vd. Granbassi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Esculapio, Ul. Roma 15: INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35: Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. P. Revoltella 41: Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14: Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM ANTON PAVLOVIČ ČEHOV ČEŠNJEV VRT komedija v štirih dejanjih prevod Josip Vidmar kostumi Marija Kobi Jambrek scena Demetrij Cej režija Mile Korun Jutri, 17. oktobra ob 20.30 (Abonma mladinski v sredo — Red D) Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • Trst Otvoritvena predstava sezone 1973-74: Anton Pavlovič Čehov — ČEŠNJEV VRT, komedija v štirih dejanjih. Jutri, 17. oktobra 1973 ob 20.30 (A-bonma mladinski v sredo — Red D) — V četrtek, 18. oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red E) — Abonmaji in vstopnice (rezervacija) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. V petek, 19. oktobra ob 20. uri (Red G mladinski). V soboto, 20. oktobra ob 21. uri (izven abonmaja). V nedeljo, 21. oktobra ob 16. uri (Red F — okoliški), VERDI V petek, 19. oktobra ob 21. uri bo v gledališču Verdi nastopil filharmonični orkester iz Moskve. Orkester bo pod vodstvom dirigenta Aleksandra Lazareva izvajal skladbe Prokofjeva, Čajkovskega in drugih ruskih skladateljev. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). Kino Nazionale 13.30—21.15 «I dieci comandamenti». Barvni zgodovinski film. Charlton Heston, Yul Brynner, Anne Baxter, Yvonne De Carlo, Debra Paget, John Derek. Excelsior 15.00—22.15 «Rappresaglia». Barvni film. R. Burton in M. Ma-stroianni. Grattacielo 16.00 «Un tocco di classe». Barvni film. George Segai, Glen-da Jackson. Paul Sarvino. Fenice 15.00—17.20—19.45—22.15 . «Tony Arzenta». Igra Alain Delon. Eden 16.00 «Quando l'amore è sensualità». Barvni film. Igrata Agostina Belli in Gianni Macchia. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «Io e lui». Barvni film. Igrajo: Landò Buzzanca, Bulle O-gier, Vittorio Caprioli. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Crescete e moltiplicatevi». Barvni film. Igrata R. Pel-legrin in L. Stander. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 15.00 «Ludwig». Barvni film. Igra Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «Tre uomini in fuga». Barvni zabavni film. Igra Luis De Funes. Impero 16.30 «Racconti dello zio Tom». Barvni film za vsakogar. Filedrammatico 16.30 «La ragazza di Pisale». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «La stella di latta». Barvni western film. John Wayne. Vittorio Veneto 16.30 «Il commissario Laguen e il caso Gassot». Barvni film. Igra Jean Gabin. Detektivka. Ideale 16.30 «Anno 2118, progetto X». Igrata Cristoper Giorge in Greta Baidwin. Barvni film. Abbazia 16.00 «Mio caro assassino». Igrata G. Hilton in M. Tolo. Astra 15.00 «I tre moschettieri». Barvni pustolovski film. Igrata Lana Turner in Gene Kelly. Radio 16.00 «Spaceman contro i vampiri dello spazio», čmobeli film. Prosveta Folklorna skupina iz Dijaškega doma vabi vse, ki bi radi plesali ali kakorkoli drugače sodelovali pri skupini, naj se udeležijo sestanka, ki bo danes, 16. oktobra ob 20. uri v tržaškem Dijaškem domu, Ulica Ginnastica 72. Prispevki Namesto cvetja na grob Pina Do-dinija daruje Tina Vatta 3.000 lir za Dijaški dom in 3.000 lir za PD Tabor. Sporočamo žalostno vest, da je 13. oktobra preminila Marija Ražem vd. Komar Pogreb bo danes, 16. oktobra ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Ricmanje. žalujoči Nini in Marija z družinama Komar in Veglia ter brat Ivan z družino Trst, 16. oktobra 1973 Občinsko pogrebno podjetje. Ul. Zonta 7/C Dne 15. t. m. nas je za vedno zapustil naš dragi Adolf Martelanc Pogreb bo jutri, 17. oktobra ob 15.15 iz mrtvašnice barkovljanskega pokopališča. žalostno vest sporočata li-nova Viktor in Drago z družinama ter drugo sorodstvo Trst, 16. oktobra 1973 Občinsko pogrebno podjetje. Ul. Zonta 7/C GORIŠKI DNEVNIK IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA DVE SODNI RAZPRAVI PROTI PRETEPAČEM Neamija, Bernardi ja, Ferraro in druge so sodniki obsodili, amnestija pa jih jo rešila in Gefther Wondrich) so sodili prej-omenjeni skupini zaradi pretepa pred občinsko palačo. Po pričeva-. njih sta se pretepli dve skupini : Scarpa in Bernardi na eni strani ter Neami in drugi na drugi strani. Zakaj je prišlo do pretepa (Neami naj bi Bernardija sunil s pestjo v obraz)? Baje je Bernardi obtožil Neamija in njegove, da vohunijo med študenti za policijo. Na to je Neami reagiral in udaril. Resnici na ljubo se je vse to odvijalo leta 1969, skratka pred štirimi leti: Neami in Bernardi, sedaj svetovalec MSI v Trstu, sta spet dobra prijatelja. Edino Scarpa ni prikazal med nasmejane Tržaško kazensko sodišče, ki mu je včeraj predsedoval dr. Ligabue, se je še enkrat ukvarjalo s sicer znanimi pojavi tržaškega škva-drizma. V sodno dvorano so se namreč spet prikazali, čeprav le za kratek čas, Franco Neami, Claudio Bressan, Serpi, občinski svetovalec MSI Bernardi in neki manj znani Petirosso. Odsoten, ker je baje v tujini, Claudio Scarpa, kakor tudi Neamijev brat Dario. Slednji je vkrcan na neki Lloydovi ladji. Čeprav je bila za dogodke na Goldonijevem trgu prijavljena večja skupina fašistov, je sodni zbor obravnaval samo primer enega, Serpija, ki se je — med incidenti z metanjem gnilih jajc in kamenja — uprl policijskim silam in branil, ko so ga skušali prijeti. Zato je bil obsojen, kljub obrambi odvetnika Giacomellija, na štiri mesece (pogojno in brez vpisa v kazenski list). Takoj zatem, z istimi sodniki (tožilec Tavella, branilca Giacomelli kamerade, ki so si kar predstavljali, da se jim ne bo nič zgodilo, pa čeprav je tedaj pretep stal Bernardija deset dni bolnišnice. Res so jih sodniki obsodili na dva meseca zapora, pri tem pa istočasno ukazali, da se kazen zbriše zaradi amnestije, oziroma oprostitve. Z4 ONESNAŽENJE JE KRIV «FIOCCO» V PODGORI Prebivalci Podgore in Madonnine protestirajo proti onesnaženju zraka Že pred mesecem dni so županu poslali pismo, niso pa dobili odgovora 0 osnesnaženju soške vode in zraka v Podgori zaradi kemičnega oddelka podgorske predilnice smo že večkrat pisali. Pisali smo, da sta tako tržaški kot goriški kemični laboratorij znanstveno ugotovila, da sta voda in zrak onesnažena, da je goriška občina letos februarja zahtevala od ravnateljstva predilnice naj namesti čistilne naprave, da je rok, ki ga je takrat občina postavila, zapadel že avgusta in da je nato goriški župan podaljšal dovoljenje za nadalj-nih šest mesecev. O stvari so razpravljali tudi na seji goriškega občinskega odbora, ki je bila prejšnji teden. Ljudje so seveda razjarjeni, ker imajo od tega škodo že več kot deset let. Pred približno poldrugim letom je združenje za zaščito okolja «Italia nostra» zbralo tisoč podpisov ljudi, ki živijo v Podgori ir. pri Ma-donnini, t.j. v krajih, ki sta najbolj prizadeta. Letošnjega 14. septembra so se zbrali člani demokratično sestavljenega odbora proti onesnaženju in poslali županu pismo, v katerem se zavzemajo za dokončno odpravo vzrokov onesnaženja. Ker jim ni župan, mesec dni po poslanem pismu, odgovoril, so člani odbora poslali prepis pisma vsem časopisom, da se o tem obvesti širša javnost. V pismu je rečeno, da so imeli v poletnem času, ko so bile počitnice, nekaj tadnov čist zrak. Prebivalci Podgore so menili, da bodo v tem času v kemičnem oddelku Fiocco namestili čistilne naprave, pa so se pošteno ušteli. Razočarano so ugotovili, da ves dan, posebno pa še zvečer, v Podgori neznosno smrdi. Istočasno pa ti izpuhi povzročajo škodo kmetijskim pridelkom in tudi človeškemu organizmu. Z razočaranjem so prebivalci Podgore izvedeli, da je že avgusta goriški župan za nadalj-nih šest mesecev podaljšal vodstvu Prometne konice v Trstu, danes Te fotografije so bile posnete v trenutkih največjega prometa v treh nevralgičnih točkah mesta. So to slike, ki govore o novi podobi prometa. Načrt za sprostitev prometa, ki se Je začel konec Julija s prvimi večjimi posegi, je pripomogel k temu, da je stekel promet osebnih avtomobilov ter javnih prevoznih sredstev. Trst je tako začel vršiti tisto osnovno vlogo v prometu, ki mu jo novi sistem pripisuje. a k i ! Toda načrt še ni zaključen. Nadaljnji pomemben cilj je koordinacija vsega prometa s pomočjo elektronskega računalnika, ki je v fazi priprav. Tržačani so dobro reagirali na nevšečnosti, ki so jih za sedaj te spremembe povzročile. Vendar je potrebno vse njihovo umno sodelovanje, da bi se rešila še preostala vprašanja. Tržaška občina zaupa v sodelovanje meščanov, da bi skupno izboljšali delovanje novega prometnega sistema. k' $ .■«»SSSkSSŠŠks?* Da se bomo laže vozili po Trstu Tržaška občina, Odsek XIII, Oddelek za promet ŠEST MESECEV PO ARETACIJI ŠESTERICE Samo obrobne novice v primeru Petovlje Preiskava je še vedno na mrtvi točki Premestitev dr. Raula Cenisia - Dva osumljenca premeščena v zapora v Trst in Videm tovarne rok za namestitev čistilnih naprav. Zastopniki tega odbora menijo, da ni upravičen strah tistih, ki menijo, da bi z morebitno zaporo tega oddelka ostalo preveč ljudi brez dela. Sami industrije! trdijo, da ni pri nas zadostne delovne sile, morebitni brezposelni bi takoj drugje dobili delo. To pa ni niti tako nujno, kajti tovarna lahko namesti čistilne naprave, čeprav so te precej drage. Sprašujemo se celo, če je taka tovarna pri nas potrebna, je rečeno v pismu, saj gre ves zaslužek v milansko centralo in tudi izdelek tega kemičnega oddelka, sintetično vlakno, peljejo vsak dan v tovarno v Busto Arsizio, kjer ga predelujejo. Ljudje so siti obljub, zaradi česar zahtevajo, da se s to prakso preneha. Hočejo tudi oni živeti kot drugi ljudje brez slabega zraka v stanovanjih. NA ENOTNI MANIFESTACIJI V NEDELJO Šest mesecev po zločinskem u-moru treh karabinjerjev pri Petov-Ijah, umoru, ki je bil izvršen s tehniko črne mreže in je v najtesnejši povezavi z atentati in nasiljem proti naši demokratični ureditvi, nimamo nikakršnih novic, po katerih bi mogli soditi, da se zadeva razpleta. V zadnjem času se je v zadevi Petovlje zgodilo le nekaj obrobnih dogodkov, ki jih velja navesti, zlasti še zato, ker bi po njih mogli sklepati, da se je v sodnem postopku nekaj premaknilo, ne vemo pa, v kakšno smer. Piva novica se nanaša na premestitev državnega pravdnika dr. Raula Cenisija na prizivno sodišče v Trst. Raul Cenisi je od samega začetka vodil preiskavo o atentatu v Petovljah ter je prav gotovo edini, ki ima v mezincu vseh tri tisoč strani zapisnikov in izjav, kolikor obsega fascikel o primeru Petovlje. Prav gotovo si PREBIVALSTVO GRADIŠČA OBSODILO NOČNE FAŠISTIČNE MAZAČE ZIDOV V Zdravščini nevarno fašistično središče V nedeljo je bila v Gradišču ve-1 je do kraja napolnila dvorano, smo lika enotna protifašistična mani- I opazili vidne člane komunistične festacija, ki jo je sklicalo županstvo ob sodelovanju vseh demokratičnih strank in združenj bivših partizanskih borcev. Do manifestacije je prišlo v znak protesta proti fašističnim provokatorjem, ki so nekaj dni prej s sramotilnimi napisi pomazali pročelja številnih javnih in zasebnih stavb v tem mestu, ki se ponaša s protifašistično tradicijo. Običajni «neznanci» so na eni strani sramotili s svojimi napisi protifašiste, na drugi pa hvalili militaristični golpe v Čilu in izražali željo po podobnem posegu vojske tudi v Italiji. Poleg tega pa so se še podpisali z znaki Avanguardia nazionale in stranke MSI. «Neznanci» niso več taki, saj smo videli na zidovih Gradišča v nedeljo, poleg protestnih lepakov občine in protifašističnih strank tudi lepake levičarskih ekstraparlamen-tarcev, kjer so objavljena imena treh fašistov — mazačev, ki so zaposleni v tekstilni tovarni SNIA v Zdravščini. Prebivalstvo Gradišča je lahko bralo imena teh treh fašistov in policija lahko ugotovi, če so ti zares nočni mazači. Tovarna SNIA v Zdravščini postaja sploh nevarno žarišče fašistične dejavnosti. To v skladu s politiko te družbe, ki je v Torvi-scosi, kjer je velika tovarna SNIA, ustvarila široko fašistično bazo za Spodnjo Furlanijo. V Zdravščino so pred časom naselili okrog dvajset delavcev z Juga. Sedaj spijo v nekaterih zasebnih sobah kar po več v eni sobi, vsi so včlanjeni v fašistični sindikat CISNAL. V hotelu «Alla stazione» v Zdravščini, ki je sedaj zaprt, nameravajo najbrž ustanoviti krožek CISNAL in tudi najti prostor za spalnice za nove naseljence, ki bodo seveda imeli vsi v žepu izkaznico tega sindikata. Že dejstvo, da so iz prve majhne skupine izšli nočni mazači, nas opozarja na dejstvo, da hočejo tu ustvariti fašistično bazo, iz katere bodo lahko v vseh naših krajih, in tu je nevarnost zlasti za slovenske kraje, ki so v neposredni bližini Zdravščine, nemoteno delovale fašistične škvadre. Na nedeljskem zborovanju, ki je bilo v občinskem gledališču, so spregovorili župan Gradišča dr. Marizza, zastopnik KD Romano, zastopnik PSI poslanec Fortuna in zastopnik deželnega odbora ANPI Graziutti. Med številno publiko, ki partije, socialistične stranke, de-mokristjanske stranke, sindikatov in drugih množičnih organizacij. Vsi govorniki so ostro ožigosali delo fašističnih mazačev in povezali to njihovo delo s poskusi, da bi tudi pri nas ustvarili tak položaj kot v Čilu. Govorniki so tudi obsodili gnusno delovanje novopečenih fašističnih generalov v tej republiki Južne Amerike, kjer streljajo vse poštene demokrate. je o tem primeru ustvaril tudi dokaj jasno podobo, kar ne bo tako lahko doseči njegovemu nasledniku. Premestitev dr. Cemsija v Trst po splošni sodbi ne bo koristilo uspešnosti preiskave. V zadnjem času pa sta se pridružili še dve vesti, ki zadevata dva izmed šestih pripornikov, o-sumljenih atentata v Petovljah. V videmske sodne zapore so preme-stili Renata Resna, v tržaški Korone« pa Furia Larocco. Niso znani razlogi, ki so botrovali tema dvema premestitvama, vendar je po italijanski sodni praksi takšen postopek nekaj povsem običajnega. Larocca, Gianni Mezzorana in Giorgio Budicin se bodo 7. decembra zagovarjali pred tržaškim sodiščem, vendar razprava ni v nikakršni zvezi z obdolžitvami, zaradi katerih so sedaj v zaporu. Jutri v Štev«rjanu občinska seja V sredo ob 20. uri bo v Števerja-nu seja občinskega sveta. Odobrili bodo več sklepov občinskega odbora, pogovorili se bodo o namestitvi centralne kurjave v občinskem sedežu, izdali naročilo, ki zadeva gradnjo o-snovne šole za celodnevni pouk, i-menovali bodo člane davčne komisije, sklepali o gradnji ceste v Breg, odo brili seznam dijakov, ki imajo pra-vico do štipendije, spremenili bodo zazidalni načrt, sprejeli obveznosti plačevanja dodatnega davka IVA in uredili bolniško oskrbo za nekega socialno ogroženega občana. IZ SOVODENJ Urediti grobove na domačih pokopališčih Župan sovodenjske občine naznanja občanom, da morajo dela za urejevanje grobov na občinskih pokopališčih zaključiti nepreklicno do nedelje, 28. t.m. Vlom v oratorij Neznanci so v noči od sobote na nedeljo vdrli v oratorij cerkve na Majnici ter odnesli električna glasbila v skupni vrednosti DO.000 lir. Tatvino sta včeraj prijavila kriminalistični policiji 17-letni Aurelio Sonila iz Ul. Seminario 2 in 18-letai Gianni Citroni iz Ul. Michelstaedter 2. Oškodovanca sta policiji povedala, da so neznanci razbili okno in vdrli v oratorij, kjer in ata fanta in nekateri njuni prijatelji zabavni orkester. iiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiui V KRMIM V NEDELJO PONOČI Priprave na pobratenje med Novo Gorico in San Vendemianom Med občinskima upravama Nove Gorice in San Vendemiana v pokrajini Treviso so v teku pogovori o po- Tatovi odnesli iz dveh zlatarn predmete za 1.300.000 lir vrednosti Med potjo razbili stekleno okno cvetličarne V Krminu so tatovi v noči med nedeljo in ponedeljkom odnesli iz dveh zlatarn dragocene predmete za 1.300.000 lir vrednosti. Poleg tega so razbili veliko steklo bližnje cvetličarne. Do sedaj ni še gotovo, da je podvige izvršila ista skupina, kaže pa, da je ta teza najbolj verjetna. Približno ob dveh urah ponoči so se naznanci vtihotapili v zlatarno v Ulici Gorizia 16, ki jo upravlja Giovanni Clemente iz Krmina. V prostore so prišli skozi glavni vhod, potem ko so s krampom razbili ključavnico. V naglici, da bi jih kdo ne opazil, so odnesli zlatnine in drugih predmetov za 600.000 lir vrednosti. Nekaj časa zatem je skupina s ponarejenimi ključi odprla vrata druge zlatarne, in sicer v Ulici Friuli 123, last 24-letnega Giovan- nija Romanuta iz Krmina. Tu so odnesli precej ur za 700.000 lir. Nezadovoljni s podvigoma so v mestu razbili stekleno okno cvetličarne in se odpeljali dalje. Do sedaj nimajo karabinjerji iz Gradišča, ki vodijo preiskavo, nobenih elementov, da bi prišli na sled skupim, ki je opravila ta dejanja. Mladenič iz Štandreža si je zlomil nogo V tržiški bolnišnici se bo moral Martin Pavlin iz štandreža, Mihaelova ulica 3, zdraviti 40 dni zaradi zloma desne noge. Pavlin se je ponesrečil v nedeljo popoldne ko je v Križu igral nogometno tekmo med Juventino, za katero nastopa, in Vesno. Do nesreče je prišlo ko se je Pavlin zaletel v igralca nasprotne enajsterice. OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Italijansko moko so izvažali v Sežano ter jo zopet uvažali preko Rdeče hiše Predstavnika podjetij Variola iz Trsta in Colussi iz Petrignana oproščena V petek popoldne in zvečer je bila pred okrožnim sodiščem v Gorici zanimiva razprava, na kateri so ob-ravnali izvoz 4000 ton italijanske pšenice, ki jo je novembra leta 1968 izvozilo podjetje Variola iz Trsta preko Sežane v Jugoslavijo ter so jo potem ponovno uvozih za podjetje Colussi iz Petrignana pri As-sissiju preko Rdeče hiše pri Gorici. Na zatožni klopi sta sedela 59-let-ni Girolamo Variola iz Cordovada, ki je upravni delegat podjetja Variola iz Trsta in pa 59-letni Giacomo Colussi, iz Petrignana pri Assis-siju ,ki je glavni ravnatelj tovarne keksov Colussi. V obtožnici je rečeno, da sta začela in delno tudi izvedla navidezen izvoz 4000 ton italijanske moke v Jugoslavijo in jo potem s ponarejenimi dokumenti zopet uvozila kot jugoslovansko blago. Ta trgovina je trajala do 18. novembra 1968, ko je davčna policija v Gorici končala zasliševanje raznih goriških avtoprevoznikov, ki so blago prevažali. Iz izjav prevoznikov je razvidno, da so se sporazumeli pri prevozu moke iz Trsta preko Sežane Im fliMfe Goric do Petrignana za ceno po 7500 lir za tono blaga. V obtožnici je nadalje navedeno, da so se pri tem posluževali tudi nekaterih jugoslovanskih trgovskih podjetij za pridobitev potrdil o jugoslovanskem izvoru pšenice, kar so potem priložih k listinam pri ponovnem uvozu v Italijo. Pri petkovi razpravi je Variola odločno zanikal svojo krivdo in dejal, da ni vedel, da so nameravali izvoženo moko zopet uvoziti za podjetje Colussi. Dodal je, da je podjetje Variola obsežno ter da imajo posamezni uradniki izvoznega oddelka veliko avtonomijo in daje on le splošna navodila za poslovanje. Izvoz moke v Jugoslavijo je bil izrednega značaja in podjetje Variola ni imelo poslovnih stikov s podjetjem Colussi. V tem smislu je govoril tudi Giacomo Colussi, ki je poudaril, da njegovo podjetje ni imelo nikoli trgovskih stikov s podjetjem Variola iz Trsta, ker je predaleč zaradi prevoza in se bolj izplača kupovati potrebno pšenico in moko od bližnjih proizvajalcev. Ker je bila takrat v veljavi oprostitev carine, se je odločil na nakup moke v inozemstvu in pri tem ni ugotavljal, od kod prihaja moka, ter se je omejil le na posredovanje nekega podjetja iz Ljubljane in nekaterih drugih posrednikov. Državni tožilec dr. Brenči je na osnovi obtožnice in po zaslišanju preko 20 prič predlagal za oba obtoženca po eno leto zapora in 200 tisoč lir globe za simuliran izvoz in uvoz ter po 8 mesecev zapora za poneverbo raznih dokumentov v zvezi s to mahinacijo, pri kateri je Šlo za inkas posebne premije pri izvozu, ki bi jo morali potem pri ponovnem uvozu zopet vrniti, kar pa niso storili. Branilci obeh obtožencev odv. A-migoni iz Trsta, Baccicchi in Ferlan iz Gorice so predlagali zanju oprostitev ker nista storila kaznivega dejanja, ali pa vsaj da dejanje ni kaznivo. V skrajnem primeru naj bi jima upoštevali amnestijo. Po daljšem posvetu so sodniki zvečer nekaj pred 20. uro izrekli oprostilno razsodbo za prvo obtožbo ker ne gre za simuliran izvoz - uvoz. O-ziroma, ker pri predloženih dokumentih ne gre za kaznivo dejanje. L M. bratenju. Predstavniki teh dveh občin se dogovarjajo, da bi bila ta svečanost v petek, 26. oktobra. Hkrati se pripravljajo ■ na okrepitev sodelovanja in na sestavo programa stikov za prihodnje leto. Kakor smo v našem listu že poročali, so se med tema občinama stkali tesni stiki, za katere je značilno prijateljstvo in vedno globlje poznavanje prebivalcev teh dveh mest. V skladu s temi stremljenji si kraja med poletnimi počitnicami izmenjujeta otroka. Letos so v tem kraju priredili tudi tečaj slovenskega jezika. Voda na cestišču Ulice Aquileia Dela se pri podvozu v Ulici Aqul-leia prepočasi nadaljujejo. Na obeh straneh podvoza prihaja ves dan do zastojev in avtomobilisti so u-pravičeno nestrpni. Na občini so že povedali, da bodo z deli zaključili šele prihodnjega aprila, torej bomo morali tako stanje trpeti še celih šest mesecev. Podjetje, ki je to delo prevzelo, dela zelo počasi, prepočasi. Pri tem se nihče ne ozira na potrebe vsak dan naraščajočega avtomobilskega prometa. V nedeljo smo bili priča novi nevšečnosti. Cestišče pod podvozom, koder vozijo avtomobili, je bilo pod vodo. Jasno je, da so bili avtomobilisti nezadovoljni. • Planinsko društvo «Ljubljana - matica» iz Ljubljane je pismeno sporočilo SPD v Gorici, da hrani na svojem sedežu denarnico z lirami, če je kdo od zamejskih planincev bil v začetku avgusta v Julijskih Alpah in prenočeval v koči pri Triglavskih jezerih in tam pozabil denarnico, naj se oglasi na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2. Razstave V razstavni dvorani «Pro loco» v Pasaži bodo nocoj ob 18. uri odprti razstavo tržaškega slikarja Roberta Faganela. Razstava bo odprta vsak dan zjutraj in popoldne do 31. oktobra. Razna obvestila Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča, da bo v prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13, telovadba za predšolske o troke vsak torek in petek od 16. do 17. ure s pričetkom v torek, 23. oktobra. Vpisovanje bo v petek, 19. oktobra ob 16. uri. Isti dan ob 15. bo, vedno v prosvetni dvorani, vpisovanje za pouk ritmične telovadbe in folklore za dekleta. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 28. oktobra zaključni družinski izlet z avtobusom v Istro (Sežana, Buzet, Motovun, Pazin, Baie, Pulj, Opatija). Vpisani izletniki naj prinesejo s seboj na sedež veljavni potni list ali prepustnico z osebno izkaznico. Kino Gorica VERDI 17.15—22,00 «La furia del vento giallo». C. Kuan in I. River. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO 16.45—22.00 «Bisturi, la mafia bianca». E. M. Salerno in G. Fer-zetti. Bareni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Nel paradiso del piacere». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.15—22.00 «Manson e la famiglia di Satana». C. Manson, S. Atkins. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00—21.30 «L’uomo dal cervello trapiantato». M. Carnè in Nicoletta Machiavelli. Barvni film. 'M' V »c Irzie PRINCIPE 17.30-22.00 «La polizia è al servizio del cittadino?» Barvni film. EXCELSIOR 16.00-22.00 «La pietra che scotta». Barvni film. AZZURRO Zaprto. Aon« Gorica SOČA «Normanski meč», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00 SVOBODA «Ni rož za agenta OSS 117», francoski barvni film ob 18.60 in 20.00. DESKLE «Zvezda z juga», ameriški barvni film ob 20.00. FRVAČINA «Pridite k nam na kavo», italijanski barvni film ob 20.00. RENČE «Priznanje policijskega poverjenika». italijanski barvni film ob 19.00. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72480. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Cesare Cantarutti, Michele Desogus, Davide Medeot, Helena Furiarne, Enrico Gon, Leonardo Sgu-bin, Cristian Demarchi, Daniela Co-dermaz, Sabrina Visintin, Giulia Frugoni. SMRTI: mehanik 40-letni Alfredo Zorzon, gospodinja 71-letna Maria Scolari vd. Voltini, upokojenec 79-letni Giacomo Morelli. RAZOČARANJE ČILSKE DEMOKRŠČANSKE DESNICE Frei se bo kmalu sedel na predsedniški stolček vrnitvi v palačo Moneda - Generali ne bodo rok - Pinochet trenutno najmočnejši Čilenec Propadle so sanje o zlahka dali vajeti iz «To je čas. ko moramo mi politiki molčati». Ta. ki je izrekel te besede, je Eduardo Frei, predhodnik pokojnega AUendeja na vladi, človek, ki je kot mrhovinar, zgolj iz neke patološke sle po oblasti in moči, pripravljal smrt svojega viteškega nasprotnika in Čila, da bi sebi ponovno utrl pot v predsedniško palačo Moneda. Danes je ta vodilni mož čilske demokristjanske desnice razočaran. Še pred kratkim je bil prepričan, da se ustvarjajo vsi pogoji za njegov povratek na predsedniški stolček. Zdaj so te njegove sanje padle v vodo. Čile se je čez noč spremenil v deželo, ki vodi svojo politiko brez politikov. Samo štiri dni preden so zrušili AUendeja, je ambiciozni Frei izjavil: «Preučujem svoj povratek na oblast...». Ko je bil AUende umorjen, je bil prepričan, da se nahaja na pragu uresničitve te svoje največje, življenjske želje. Svojemu sinu v Londonu je telefoniral, da bodo izredne predsedniške volitve «najhitreje v šestih, najkasneje pa v 12 mesecih». Demokristjani so bili prepričani, da bodo prav oni legalizirali septembrski udar in ponovno prevzeli oblast najmanj za tri nadaljnja desetletja. Generali in admirali pa so jih grenko razočarali, dasiravno so Frei in njegovi pristaši bili prepričani, da imajo med častniki močne pozicije. Šepetalo se je, da je «demokristjanski človek» general Pinochet, danes najmočnejši Čilec v uniformi in brez nje. Sicer pa številna dejstva govore, da generali niso imeli jasnega programa vladanja. Tako so najprej poslali člane kongresa na prisilni počitek, potem so se premislili in Kongres razpustili. Takisto so bile prve Dostavljene izven zakona marksistične partije, nato pa zaukazana splošna «politična tišina». Eduardo Frei se je kot predsednik razpuščenega senata po dvodnevnem razmišljanju odločil za objavo javnega pisma. Iz te^a pisma je razvidno, da je Frei do dna izpil čašo politične grenkobe in razočaranja. Čile je namreč ostal brez parlamenta, brez političnih strank, brez ustavnega predsednika, brez demokratično izvoljene vlade in brez otipljive perspektive glede splošnih volitev. Generali so začeli vladati s svojimi lastnimi dekreti. In to odkrito sporočili tradicionalnim politikom, da jim je potrebna «splošna politična tišina». Frei pa zdaj priznava: «Danes ni naš čas». Drži pa, da generali niso merili z istim metrom levice in desnice, komunistov in demokristjanov. Vtem ko je bila levica za dolgo postavljena izven zakona, je ostalim «demokratičnim strankam» bila ponujena roka zavezništva. Vtem ko marksiste dan in noč preganjajo, njihove voditelje zapirajo in ubijajo, pa se ge- nerali sestajajo z demokristjan-skimi prvaki, menda ne samo, da bi skupaj popili črno kavo ali viski. Torej ni moč reči, da bi vladajoča generalska klika bila politično brezbarvna. Vsekakor pa je ta klika potrdila svojo vlogo brezkompromisnega antimarksista. Njeni pripadniki pa zdaj na ves glas zatrjujejo, kako so na svetovni fronti borbe «proti marksistični diktaturi in suženjstvu» odigrali avantgardno vlogo. Zato obtožujejo izključno samo Allendejevo gibanje za glavnega krivca vseh tegob Čila. Z vso naglico pripravljajo novo ustavo, ki bo prepovedovala dejavnost vseh pohtičnih strank, ki «vodijo v nasilje in marksizem». Na udaru se je znašla celo tako imenovana «verbalna sabotaža», postavimo, objektivno ocenjevanje teorije marksizma. Ko so generali poslali na počitek vse politične stranke, so to pojasnili z enostavno formulo — nacionalna obnova vodi prek nacionalne depolitizacije. Generali stoje na stališču, da bodo svojo poglavitno nalogo — ustvaritev ter okrepitev nove oblasti in resnično novega reda — hitreje ter zanesljiveje opravili brez klasičnih politikov. Vojska je zdaj v Čilu edina politična sila. Pomeni, da Čile nikakor ni ostal brez politike, ostal pa je brez politikov. Vse, kar se danes dogaja onkraj čilskih Andov, je izključno po želji in volji «politikov v uniformi». Demokristjani in druge «demokratične stranke» pa niso povsem pasivni v svojih odnosih do generalov. Človek ima vtis, da se skušajo na kak način vriniti v no- (Nadaljevanje na 6. strani) Obnovitev nemških kinematografov Kinematografske dvorane v Zvezni republiki Nemčiji bodo nekoliko spremenile svojo podobo ali točneje povedano, strukturo. «Na vsak način moramo doseči, da bomo lahko razpolagali z večjim številom kinematografskih dvoran, ki bodo sodobno opremljene», je izjavil Wolfram Engel-brecht, predsednik nemškega združenja kinematografskih podjetnikov. «Kdor je pred nedavnim», je pojasnil, «obiskal Pariz, je lahko opazil, da so se tu vsi veliki kinematografi nekako zmanjšali. Razdelili so jih na tri, štiri manjše dvorane, in to zaradi tega, ker proizvajajo danes številne filme, ki ne pritegujejo več velikih množic, pač pa zanimajo le manjši krog gledalcev. Da bi lahko zadovoljili tudi te, je nujno poskrbeti za manjše in srednje dvorane, ki postajajo tako ne samo koristne, marveč potrebne». Z drugimi besedami povedano, kinematografske dvorane se pač morajo nekako prilagoditi sodobnim strukturam filmske industrije. Domala vsi proizvajalci so danes sposobni izdelati drage filme spektakularnega značaja, ki jih potem predvajajo izključno v velikih dvoranah. Tako bi manjše in srednje ostale na razpolago za filme, ki bi zanimali manjše število obiskovalcev. Z nedeljskega slavja v Križu lili liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiniainiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii* ŽABAM IZBRUHA VOJNE NA BLIŽNJEM VZHODU Pospešeno iskanje nafte tudi na Daljnem vzhodu Kitajska nafto že izvaža, vendar je sama zelo malo porabi Večje možnosti v Indoneziji, pa tudi v Burmi in drugod HONGKONG, 16. - Kakor je bilo pričakovati, se v zvezi z vojno na Bližnjem vzhodu vedno bolj oglašajo k besedi ljudje, ki se ukvarjajo z nafto in njenimi derivati. K besedi so se oglasili tudi ljudje, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo na Daljnem vzhodu, to se pravi v tistem delu Azije, kjer se je o nafti doslej bolj malo govorilo. Nafta ali tako imenovano «rčno zlato» je danes ena tistih pogonskih sil, brez katere si praktično ne moremo zamisliti življenja. Brez tega goriva bi občepelo nad 200 milijonov avtomobilov in okoli 40 odst. industrije. Kar se nafte tiče. Daljni vzhod ni doslej pomenil skoroda nič, Japonska kot močno razvita dežela pa je zaradi tega plačevala račun, ker je morala nafto oziroma petrolejske derivate uvažati iz oddaljenih vrelcev, prvenstveno z Bližnjega in Srednjega vzhoda, pa tudi iz Amerike. Sedaj pa so se strokovnjaki za iskanje petrolejskih zalog in za vrtanje vrelcev nekoliko podvizali. Strokovnjaki namreč v vsej naglici pripravljajo ali točneje dopolnjujejo «petrolejski zemljevid» .Daljnega vzhoda. S tem delom so se strokovnjaki že dalj časa ukvarjali, trenutno ................ Filmi na televiziji ANDREJ RUBLJOV NA KOPRSKI TV Danes, v torek' 16. oktobra, ob 20.30 bo koprska TV predvajala drugi del sovjetskega filma «Andrej Rubljov» (prvi del je bil na sporedu prejšnji torek). Film je v izvirniku z italijanskimi podnaslovi; delo je irnobelo, le zadnjih 15 minut (prizor ikone) je v barvah. «Andrej Rubljov» je film, ki ga je leta 1966 režiral Andrej Tarkovski (že avtor filma, ki je v Italiji izšel z naslovom «L infanzia di Ivan» in katerega zdaj Tarkovski deloma zavrača). Pri scenariju je z režiserjem sodeloval drugi veliki sovjetski režiser, Andrej Mikhal-kov - Končalovski. Film je bil nekaj let v Sovjetski zvezi prepovedan, potem je izšel brez nekaterih cenzuriranih prizorov. Uveljavil se je na festivalu v Cannesu, v Italiji pa ga še niso vrteli, čeprav ga je kupila Ceiad (medtem ko je Euro kupila naslednji film Tarkovskega, znanstvenofantastični «Solaris»). Kot smo spoznali iz prvega dela, gre za zelo lep film, postavljen v rusko 15. stoletje. Prikazuje nam umetnika in njegov protisloven odnos z zgodovinskim obdobjem. Izbor tega filma potrjuje kvaliteto novejših filmskih sporedov koprske TV. Zadnje čase smo imeli tudi priložnost, gledati tri ameriške filme, ki so v Italiji težko dosegljivi: Garfeinov «Un uomo sbagliato», Millerjevo melodramo z Joan Crawford «La stona di Esther Costello» in komedijo Georga Stevensa iz leta 1942 «Un evaso ha bussato alla porta», čudovito politično metaforo z Ronaldom Colmanom, Caryjem Grantom trt Jean Arthur. Radi bi pohvalili izbor teh redkejših filmov; italijanska televizija predvaja namreč po navadi običajnejše filme. FILM BRATOV TAVIANI NA ITALIJANSKI TV Jutri, v sredo 17. t.m., ob 21.20 na II. kanalu bo končno italijanska TV predvajala film bratov Paola in Vittoria Tavianija «San Michele aveva un gallo», ki je nastal kot koprodukcija med tele- vizijo in državno proizvodnjo. Ze tri leta čaka film na distribucijo. Pred kratkim se je uveljavil na Dnevih italijanskega filma v Benetkah kot eno izmed najboljših del novega italijanskega filma. Posebno dobra je v tem filmu interpretacija Giulia Brogija. Televizijsko predvajanje žal ne bo dopuščalo, da bi videli film v barvah; imeli pa bomo priložnost, videti barvno verzijo v enem izmed letošnjih večerov Tržaškega kinoforuma. «San Michele aveva un gallo» je zgodba italijanskega revolucionarja - anarhista v koncu prejšnjega stoletja. Prikazuje nam različna pojmovanja boja v revolucionarni fronti, obenem pa dvome in osebno doživetje revolucionarja, ko ga oblasti več let zaprejo v ječo in ga tako prisilijo k pasivni samoti. Kompleksnost in pestrost tematike, poleg dosledne filmske oblike, postavijo film daleč nad nivo italijanskih političnih fu- nov- S. G. stanje v svetu pa jih je spravilo I odkrili ležišča «črnega zlata», v nekakšno mrzlico, kaiti dvig * Glede tega je najidealnejši primer — Indonezija. V Singapuru so že ustanovili nekakšno središče čistilnic nafte, ki bo predelovalo nafto z bližnjih področij. Istočasno nameravajo izkoriščati tudi podzemeljske pline, ki so jih odkrili v Indoneziji, pa tudi na drugih bližnjih področjih. Sicer pa je Indonezija nekako na pol poti med Srednjim vzhodom in Kalifornijo, to se pravi, da bi nafta, ki bi prihajala v ZDA s tega področja, bila nekoliko cenejša, ker bi bili manjši prevozni stroški. Poleg Indonezije je vredno glede tega omeniti tudi Birmo. Tudi ta dežela se začenja pojavljati kòt producent «črnega zlata». Ta dežela je sicer bila doslej skrajno zaprta, režim generala Newi-na ni maral preveč odpirati svojih vrat. Kaže pa, da so se tudi tu razmere nekoliko spremenile in da so nekatere tuje petrolejske družbe dobile dovoljenje, da smejo raziskovati področje in vrtati tako na obalah dežele kot tudi v vsem obalnem morju, to se pravi v teritorialnih vodah dežele. Strokovnjaki menijo, da je pravzaprav vse obalno področje jugovzhodne Azije «zanimivo», kar se nafte tiče. Zato se zadnje čase vedno pogosteje srečujejo na teh področjih ekipe iskalcev nafte in tudi že vrtalne naprave, ki vrtajo v globine Birme, Tajske in tudi drugih dežel. Banokoška vlada je na primer razdelila svo- v nekakšno mrzlico, kajti dvig cene nafte, nadalje spopad na Bližnjem vzhodu, pomanjkanje goriva v razvitem svetu, vse to je prisililo strokovnjake, da so se lotili iskanja nafte tudi tam, kjer doslej «črnega zlata» niso iskali. Logično je, da so pri tem iskanju oziroma pri začrtavanju zemljevida izkoristili tudi podatke, ki so jih zbrali s pomočjo umetnih satelitov, saj je znano, da posebne naprave v umetnih satelitih kažejo ali vsaj nakazujejo možnost obstoja najrazličnejših surovin na posameznih zemljepisnih regionih. Področje jugovzhodne Azije je eno tistih zemljepisnih področij, ki je bilo doslej glede tega zanemarjeno, ki pa pride sedaj v poštev. Sicer pa je treba pri tem vendarle dodati, da je ta del sveta začel z iskanjem nafte že pred kakim letom in da Indonezija daje že okoli 50 milijonov ton nafte na leto, toda vsa ta dela so bila bolj sporadična in rekli bi skoraj že nekako stihijska, ne pa širše zasnovana in sistematična. LR Kitajska je glede tega veliko bolj sistematična in čeprav je začela z raziskavanjem in črpanjem petroleja šele pred štirimi leti, je doslej napravila veliko, saj se njena letna proizvodnja naglo veča, tako da LR Kitajska, sicer v tej dejavnosti tako rekoč nova, more petrolej že izvažati, seveda na račun manjše porabe doma, saj je Kitajska motorizacija šele v povojih, industrija pa tudi še ne uporablja toliko nafte kolikor uporablja premog. Iz vsega, kar smo doslej navedli, je logično, da daje Daljni vzhod razmeroma malo «črnega zlata». Če upoštevamo dejstvo, da so leta 1971 načrpali na vsem svetu že več kot 2 milijardi 350 milijonov ton nafte, je logično da je delež Daljnega vzhoda s svojimi sto milijoni ton nafte v letu dni, zares majhen. To pa ne pomeni, da bi morebitne možnosti ne bile večje. Posebno je glede tega zainteresirana Japonska kot potrošnik. Druge dežele Daljnega vzhoda pa so se lotile iskanja, da bi kot morebitni producenti prišle do večjih sredstev, saj je znano, da so azijska področja nerazvita in bi potrebovala velikanskih sredstev za nadaljnji razvoj. Ker so na raznih področjih Daljnega vzhoda že odkrili ležišča nafte, v marsikateri deželi upajo, da bodo tudi pri njih -1 : aV'*'* V Križu so v nedeljo popoldne slavili pet let delovanja mladinske godbe, ki jo vidimo skupno z godbo PD «Slavec» iz Ricmanj Predsednik PD «Vesna» Boris Košuta izroča spominsko plaketo kapelniku godbe Hermanu Sulčiču (Nadaljevanje na 6. strani) Na slavju v Ljudskem domu je sodeloval mladinski zbor «Rdeča zvezda» iz Saleža Kriška dekleta so mladim godbenikom pripela na prsi rdeče nageljcke E. M. Remarque: SENCE V RAJU •iiniiMtii Horoskop ................................................................................................................................................*.............. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Svoje interese branite samo z zanesljivimi sredstvi. Prijetno srečanje s prijateljem. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Izkoristite svoje organizacijske sposobnosti. Ogibajte se vseh sporov in bodite potrpežljivi. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dan je ugoden za vse poklicne pobude. Dobra volja vaših najbližjih vas bo razvedrila. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Bodite v svojih poslovnih odnosih bolj sproščeni. Zadovoljili boste svoje samoljubje. Prijetno sre- VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte čimbolj izkoristiti svoje uspehe. Skenili boste neko lepo prijateljstvo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Na finančnem področju bo sreča na vaši strani. Neko čustveno razmerje bo odvisno samo od vaše zadnje odločitve. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odpovejte se tveganim pobudam. Z dobro voljo, ki jo imate, vam je uspeh zagotovljen. Prijeten večer. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne zapravljajte delovnih energij. Pazite na svoje besede. Potrebni ste počitka. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če vam delo ne bo šlo od rok, ne izgubljajte poguma. V čustvenem pogledu veliko zadoščenje. RAK (od 23.6. do 22.7.) V poklicnem delu se vam obeta lep uspeh, toda odločiti se bo treba. Postavite se po robu pretiranim zahtevam. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ostanite zvesti svojim sodelavcem, pa naj bo trenutni položaj temu nasproten. Popravite krivico, ki ste jo storili. . DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne bodite sebični in ne stremite samo za lastnimi uspehi. S svojo iskrenostjo si boste še pridobili. Vsak čas, vsaka dežela ima svoje sence. Tudi Amerika. Če danes pisatelj slika sence sodobne Amerike, vstaja pred nami gotovo drugačna podoba kot je podoba s sencami iz medvojnega časa. Morda se bo komu zazdelo čudno, da je tudi pri prikazu takratnega ameriškega življenja mogoče govoriti o sencah. Toda Amerika, pa četudi bi bila še takšen raj, je vedno imela svoje sence. Tudi leta 1943, 1944, 1945, torej tudi v času vojnega spopada, ko je v Evropi divjala vojna in so ljudje umirali v koncentracijskih taboriščih, v Ameriki pa je vladal navidezni mir s pravim blagostanjem v primerjavi z izmučeno in lačno Evropo. Kakšen je bil tisti čas? Kakšen je bil tisti svet? Kakšne so bile tiste sence? O njih nam pripoveduje znani nemški pisatelj Erich Maria Remarque, eden najbolj znanih pisateljev protifašistov, plodovit pripovednik, borec proti nasilju in vojni, avtor številnih romanov. Bilo bi odveč, če bi avtorja romanov, ki jih pozna ves svet (Na zahodu nič novega, Slavolok zmage, Noč v Lizboni), podrobneje predstavljali našim bralcem. Res je sicer, da s svojimi popularnimi deli ni ostal vedno na u-metniškem nivoju tistih tekstov, s katerimi je zaslovel, vendar pa je s svojim protimilitarističnim in protifašističnim stališčem, ki ga je jasno izražal v svojih tekstih, postal pisatelj, ki je vreden branja. In s svojimi teksti, polnimi zanimivih zgodb, tudi priljubljen pripovednik, ki so ga brali milijoni bralcev po vsem svetu. Pisatelj, ki je pred nacisti pobegnil iz Nemčije in doživljal nato usodo begunca v svetu, je o vojni, nacizmu in tem, kako je neosveščeni svet pričakal eno in drugo, napisal dovolj odkritih besed, pa čeprav zavitih v prijetne ljubezenske zgodbe, še posebno naivni so bili pri tem Amerikan-ci. Če so sicer Francozi nemške begunce strpali v taborišča in jih skorajda predali Nemcem, so A-meričani beguncem rahlo odprli vrata in pustili, da so le nekateri begunci iz Evrope v Ameriki rešili svoja življenja. Zato pa so doživeli toliko več bridkih in ponižujočih doživetij, ki so daleč stran od svetlih načel, s katerimi se Američani tako radi postavljajo. O teh ponižanjih in težavah evropskih beguncev v A-meriki nam torej kot o sencah v raju, pripoveduje Remarque. Roman Sence v raju je, kot vsa Remarquova dela, avtobiografsko pobarvan. Glavna oseba romana je nemški novinar — pisatelj sam — ki se je pred nacisti zatekel najprej v Francijo, od tam pa na Portugalsko in slednjič v Ameriko. S skromnim znanjem jezika, brez denarja, z dovoljenjem za bivanje za tri tedne se je znašel v New Yorku v tretjem letu vojne. Kaj vse je tam doživel, kaj prestal, da je lahko ostal na svobodi, o vsem tem bo današnji bralec prebral mnogo resničnega in zanimivega. Bralec bo spoznal celo galerijo likov, predvsem nemških Židov, ki so tako ali drugače životarili v Ameriki, pa čeprav je bilo za Žide še kolikor toliko preskrbljeno. Glavni junak romana, novinar Robert Ross, ki ni Žid, temveč Nemec in ki je pobegnil iz Nemčije, pa ne gre v glavo Američanom, ki ga ne morejo razumeti. Ne njega, ne njegove pripovedi o nacistih, taboriščih in drugih strahotah, ki jih je preživel. Zato tudi Ross s težavo podaljšuje dovoljenje za bivanje, se s težavo prebija skozi življenje sredi ljudi, ki jim ne manjka ni- česar, ki pa vendar nimajo po-siuna za bedne begunce iz starega sveta. Ross se ukvarja s preprodajo umetnin; slavni zdravniki iz Evrope morajo delati izpite in se morajo pustiti izkoriščati za 60 dolarjev na teden; eni spet igrajo dvomljive vloge pri mamilin in prostituciji. Toda najhujše je to, da niso več nikjer doma, ne v novem, ne v starem svetu. Konec vojne in propad nacizma tudi tistim, ki so še ostali in niso napravili samomora, ne prinese prave odrešitve. In tako tudi Ross, ki proti koncu vojne sicer zaživi bolje in doživi ljubezen, ki bi bila lahko odrešujoča, in ki se vseeno sam vrne v Evropo, doživi novo razočaranje. V starem svetu, v svoji domovini, kjer ga nihče več ne pozna, mora začeti znova. Pripoved Sence v raju je v pretežni večini napisana v dialogih. Roman je zato malce utrujajoče berilo, večkrat se nam zdi tudi brezoblično dolgovezen in razvlečen. Mozaik neštetih ljudi in prikaz njihovih usod pa nam vendarle da zaokroženo sliko, ki je tudi za medvojno Ameriko precej senčna. Vendar pa pisatelju ni šlo samo za prikaz senčne Amerike, temveč tudi za prikaz o-sebnih tragedij ljudi. Ko knjigo odložimo in ko nam v glavi oživi zaokrožena podoba dežele in ljudi, ko spoznamo in razumemo pravo pisateljevo misel in idejo, nam je tekst še bolj drag. Če vemo, da je to tudi poslednji roman leta 1970 umrlega pisatelja in da je kot zvest prikaz pisateljevih idej izšel po smrti avtorja, pa še bolj. Roman Sence v raju je v slovenščino lepo prevedla Stànka Rendla. Izdala pa ga je Cankarjeva založba v svoji znani zbirki Mozaik. Sl. Ru. TOREK, 16. OKTOBRA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost Vohuni in komandosi v evropskem odporništvu Sedmo nadaljevanje 13.00 Slikanice: Gustavove prigode Pasje življenje V kraljičini službi 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 PROGRAM ZA OTROKE Chihuahua 17.20 Potovanje v Afriko Poljska slikanica 17.30 DNEVNIK 17.45 Program za mladino POZOR NA ZASLON Nagradno tekmovanje 18.45 Nabožna oddaja 19.15 Poljudna znanost Arhitektura 19.45 športne vesti Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.30 DNEVNIK 21.00 I TRE CAMERATI Po romanu Ericha Marie Remarquea priredili Giuseppe Be-nura, Imsero Cremaschi ter Lyda Ripandelli Drugo nadaljevanje Robby in Pat, ki sta si izpovedala ljubezen, sta srečna. Posli treh vojnih tovarišev, ki so se vključili v novo življenje, se kar dobro razvijajo, pa čeprav se začenja oglašati tudi kriza, ki je zajela Evropo in svet okoli leta 1930. Stari avtomobil «Carla», ki so si ga trije «mehaniki» ob-mislili, uspe na neki dirki proti mnogo bolj kotiranim tekmecem. Pat se krepko vključi v družbo, kjer ji vsi dvorijo. Robby in Pat pa se na nekem plesu srečata z nekim dekletovim oboževalcem in tedaj postane Robby slabe volje, kar dokazuje njegovo ljubosumnost, hkrati pa se zaveda, da ne more dekletu nuditi tistega bogastva, ki so ji ga nudili dosedanji prijatelji. In ko se sredi noči pripit vrne domov, najde lepo Pat na stopnicah. In tedaj se razblinijo vsi njegovi dvomi in sta zato oba zelo srečna. Skleneta odpotovati na morje, Pat pa na predvečer zboli in Pl bby pokliče na pomoč Otta. Ta pripelje zdravnika, ki pa jima pove, da se Pat že dolgo zdravi in da bo ozdravela le, če bo šla v sanatorij. Kljub temu sta Pat in Robby srečna in to kljub temu, da je Nemčijo zajela inflacija. 22.15 ONEGA DNE AVTOMOBILSKE CESTE NA NEBU 23.15 DNEVNIK Danes v parlamentu. Vremenska slika in šport DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.20 Folk in pop Latinske Amerike OD ANDOV DO MEHIKE 22.15 V IMENU ZAKONA UN COLPO INATTESO TV film Sam Danforth je zelo pošten in skrajno strog policijski funkcionar. Poverjena pa mu je naloga, naj preveri dejavnosti svojih ožjih sodelavcev, da bi ugotovil, kdo med njimi sodeluje z neko tolpo tatov in roparjev, ki gospodari v mestu. Preiskava se je začela v zvezi s prijavo nočnega čuvaja, ki je sporočil, da je opazil policijski avto. ki je z žarometi dajal znake tolpi, ki je ropala skladišče likerjev. V začetku policijski poročnik Danforth meni, da ima nočni čuvaj privide, toda raziskava vodi v povsem drugo smer. In to je hud udarec za poštenega poročnika, ki mora o rezultatih svoje preiskave póttìcàU okrajnemu tožilcu, ki je na lastno pest izvedel drugo raziskavo. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.35, 11.00, 14.45, 15.55, 16.10 TV ŠOLA 10.40 in 15.35 RUŠČINA 17.45 Bra * i čopič: NOGE V ZLATU, GLAVA V BLATU Tretji del TV priredbe 18.00 Obzornik 18.15 Od zore do mraka: NAJBOUŠI VOJAKI 18.50 V temnem onkraju OBLIKE SAMOUNIČENJA 19.15 PŠENICA V SAHARI Iz oddaje «Sredozemska srečanja» 19.45 Risanka 20.00 DNEVNIK 20.35 Diagonale 21.25 Dostojevski: BRATJE KARAMAZOVI 22.15 POROČILA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Risanka 20.15 POROČILA 20.30 ANDREJ RUBLJOV Drugi del celovečernega filma Ena žena — ena dežela: JANE FONDA 20.00 22.00 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 20.00 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.20 Pravljice in pesmi; 20.00 šport; 20.35 Menotti: Najpomembnejši človek; 22.55 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Deželne kronike; 15.10 Program po željah; 16.20 Kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Zbori in baleti; 9.00 Plošče; 11.15 Melodije; 11.30 La Vera Romagna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.30 Mini juke box; 15.00 Beležke; 15.10 Polke in valčki; 16.40 Zborovsko petje; 17.00 Program za mladino; 17.45 Iz našega študija: pianist in fagotist: 18.00 Orkestri; 19.00 Zabavna glasba; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Zborovsko petje; 21.30 Lahka glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 14.00 Strnjena komedija; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Popoldanski spored; 17.55 Radijska nadaljevanka; 18.10 Koncert; 18.40 Program za mladino; 19.10 Sindikalno ekonomska panorama; 19.30 Nove ital. pesmi; 20.20 «Andata e ritorno» z Modu-gnom; 21.25 Verdijev «Simon Boccanegra». II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Orkester; 9.10 Pred nakupi; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-go-vomi spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.10 «Noetova barka»; 20.50 Plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Viottijeve skladbe; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Scarlattijev «Il trionfo dell’onore»; 16.00 Beethovnova Sonata št. 28; 16.45 Glasba in poezija; 17.35 Jazz; 18.00 Sopran in klavir; 18.45 O japonski ekspanziji; 19.15 Koncert; 20.15 Vaclav Kučera: «Lidice»; 21.30 Sodobna švicarska glasba; 22.15 Novi glasbeni teksti.. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Pionirski list; 9.35 Jug. narodna glasba; 10.15 Plesni ritmi; 11.15 Z nami doma; 12.10 Zvoki in barve; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Igor Ozim; 14.40 «Na poti s kitaro»; 15.40 Grieg: Variacije; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 C. Seigno-le: Ogledalo; 17.10 Koncertni o-der; 17.45 Družba in čas; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Z orkestrom Hans Carste; 18.30 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! ; 19.15 Ansambel The Shadows; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.30 F. Puntar; «športni dogodek»; 21.15 Melodije; 22.15 Popevke; 23.05 Neznani angleški poeti; 23.15 Novejša glasba Pavla Šivica. SPORT SPORT SPORT Italijanska nogometna prvenstva aliga IZIDI Bologna - L.R. Vicenza 4:0 Foggia - Cagliari 1:1 Fiorentina - Genoa 1:0 Lazio - Sampdori.. 1:0 Milan - Cesena 1:0 Napoli - Juventus 2:0 Torino - Roma 1:0 Inter - Verona 3:1 LESTVICA Lazio in Fiorentina 4, Inter, Napoli in Torino 3, Bologna, Cagliari, Milan, Roma in Juventus 2, Cesena, Foggia in Genoa 1, Verona in L. R. Vicenza 0, Sampdoria — 1 IZIDI Avellino - Ascoli 2:2 Catania - Bari 1:0 Como - Varese 1:0 Novara - Palermo 1:1 Perugia - Brindisi 2:0 Reggiana - Brescia 1:1 Reggina - Arezzo 1:0 Spai - Parma 0:0 Taranto - Atalanta 0:0 Ternana - Catanzaro 0:0 LESTVICA Novara 5, Varese, Ascoli, Ca- tania, Como, Palermo, Parma in Brindisi 4, Brescia, Perugia, Ternana, Avellino, Spal, Reg- gina in Taranto 3, Arezzo 2, Atalanta, Bari, Catanzaro in Reggiana 1. Prihodnje kolo Arezzo - Ternana, Ascoli -Spai, Brescia - Novara, Brindisi - Co- mo, Catania - Reggina, Catan- zaro - Bari, Palermo - Taran- to, Parma - Avellino, Ternana -Reggiana, Varese - Perugia. A SKUPINA CfalM zc — — ss IZIDI Belluno - Alessandria 1:0 Bolzano - Trento 1:0 Derthona - Seregno 2:1 Gavinovese - Clodia S. 1:0 Monza - Pro Vercelli 0:0 Padova - Legnano 1:0 Venezia - Savona 2:0 Solbiatese - Lecco 0:0 Triestina - Udinese 1:1 Vigevano - Mantova 2:1 LESTVICA Venezia, Belluno in Monza 8, Pro Vercelli, Lecco, Alessandria in Mantova 7, Trento in Bolzano 6, Udinese, Padova, Ga-vinovese, Solbiatese, Triestina in Vigevano 4, Clodiasottomari-na, Derthona in Savopa 3, . Legnano 2, Seregno 1. Prihodnje kolo Alessandria - Gavinovese, Belluno - Triestina, Clodiasottomà-rina - Derthona, Lecco - Monza, Legnano - Trento, Mantova -Solbiatese, Pro Vercelli - Savona, Seregno - Vigevano, Udinese - Padova, Venezia - Bolzano. Bologna - L. R. Vicenza 1 Foggia - Cagliari X Genoa - Fiorentina 2 Lazio - Sampdoria 1 Milan - Cesena 1 Napoli - Juventus 1 Torino - Roma 1 Verona - Inter 2 Novara - Palermo X Taranto - Atalanta X Ternana - Catanzaro X Triestina - Udinese X Pisa - Lucchese 1 KVOTE 13 — 1.179.900 lir 12 — 49.900 lir OBVKSTH.A SPDT obvešča, da je predsmu-čarska telovadba na Proseku vsak torek in petek od 17. do 18. ure v dvorani Prosvetnega društva. DKUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI NOGOMET VA SKUPINI C LIGE Deželni derbi se je zaključil z remijem Boljša igra Tržačanov v drugem polčasu ■ Videm-čatii so si zapravili zmago v prvem delu igre Triestina — Udinese 1:1 (1:1) TRIESTINA: Cantagallo, Trabalza, Brusadelli, Soldo, De Luca, Fera, Bertoli, Truant (Lucchetta), Paganin, D’Alessi, Schillirò. UDINESE: Zander, Sgrazzutti, Bonora, Burlando, Zampa, Farina, Stevan, Martelossi, Pelizzari, Girelli, Peressin. SODNIK: Lenardon iz Siene. STRELCA: Pelizzari v 17. min.. Pagando v 38. min. V deželnem derbiju C lige je morala v nedeljo Triestina prepustiti točko Udineseju in to po tekmi, ki je bila v prvem polčasu v znamenju p-emoči gostov, v drugem pa domačinov. Ne moremo pa reči, da je bila nedeljska tekma zelo zanimiva in privlačna. Tržačani so se sicer predstavili na igrišču pred številnim občinstvom trdno odločeni, da zmagajo, toda svoje premoči niso znali izkoristiti. Nasprotnik ni bil tako nevaren, da bi ga bilo nemogoče odpraviti. Toda med celotnim srečanjem je lahko računal na. dobro sredino igrišča, ki je najv.eč doprinesla k remiju Udineseja. Domačini pa so predvsem v . prvem delu igre podlegli nasprotniku, ki je bil zelo učinkovit s streli od daleč. Cantagallo je moral najprej kloniti, nato pa ga je enkrat rešila vratnica, drugič pa je odbil žogo povsem po naključju. Tržaški napadalci pa so imeli težje delo in bili so tudi preveč netočni, da bi lahko zaposlili vratarja Zaniera. Gol izenačenja je dosegel Paganin, ki je pokazal izredno prisebnost, potem ko je videmski vratar odbil močan strel Schilliroja. Najslabši sektor celotnega tržaškega moštva je bila obramba, kamor je Bonafin zopet vključil veznega igralca Brusadellija. Obrambni sektor je tako zelo zgubil na učinkovitosti, saj ni znal tržaški kapetan držati zvojega mesta in je tako del obrambe ostajal vedno odkrit. Tudi Soldo ni v nedeljo pokazal prevelike zanesljivosti, medtem ko sta zadovoljila De Luca in Fera. Sredina igrišča pa je slonela na D’Alessiju, ki se je po tritedenski izključitvi zopet vrnil v ekipo, vendar mu je manjkalo kondicije. Popoln polom pa je bil Truant'; ki ga je trener v drugem polčasu zamenjal z mladim Lucr chetto, ki je dobro opravil svojo nalogo. TÒ področje je tako ' precej zgubilo na učinkovitosti, saj ni Truant v prvem polčasu napravil popolnoma nič, kar bi lahko opravičilo njegovo vključitev v moštvo. Res je. da se je odlično izkazal v marsikateri tekmi, res pa je tudi, da je še največkrat popustil. Napad je slonel na trojici Bertoli Paganin. Schillirò. Prvič je v napadalni vrsti nastopil na prvenstvenem srečanju Paganin, ki je takoj pokazal svoje realizatorske sposobnosti in tudi precej iznajdljivosti. Vseeno pa se mu pozna, da ni še vajen igrati v C ligi. Bertoli je kot vedno zadovoljivo opravil svojo nalogo, medtem ko je še vedno izven kondicije Schillirò. Udinese pa se je predstavil v precej drugačni luči kot v lanskem prvenstvu. Predvsem so Videmča-rti še ne pripravljeni za nastope. Največ napak je morda napravil Na vrhu lestvice je prišlo do menjave. Monza je remizirala in zgubila točko, pridružili pa sta se ji Venezia in Belluno, ki je proti pričakovanjem premagal Alessandrijo. Vodeči trojici sledijo s točko zaostanka še štiri ekipe, med katerimi je Alessandria, ki se že drugo leto pripravlja za prestop v B ligo, vendar zaenkrat brez uspeha. Nekje na polovici sta v družbi drugih štirih ekip tudi Triestina in Udinese, ki letos ne najde pravega ritma. napad, ki si je zapravil celo vrsto priložnosti za gol. Radi ATLETIKA V SOBOTO V TRSTU Udovič dru^i v metu kopja V soboto zvečer je tržaški atletski klub S. Giacomo priredil meddežel-no atletsko tekmovanje za pokal «Pina Gali». Dež in mraz sta preprečila večjo udeležbo, nekaj dobrih rezultatov pa je le bilo. Slovenske barve sta branila samo Udovič in Ruzzier v metu kopja. Borovec je osvojil odlično drugo mesto z metom 60,92 m, Ruzzier pa je bil v šibki konkurenci četrti, z zelo slabim metom 44,20 m. Zmagal je De Franzoni z rezultatom malo nad 63 metri. Na istem tekmovanju je Tržačan Tassini pretekel 400 metrov v odličnem času 49”9, Siega iz Tržiča je skočil v daljino 7,17 m, Beraldo pa je disk poslal 50,20 m daleč. . k. b. BALINANJE Na zahodnokraškem področju 13. SŠI ! Zmaga Vesne V sredo zvečer je bilo na balinarskih stezah v Križu v organizaciji PD Vesna kvalifikacijsko tekmovanje v balinanju za zahodno-kraško področje 13. SŠI. Vpisanih je bilo sedem dvojic, tekmovanja pa se je udeležilo le šest parov, in sicer dve ekipi PD Vesna in štiri ekipe Krasa. Žreb je določil, da sta se že v prvem kolu srečali najboljši ekipi: poznejša zmagovalca tekmovanja Bogateč in Blaževič sta premagala Krasovo dvojico Budin — Gruden z najtesnejšim izidom 11:10 in ta tekma je bila vsekakor vredna finala. Vsa ostala srečanja so potekala brez presenečenj in Vesna je zasluženo osvojila končno prvo mesto. IZIDI R. Pahor in S. Furlan (Kras) — J. Gruden in M. Dol jak b.b. 2:0 Marcucci in Švab (Vesna) — Milič in Blažon (Kras) 11:4 Bogateč in Blaževič (Vesna) — J. Budin in S. Gruden 11:10 Simoneta in Kobal (Kras) — Pahor in Furlan (Kras) 11:2 Bogateč in Blaževič — Marcucci in Švab 11:0 Bogateč in Blaževič (Vesna) — Simoneta in Kobal (Kras) 11:1 KONČNA LESTVICA 1. Bogateč Ignacij in Silvan Blaževič (Vesna) 2. Simoneta Josip in Kobal Anton (Kras) 3. Marcucci in Švab (Vesna) 4. Pahor in Furlan (Kras) - bs - V 1. KOLU 3. AMATERSKE LIGE ENAJSTERICE OLIMPIJE, PRIMORCA IN SOVODENJ POSPRAVILE V NEDELJSKEM KOLU VES IZKUPIČEK Poražena sta bila doberdobska Mladost in podlonjerski Union Olimpija — Bar Veneto 3:0 OLIMPIJA: Buzzai, Husu, Trampuž (Milič), Kocjan, Delise, Blaži-na, Daneu, Černjava, Verginella, Manzutto, Pertot. BAR VENETO: Sabadin, Saro, Baiocco, Bislacchi, Rossit, Cavalli, Viceconte, Visintin, Pizzarello, Fortini, Baiocco A. STRELCI: v 35. min. p.p. Černjava, v 15. min. d.p. Blažina in v 20. min. Černjava. V prvenstvu 3. kategorije (skupina P) je Olimpija iz Gabrovca dobro startela in je ekipi Bar Veneta iztrgala obe točki. Nasprotnik je bil, če gledamo na rezultate lanskega prvenstva, sicer šibek, vseeno pa je bilo opaziti v vrstah Olimpije več smisla za skupno igro in za gol, kot v minulem prvenstvu. V prvem polčasu, ko je igrišče še dopuščalo normalno igro (v drugem polčasu se je ulil namreč dež, ki je spremenil igrišče v pravcato lužo) smo bili priča nekaterim hitrim in lepim akcijam, vendar so si Verginella, Černjava in Daneu zapravili stoodstotno priložnost, deloma po lastni krivdi, deloma za- radi res dobrega vratarja gostov, ki se je izkazal z učinkovitimi posegi. Nemočen pa je bil vratar v 35. min., ko je Černjava prvič zadel z enajstmetrovko, ki Jo je sodnik dosodil zaradi zrušenja Bla-žine v kazenskem prostoru. Gol je dal Olimpiji še več poleta, toda brez vidnih uspehov. V drugem polčasu je sodnik ob prvem nalivu prekinil igro za nekaj minut. Takoj po nadaljevanju si je Blažina s požrtvovalnostjo priboril žogo na robu kazenskega prostora in močno streljal v levi kot. Bil je to drugi gol. Nekaj minut zatem je padel še tretji. Strelec je bil zopet Černjava, ki je s kakih 20 m z diagonalnim, srednjevisokim strelom premagal vratarja. E. K. Primorec — Virtus 2:0 {0:0) PRIMOREC: Kralj Vladimir, Sosič, (d. p. Stranjščak). Sluga, Pa-patico, Križmančič, Možina Doro. Kralj Pavel, Čuk, Kralj Boris, Možina Valdi, Saina, 12 Kante, 14 Kralj Renato. VIRTUS: Pischiutta, Ghersetti, iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimKiMiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiia ATLETIKA V NEDELJO NA KOLONJI V OKVIRU 13. SŠI Oskar Grgič najboljši v teku na IS 00m Ostali zmagovalci: Mira Grgič, Andrej Križnič, Marija Dell’Anno, Neva Zidarič, Mario Grmek, Gvido Neubauer ■ V štafetah zmagali Kras, Adria in Sloga - Dež oviral zadnji del tekmovanja Pričakovanega navala članov in članic v drugem atletskem dnevu SŠI, žal, ni bilo. Nekoliko boljše vreme kot v soboto, je na šolski stadion v Kolonji privabilo le nekaj več tekmovalcev, ki pa niso pokazali posebno dobrih rezultatov. Vzroka za nizko tehnično raven sta v bistvu dva: velikanska večina udeležencev se ukvarja z atletiko le ob priložnosti SŠI, pravi atleti pa so sedaj, na samem koncu sezone, izven forme in zaradi potreb društev v splošni lestvici nastopajo skoraj v vseh panogah. Tekmovanje je bilo tako skoraj atletski mnogoboj, seveda, brez skupnih posameznih lestvic. Tehnično je bil najzanimivejši tek na 1500 metrov. Po pričakovanju ga je v svojo kor st odločil Oskar Grgič. Lepi so bili teki «a 100 metrov za člane. Že v predtekmovanju je lažjo premoč pokazal Grmek, v finalu pa bi kmalu prišlo do presenečenja. Start je čudovito uspel Ruzzieru, ki je imel po 50 metrih teka gotovo tri metre naskoka nad vsemi. V drugem delu pa je Grmek s sproščerim tekom razliko nadoknadil in je prepričljivo zmagal. Žrtev je bil Branko Grgič. Trenutek zmede ga je privedel do misli, da gre za napačen start. Vstal je iz blokov in videl, da so drugi že v polnem teku. Zapodil se je za nj-mi brez upanja in se je razočaran uvrstil na šesto mesto. Grgič bi bil verjetno najnevarnejši nasprotnik zmagovalca. Dokaj dober je bil met krogle za člane, rezultati pa so bili doseženi s S-kilo'Jramsko kroglo. V ženski konkurenci je mladinka Dell’Anno ponovila zmago v skoku v daljino s skoraj enakim rezultatom kot v soboto. Dokaj hiter je bil tudi tek na 100 metrov. Troboj mladink je osvojila Mira Grgič. Odločilen za njeno zmago je bd zelo hiter tek na 80 m. Manjše presenečenje je komaj četrto mesto Loredane Kralj. Lanska zmagovalka je dobro tekla na 80 metrov, razmeroma slabo pa metala kroglo, ki je njena močna panoga. REZULTATI Troboj — mladinke: 1. Grgič Mira (Sloga) točk 1398 2. Saldassi Kristjana (Polet) 1348 3. Benčina Suzana (Sloga) 1158 4. Kralj Loredana (Sloga) 1154, 5. Ban Jana (Kontovel) 1076, 6. Čuk KONČNE EKIPNE LESTVICE Moški : Adria 62, Kontovel 39, Polet 31, RMV in Gaja 26, Kras 19, Bor 17, Cankar in Skavti 10, Breg 6, Primorec 5, Škamperle 1. Ženske: Kras 97, Kontovel 37, Sloga 20, Adria 14, RMV 13, Bor 7, Cankar 6. SKUPNA LESTVICA 1. Kras 116 2. Koiitovel in Adria 76 4. Rod modrega vaia 39 5. Polet 31 6. Gaja 26 .7, Ber 24 8. Sloga 20 9. Cankar 1 16 10. Skavti 10 II. Breg 6 12. Primorec 5 13. Škamperle 1 Ana (Sloga) 738. Višina — člani: 1. Križnič Andrej (Polet) 155 cm 2. Klobas Robi (Adria) 155 cm 3. Švab Duško (Cankar) 155 cm 4. Sos:č Adrijan (Polet) 150 cm, 5. Starc Peter (Kontovel) 150 cm, 6. čač Robert (Adria) 140 cm. Daljina — članice: 1 Dell’Anno Marija (Kras) 4,01 m 2. Rupel Majda (Kontovel) 3,83 m 3. Majovski Ksenija (Kont.) 3,65 m 4. Zidarič Neva (Kras) 3,65 m, 5. Kalan Inerid (Bor) 3,59 m, 6. Starc Alenka (Kontovel) 3,51 m. 100 m — članice: 1. Zidarič Neva (Kras) 2. Kalan Ingrid (Bor) 3. Rupel Majda (Kontovel) 4. Starc Alenka (Kontovel) 15”4, 5. Kobal Darja (Kras) 15”7, 6. Štu-belj Majda (Kras) 15”8. 1500 m — člani: 1. Grgič Oskar (Gaja) 4’44” 2. Ruzzier Fabij (Adria) 5’10” 3. Kobal Valter (Kras) 5T2” 4. Benčič Robi (Adria) 5’30”8, 5. Suhadolc Peter (Polet) 5’35”1, 6. Križman Bruno (Adria) 5’35”5. 100 m — člani: 1. Grmek Mario (Adria) 2. Ruzzier Fabij (Adria) 3. Križnič Andrej (Polet) 4. Sosič Adrijan (Polet) Grisoni Fulvij (Gaja) 12”9, 6. gič Branko (Gaja) 14”6. 14”1 14”3 15”0 11”8 12”0 12”4 12”7, 5. Gr- Krcgla — člani: 1. Neubauer Gvido (Bor) 12,95 m 2. Grgič Branko (Gaja) 12,10 m 3. Štoka Boris (Kontovel) 12,00 m 4. Starc Peter (Kontovel) 11,84 m 5. Ruzzier Fabij (Adria) 11,82 m 6. Križnič Andrej (Polet) 11,70 m 4 x 100 m — članice: 1. Kras (Dell’Anno, štubelj, Kobal, Zidarič) 62’T 2. Kontovel (Starc, Ban, Rupel in Majovski) 66”3 4 x 100 m — mladinci: 1. Adria (Koren, Francia, Klobas, Grmek) 53”8 2. RMV (Košuta, Volk, Lorenzetto, Bufon) 55”0 3. Kontovel (Lisjak, Štoka, Regent, Nabergoj) 56"8 4 x 100 m — mladinke: 1. Sloga (Kralj, Čuk, Benčina in Grgič) 63"0 2. Kontovel (Rupel, Ban, Majovski, Starc) 66’’0 4 x 100 m — člani: 1. Adria (Ruzzier, Kapič, Klobas, Grmek) 50”3 2. Polet (Križnič, Guštin, Ferluga, Sosič) 51”2 3. Adria 2 (Močilnik, čač, Francia, Koren) S5”8 4. Kontovel 57"5 K. B. NOGOMET k-*,-#;**"***- V D LIGI Pro Gorizia zasluženo na tretjem mestu Pro Gorizia — Arco 2:0 PRO GORIZIA: Magris, Sdrigot-ti. Germi, Zoratti, Torninovi, Furlani, Ridolfi (Bianco), Battistutta, Momesso, Barile, Omizzolo. ARCO: Bettoni, Reniero, Dane-goni, Tomasini, Viola, Amistodi, A-risi. Angeli, Luterotti (Rosé), Degan!, Danese. STRELEC: v 36. p.p. in v 18. min. d.p. Omizzolo. SODNIK: Sarti iz Modene. Prisotnih približno 2.000 gledalcev; slabo in blatno igrišče. Z nedeljsko zmago nad Arcom si je Pro Gorizia zasluženo zagotovila trenutno tretje mesto na skupni lestvici za Anaunejem (8 točk) in Mestrino (7). Tekma je potekala skozi vseh 90 minut igre enosmerno, v stalnem napadu Goričanov, ki so (kljub slabemu igrišču) preč vajali zelo dobro igro, predvsem v napadu, kjer sta bila Omizzolo in Ridolfi najboljša. Kot posebnost naj povemo, da je bil goriški vratar Magris le enkrat ogrožen, ko je branilec Pro Gorizie Zoratti nerodno odbil žogo in bi kmalu povzročil avtogol. Že v prvih minutah igre je prišlo do nadvlade Goričanov, ki so z nenehnim streljanjem v vrata spravili v zadrego vso obrambo. Prvo nevarno akcijo za Arco smo videli v 7. min. ko je po močnem strelu Ridolfija vratar Bettoni librami žogo. Akcija je sled la akciji in v 21. min. Omizzolo, sam pred vrati ni utegnil poslati žoge za vratarja, Po teh napadih je gol že visel v zraku. In res, nekaj minut pozneje .je Omizzoloi močno streljal pro ti Bettoniju in — gol. Arco sploh ni reagiral. Nekaj minut pred koncem igre je streljal Momesso prosti strel s približno 35 metrov. Vratar gostov je za las poslal žogo v kot. V drugem polčasu je bila slika igre vedno ista. Pro Gorizia ni po puščala in vse akcije so se odvijale na sredini igrišča Arca. V 18. min. je padel drugi gol. Z desne strani igrišča je pritekel branilec Sdrigotti, ki je takoj podal na sre dino Omizzolu. Ta je ukanil tri i-gralce in neubranljivo streljal proli vratom. Ob drugem golu so postali Goričani bolj previdni in so zaigrali bolj umirjeno, saj jim zmaga ni mogla več uiti Rudi Pavšič 1. 1. Unno X 2. Medoc X 2. — 1. Marcus Deux 2 2. Oslop 1 3. 1. Giambattista X 2. Mindigh 2 4. — 1. Abetella X 2. Billyblu 2 5. — 1. Parsifal 2 2. Bangkok 1 6. — 1. Karthum 2 2. Musin X KVOTE 12 — 616.970 lir 11 — 36.100 lir 10 — 4.800 lir Corsi, Giotto. Capitanio, Schiener, Mosetti Franco, Mosetti Giorgio, Billia, Ballarin, Pierri. STRELCA: v 25. min. d. p. Možina Valdi, v 28. d. p. Kralj Pavel. KOTI: 7:3 za Primorca. Gledalcev približno 50; sodnik Ri-cia iz Trsta. Primorec je v 1. kolu na blatnem igrišču v Padričah gladko odpravil tržaški Virtus. Trebenci so pokazali zelo dobro telesno pripravo. Bili so nekoliko slabši tehnično. Medtem ko so v prvem polčasu le nadzorovali igro, so v drugem začeli bolj napadati. Tržaški Virtus se je pokazal kot solidna enajsterica. V prvem polčasu je bil enakovreden Primorcu, v drugem pa je nekoliko popustil zaradi pomanjkanja kondicije. V začetku se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča. Obe enajsterici sta imeli priložnost, da povedeta a je nista znali izkoristiti. Lepo priložnost je imel v 22. min. Boris Kralj, a vratar mu je z drznim posegom preprečil strel. V drugem polčasu je začel Primorec pritiskati na vrata gostov. Tre-benski napadalci so si zapravili tudi nekaj izrednih priložnosti, a sd vseeno povedli v 25. min. z lepim strelom Valdija Možine. Virtus se je po tem golu vreel v napad, da bi izenačil. V 28. min. pa je Primorec v protinapadu podvojil s Pavlom Kraljem. Od tedaj dalje so domačini začeli le nadzorovati igro. Tržačani so nekoliko pritisnili, da bi znižali rezultat. V 43."' min. bi jim to skoraj uspelo, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko (zaradi Križmanči-čevega prekrška v kazenskem prostoru). Streljal je Pierri, levo krilo, a žoga se je le dotaknila vratnice in skončala izven vrat. Po tekmi je trener Virtusa Ferruccio D’Agri izjavil, da je Primorec tokrat prikazal dober nogomet. Bruno Križmančič Union — Libertas Prosek 2:3 Podlonjerski Union je v prvi tekmi tretje amaterske lige doživel tesen poraz proti proseškemu Li-bertasu, potem ko je že vodil z 2:1. Podlonjerci so morda nekoliko preveč podcenjevali nasprotnika in so po prihodu v vodstvo popustili, tako da so Prosečani z lahkoto nadoknadili zamujeno in realizirali dvakrat zaporedoma, Start Uniona v letošnjem prvenstvu je bil tako na domačem igrišču slab, kljub precejšnjim menjavam v moštvu. Mladost — Libertas Tržič 2:4 MLADOST: Zanier, Jarc, Uljan, Devetak;:; Ferfplja; Doneovio, Pa hor, Peric, Gergolet, Marizza (Via-nelli), Cotič. LIBERTAS: Rebula, Natali, Fe-del, Tarlato, Dorigo, Bernardini, Frausin, Ballaminut, Ceglia, Da-pas, Gardina. SODNIK: Deros. STRELCI: v 7. min. Ceglia, v 47. Tariate, v 65. Doneovio, v 76 min Ceglia, v 80. min. Cotič, v 87. min. Gardina. Na domačih tleh so v nedeljo do berdobski nogometaši v 3. kategoriji ostali praznih rok. Gostujoči Libertas iz Tržiča je na blatnem igrišču predvajal lepšo igro, medtem ko so Doberdobci igrali bolj osebno in na takih igriščih je taka igra neplodna. Takoj v začetku so gostje prišli v vodstvo in so ga obdržali ves pr vi polčas. Napadi domačinov so bili preveč sterilni, da bi ogrožali vratarja Libertasa, ki je imel v tem delu igre zelo malo dela. V drugem polčasu so gostje najprej utrdili rezultat z enajstmetrovko, ki jo je streljal Tarlato. Omeniti je treba, da so Tržičani imeli na razpolago še drugo enajstmetrovko, katero pa je vratar Do berdoba ubranil. Doberdobci so prišli do prvega gola tudi s stre'om z enajstih metrov S tem golom se je upanje domače ekipe do izenačenja povečalo. Zaigrala je bo Ije, a ni imela dovolj sreče Po tretjem golu gostov je Cotič dosegel drugi gol za doberdobsko ekipo. V zadnjih minutah igre so gostje še bolj povečali rezultat z golom Ceglie. Sovodnje — Falco 2:1 SOVODNJE: Marson, Batistič, Collini, Gruden, Ferfolja, Petejan, Kovic, Sambo, Florenin, Marson B., Trampuž. FALCO: Macchi, Pacorig, Peric, Moreš, Baule, Cragnolli, Pensabe-ne, Fumis, Moretti, Mazzarini, Del Ponte. STRELCI: v 44. min. p.p. Fumis, v 1C. min. d.p. Kovic in v 41. min. Collini. Na domačem igrišču so Sovodenj-ci premagali močno ekipo Falca, ki je v lanskem prvenstvu zmagala v svoji kategoriji, zaradi notranjih težav pa je ekipa zavrnila prestop v višjo ligo. V začetku tekme so gostje ostreje napadali in so predvajali lepšo igro, za kar so si zaslužili zadetek. Seveda, je po golu Falca bil odgovor domačinov takojšnji in se je igra spreobrnila v korist slovenskih nogometašev, ki so v začetku drugega polčasa izenačili rezultat ter so ob koncu tekme prešli v vodstvo. Za to težko zmago je treba pohvaliti vse sovodenjske igralce, ki so z veliko požrtvovalnostjo in voljo uspeli premagati močno ekipo. Davorin •iiiiiiiiiiiiHUiiimiiiiiiiHiimiMi'mmiiiiinmmiHft Jugoslovanska nogometna prvenstva 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD IZIDI Osijek - Karlovac 6:1 Maribor - Šibenik 1:0 Dinamo (V) — Rijeka 0:2 Mercator - Dinamo (P) 1:0 Crvenka - Spartak 0:0 Mura - Igman 1:1 Kozara - Iskra 1:1 Bačka - Novi Sad 3:1 Famos - Leotar 2:3 LESTVICA Rijeka 17. Osijek 14, Bačka, Novi Sad, Dinamo (P) in Mercator 10. Famos in Leotar 9, Dinamo (V), Igman, Crvenka, Iskra, Karlovac in Mura 8, Maribor in Spartak 7, Kozara 6 in Šibenik 5. Prihodnje kolo Karlovac - Mura, Šibenik -Osijek, Rijeka - Maribor. Dinamo (P) - Dinamo (V), Crvenka - Mercator, Igman - Kozara, Iskra - Bačka, Novi Sad - Famos, Spartak - Leotar. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI Drava - Nafta 2:3 Slavija - Šmartno 2:0 Kovinar - Koper 1:1 Ilirija - Železničar 2:3 Izola - Aluminij 4:2 Slovan - Ljubljana 1:1 Kladivar - Rudar ’ :2 LESTVICA Slavija 12, Rudar 11, Slovan 10, železničar, Nafta, Kladivar in Koper 9, Ljubljana 8, Izola in Kovinar 7. Ilirija in Aluminij 6, Šmartno 5 ter Drava 4. Prihodnje kolo Rudar - Drava, Ljubljana -Kladivar, Aluminij - Slovan, Železničar - Izola, Koper - Ilirija, Šmartno - Kovinar in Nafta - Slavija. ZAHODNA CONSKA LIGA IZIDI Usnjar - Sava (K) 0:2 Vozila - Tolmin 3:2 Triglav - Jadran 4:2 Tabor - Tržič 0:1 Sava (T) - Adria 1:1 Primorje - Litija 2:1 (prek. v 78. min.) LESTVICA Vozila 13, Triglav 10, Litija in Sava (K) 9, Tabor in Jadran 7, Tržič in Adria 6, Sava (T) 5, Usnjar 4, Tolmin in Primorje 3 Prihodnje kolo Sava (K) - Litija, Adria - Primorje, Tržič - Sava (T), Jadran - Tabor, Tolmin - Triglav, Usnjar r Vozila. SPEC TA TOR.- ^ MAFIJA VČERAJ in DANES Bandi Greco in La Barbera (za katero je stal Profaci) sta se v zadnjem času borili na nekaj sektorjih: okoli tržnic sadja in zelenjave, okrog kontrole nad ribami ( s čimer je tesno povezano tihotapstvo tobaka z ribiškimi ladjami) ter okrog novih poslopij in tovarn. V vs®m terr\ sta p™86??6 Di Peri in njegov sin Giovanni (v bandi Greco) igrala veliko vlogo. Ne da bi se ozirali na vse, kar se je bilo dogajalo poprej v teku več let, se je, samo da bi prikazal dogajanje med obema mafijama v teku šestih mesecev, neki italijanski list moral poslužiti tabelarnega sistema prikazovanja, ker bi drugače sploh ne bilo nič niti malo razumljivo. V teh šestih mesecih 1963. leta, do pokola z eksplozijama giuliet, je bilo 22 epizod. Vse te so streljanja, ugrabitve, skrivnostna izginotja, eksplozije dinamita, zasede, sabotaže itd Morda je najpomembnejše naslednje: 17 januarja 1963 je izginil brez sledu Salvatore ^ Bar-hera ki se le imel za šefa bande (eksponent ameriškega gangsterja Profaca). Njegovo «giulietto» so našli čisto zažgano L nekem polju pri Agrigentu. Razglasili so ga za mrtvega. Umor pripisujejo rivalski bandi Greco (kateri pripada paralizirani De Peri). imi setimi leti, da gre za enotno mafijo. Pomembno je, da je italijanski izdaji te knjige napisal predgovor Piero Calamandrei, zelo ugleden italijanski jurist in avtor cele vrste znanstvenih del. Ko je Calamandrei sprejel kot pravilno tezo Eda Reida, je zapisal, da omenjene knjige Italijani ne bodo brali brez sramu, toda, da jo morajo brati, ker vsebuje neko neizpodbitno stvarnost. Calamandrei pravL da ta knjiga demantira neutemeljeno trditev, da je mafija na Siciliji danes aktivna izključno pod vplivom ameriškega gangsterizma, oziroma, da je krivda na tisti strani, ki je postala učiteljica kriminala tudi za ostalo Evropo. Po njegovem mišljenju ni tako, temveč prav nasprotno. «Problem zveze med sicilsko mafijo in ameriškim gangste-rizmom,» piše Calamandrei, «ni problem sličnosti, temveč problem sorodnosti, afiliacije. Reid svojo tezo dokumentira, prepričljiva je, njegova dokumentacija pa izvira delno iz službenih policijskih virov. Iz tega lahko sklepamo, da ameriški gangsterizem lahko smatramo za neke vrste filialo sicilske mafije. Ne kot nekaj presajenega na ameriška tla po vzorcu tistega, kar obstaja na Siciliji, kot nekaj, kar živi na svoj račun in s svojimi koreninami, temveč kot neko vejo, krepko združeno z deblom na Siciliji. Obstaja izmenjava in cirkulacija ljudi, kot tudi sodelovanje v akcijah, še več, po Reidu, je Sicilija središče žbiranja, organiziranja in obnove kadrov ameriškega gangsterizma.» Seveda, nesmiselno bi bilo pomisliti ali trditi, da je celoten ameriški gangsterizem zrasel iz sicilske mafije, oziroma, da je ves ali v večini povezan z njo. Treba se je omejiti na en sam sektor ameriškega gangsterizma, ki je danes morda naj zanimivejši in najvidnejši, kateremu pa dajejo obeležje toldkeri sicilski priimki. Kako široko in globoko seže, koliko je v vsem tem elementov sicilskega porekla, tega pa ni lahko ugotoviti. (Nadaljevanje sledi/ JrtdniUvo, uprava, oglasni oddelek, T«n, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnapref: polletna 7.500 Br, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija .Dan» V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije In podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Oktobra 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst Iskanje nafte (Nadaljevanje s 4. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK PREISKAVA 0 TRAGIČNI SMRTI TREH AFRIČANOV PRI BORŠTU V Zagrebu in Milanu pomembni členi mreže «prekupčevalcev s sužnji» Ime nekega Zagrebčana je bilo v beležnici «posrednika» Traoreja - Prvotno bi skupina morala z Reke z ladjo do Benetk, od tod pa v Milan - Afriški delavci se zatekajo k policiji po pomoč jo deželo v več področij in dala na razpolago strokovnjakom, da ta področja temeljiteje pregledajo. Kaže, da na površini 200 tisoč kv. km «diši po nafti». Malezija je lani odkrila nafto na področju province Sabah, to se pravi na severovzhodnem delu Bornea. Sedaj iščejo nafto drugod, podzemeljski plin pa so že odkrili. Konzorcij ameriških in avstralskih petrolejskih družb pa je odkril ležišča nafte tudi na vzhodnem delu malezijskega polotoka. O Južnem Vietnamu in njegovem petrolejskem bogastvu je bil že govor. O tem se je razpravljalo še v času ameriške zasedbe te azijske dežele, saj so komentatorji spravljali v zvezo umik ameriške vojske z odkritji petrolejskih ležišč. Ne glede na to, je znano, da je v južnem delu Vietnama več petrolejskih ležišč, glede izkoriščanja katerih je sajgonska vlada že sklenila pogodbe z ameriškimi in drugimi zahodnimi družbami. Ker smo Kitajsko že omenili in rekli, da je začela že izvažati, smo na kratko prikazali sliko Daljnega vzhoda, sliko, ki daje veliko upati, pa čeprav je večje izkoriščanje teh zalog še daleč in bo ves svet še dolgo odvisen od naftnih vrelcev na Bližnjem vzhodu, torej na zemljepisnem področju, kjer sedaj divja vojna. BiiiiiiiiiiiiuiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiimufiiiiiiiiiiiniiifiiiimniiiHiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiimifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiu Preiskava o mednarodni organizaciji, ki že dalj časa preko naših krajev vodi čvrste afriške mladeniče v Francijo, kjer jih lakomni industrije! zaposlujejo po nizkih mezdah in brez vsakršne zaščite (morda je to pojav «črnih sužnjev XX. stoletja»), se nadaljuje in širi. Vodi jo namestnik državnega pravdnika dr. Coassin s pomočjo poveljnika miljske postaje por. Riccia in ma-rešala Scalabrina iz karabinjerske postaje v Skednju. Zasliševanje zaprtega «posrednika» Traoreja se je skoraj zaključilo, vendar človek noče govoriti o svojih zvezah. Zaveda se, da bi mu v takem primeru slaba predla: padel bi v neusmiljeno kolesje maščevanja «organizacije» in mu je zato ljubše v zaporu, kjer bo — v skrajnem primeru — obsedel le nekaj me- secev, razen če bi tržaški sodniki ne sklenili spremeniti prvotnih obtožb in mu sodili za zločin «prevažanja suženjske delovne sile», kot predvideva čl. 601 kazenskega zakonika. V takem primeru bi o njem razpravljalo porotno sodišče, kazen pa gre od pet do dvajset let zapora. Dr. Coassin je zaslišal tudi 25-let-nega Tidio Danfanga, Afričana, ki so ga v soboto zjutraj sprejeli v bolnišnico, a se je njegovo zdravstveno stanje naglo izboljšalo. Prav tako gre na bolje 27-letnemu Djambu Lassani. Ozdravel bo v desetih dneh. Tretji bolnik, za čigar življenje so se zdravniki prve dni nekoliko bali, je že izven nevarnosti. Vrnimo se k preiskavi. Traore je karabinjerjem, ki so ga zaslišali, takoj po aretaciji v Dolini, najprej PRI IZHODU ZA POMIGUANO P ARCO Drzen rop na avtocesti Neapelj-Avellino: sto šestinsedemdeset milijonov lir plena Banditi so z orožjem v roki prisilili uslužbence «Banco di Roma» da so ustavili svoj avto in jim izročili vrečke z denarjem NEAPELJ, 15. — Sedem oboroženih in zakrinkanih banditov je danes dopoldne napadlo in oropalo na avtocesti Neapelj - Avellino poltovornjak bančnega zavoda «Banco di Roma» in se poiastilo 176 milijonov lir v gotovini. Po ropu so jo banditi pobrisali proti avtocesti, ki KOBILICE V OMAKI Še do pred kratkim so bile kobilice prava mora za kmete področja Manitoba, ene največjih kanadskih zahodnih pokrajin, kaže pa, da bo mrčes v kratkem postal osnovna prvina pomembne gospodarske dejavnosti. Kaj se je tako nepričakovano spremenilo v odnosu kanadskih kmetov do kobilic? Pokrajino Manitoba je pred nedavnim obiskal podjeten japonski poslovni človek in se domenil s kmeti za izvoz kanadskih kobilic na Japonsko. Kobilice v omaki so za Japonce prava poslastica, za dietetike pa izvrsten vir beljakovin, saj naj bi imele tri kobilice isto kalorično vrednost kot jajce. Zato so se japonski kmetje ie od nekdaj bovili v jesenskih dneh z lovom na kobilice. Hvalice nato oluščijo in skuhajo v sojini in sladkorni omaki. Za to poslastico plačujejo Japonci tudi do 5000 lir na kg. Zaradi prekomerne uporabe protiparazitskih sredstev pa je na Japonskem zmanjkalo kobilic in morali so se odločiti za uvoz. Od vseh so se jim zdele najbolj primerne kanadske kobilice, ki so prave mere in zelo okusne, vsaj sodeč po izjavah japonskih gastronomov. Za funkcionarje pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo v Manitobi pa so se po dogovoru z japonskim poslovnikom šele začele preglavice. Morali bodo poskrbeti za delovno silo, ki je v pokrajini primanjkuje (pomislili so na nekaj dni plačanih počitnic za študente) in poskrbeti za velike ledenice, saj bodo morali kobilice zmrzniti preden jih bodo izvozili. mokristjani in Nacionalno stranko, kot dvema osnovnima političnima silama izven levice, pa se je že začela tekma za prvenstvo. V kolikor levica vsekakor za dolgo ne bo več imela večje vloge v političnem življenju, si ti dve stranki zdaj skušata zagotoviti čim ugodnejši položaj v državnem mehanizmu, da bi se tako v bodoče znašli na čim boljših pozicijah za morebitno kasnejše osvajanje oblasti. Njihovo zavezništvo iz časov borbe proti AUendeju zdaj, v novo nastalih pogojih, izginja. nje. Uradno o tem govore kot o «strokovnem, ne političnem sodelovanju». Generali namreč kar naprej ponavljajo, da ne pripadajo nobeni politični sili. V vrstah demokristjanov pa ne vlada enotnost. «Leva struja», ki jo vodi Tomič, uporno molči in čuti je, da je kurz, ki ga zastopa Frei, ocenila za «najslabšo politiko». Vredno je tudi zabeležiti Tomičevo izjavo, ki jo je bil dal rimskemu «Messaggeru» po udaru, da je namreč «zamenjava kapitalističnega sistema danes aktualnejša kot kdajkoli». Frei pa napoveduje oziroma obljublja, da se bo umaknil v kraljestvo molka. Zato so tako demokristjani kot ostale «demokratične stranke» ponudili generalom svoje sodelova- NA ŽELEZNIŠKI PROGI «CUMANA» PRI NEAPUU Potniška vlaka trčila v predoru Sant'Elmo V nesreči je bilo 120 potnikov ranjenih povezuje Neapelj z Rimom. Agenti letečega oddelka neapeljske kvesture in karabinjerji so našli avtomo-la drznih roparjev pri izhodu za Ca-serto. Na furgonu bančnega zavoda, ki je bil namenjen v Pomigliano d'Arco, sta bila poleg šoferja Vincenza Paneja še blagajnik Claudio Gatli-cola in njegov pomočnik Fortunato Guariglia. Z avtom vrste «alfa romeo» pa sta jima sledila zaprisežena stražnika zavoda Anger. Poldru-ki kilometer pred izhodno postajo za Pomigliano d'Arco sta se voziloma banke približala fiat 124 in «giulia», na katerih je bilo sedem oboroženih in zakrinkanih banditov. Šofer fiata je stisnil vozilo stražarjev proti «guard - railu». Po kratkem prerivanju so banditi razorožili stra žarja in ju zavezali. «Giulia* pa je prehitela poltovornjak, mu prestri-gla pot in prisilila Paneja, da je ustavil vozilo. Z orožjem v roki so banditi prisilili bančne uradnike, da so jim izročili vrečke, v katerih je bilo 176 milijonov lir Frei ne bo (Nadaljevanje s 4. strani) vi državni mehanizem pod dirigentsko palico generalov. Med de- NEAPELJ, 15. — Potniška vlaka neapeljske železnice «Cumana» sta trčila danes malo pred poldnem v predoru pod hribom Sant’Elmo. V nesreči je bilo 120 ljudi ranjenih, železniški promet pa je bil prekinjen nekaj ur. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da je bil vzrok nesreče nepravilno delovanje neke kretnice. Železniška proga «Cumana» je krajevna proga, ki povezuje mesteca ob neapeljskem obrežju z glavnim mestom in je neke vrste podaljšek podzemske železnice. Nesreča se je pripetila v bližini končne postaje Montesanto, od koder je ob 11.41 odpeljal eden od dveh vlakov, označen s številko 114 in na katerem je bilo okrog 150 potnikov. Drugi konvoj, 105 B, pa je odpeljal približno ob isti uri s postaje na Korzu Vittorio Emanuele, ki je ena postaja pred končno v Montesantu. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev kaže, da je vlak 105 B odpeljal s postaje na Korzu Vittorio E-manuele in se ustavil takoj po vhodu v predor na pomožnem tiru. Pod predorom je namreč samo en tir, zato morajo vlaki, ki vozijo proti Montesantu počakati na pomožnem tiru, da vlak, ki je namenjen na Korzo Vittorio Emanuele prevozi predor. Verjetno zaradi okvare na kretnici pa je tudi vlak 114 zavozil na pomožni tir in trčil ob ustavljeni 105 B. Trčenje na srečo ni bilo zelo močno, ker je strojevodja vlaka 114 pritisnil na zavore in znatno zmanjšal hitrost konvoja, poleg tega pa vlaki vozijo pod predorom počasi. Kljub temu sta se lokomotivi zagozdili ena v drugo. Vlaka nista iztirila, ker je predor zelo ozek. Trčenje je povzročilo precej preplaha med potniki, ki so poskakali iz vagonov in začeli brezglavo teči proti izhodu. Kmalu po trčenju so prispeli na kraj nesreče prvi oddelki gasilcev z reševalnimi avtomobili. Zaradi bega preplašenih potnikov, radovednežev in dezorganizacije reševalcev je bilo na Trgu Montesanto precej zmede. Zato je poteklo nekaj časa preden so organizirali rešilni vlak, s katerim so zdravniki in reševalci hiteli na pomoč ponesrečencem. Do 14.30, tri ure po nesreči, se je zateklo v bolnišnico Pellegrini 120 ljudi. Zdravniki so 93 razkužili rane in jih odslovili. 27 pa so pridržali na zdravljenju. Gre po večini za potnike prvih vagonov, ki so zaradi trčenja padli in si zlomili noge. Julija letos se je na progi «Cumana» pripetila podobna nesreča, ki ;e terjala 7 mrtvih in 20 hudo ranjenih. Po ugotovitvah preiskovalcev je to nesrečo zakrivil stojevod-ja, ki ni ustavil svojega vlaka, kljub rdečemu semaforu. MARCHERÀ, 15. — Dvainosemdeset delavcev se je zastrupilo danes zjutraj v podjetju Montefibre. Po prvih ugotovitvah kaže, da se je zaradi nizkega pritiska oblak strupenega plina spustil na tovarno in povzročil zastrupitev delavcev. v Miljah, nato pa v Skednju, priznal. da je imel nalogo voditi skupino svojih rojakov (sam že sedem let živi v Parizu, kamor je prispel na isti način, nato pa se vključil v organizacijo svojih belih gospodarjev) iz Jugoslavije v Italijo. Za vsakega bi prejel poldrugi milijon lir, kar še enkrat dokazuje, koliko dobička prinaša ta umazani posel in daje obenem slutiti, kako nečloveški so pogoji, v katerih morajo ti «sužnji» delati v Franciji in drugih evropskih državah. Že v nedeljo smo zapisali, da se je moralo v organizaciji prehoda Trao-rejeve skupine črncev nekaj zatakniti. Iz beležnice, ki jo je imel «posrednik» Traore s seboj, jasno izhaja, da je bil prvotni načrt povsem drugačen. Skupina Traorejevih rojakov bi, po prihodu v Split, morala v Zagreb. Tu je deloval «nekdo» iz organizacije (njegovo ime — Marko Anič, Petrinjska ulica 44, — so našli, skupaj z zagrebškim naslovom v Traorejevi beležnici z zapisom, da se je z njim srečal, tudi v Alžirv), po rodu Hrvat, ki bi moral Afričanom preskrbeti vpisne vizume za Italijo. V Zagrebu je namreč opolnomočeni italijanski konzulat. S temi vizumi bi skupino odpeljali z avtobusom do Reke, kjer bi v nedeljo morala odpotovati ladja za Benetke. Traore bi iz Benetk moral pospremiti svojo skupino do Milana. Tu se je njegova pot končala. Hrvaški «posrednik», ki v organizaciji baje zavzema važnejšo in hierarhično višjo funkcijo, kot sam Traore, mu drugih navodil ni napisal, kar pomeni, da je v Milanu čakala tretja «važna oseba», spet nov člen v mednarodni verigi sodobnih prekupčevalcev s sužnji, katere naloga je bila odpraviti skupino v Francijo preko Ventimiglie. Pot je bila torej zamišljena povsem drugače: Zagreb — Reka — Benetke — Milan. Toda v Zagrebu se je zataknilo, verjetno z vizumi. Zagrebški «šef», ali kdo drug, je skupini Afričanov naročil, naj gredo na «zbirna mesta», v Koper in na Kozino, kjer bo Traore prišel ponje. Res so trije črnci bili v Kopru, drugi trije pa v motelu pri Kozini. Tu so naročili (in plačali) sobo, morda j v prepričanju, da bodo morali čakati tudi dan ali dva. Denarja so imeli malo, zato se niso dosti hranili: morda kos kruha, pač pa so si nabavili veliko cigaret. Tako so v petek čakali na Kozini od enih do pol sedmih zvečer, ko se je pojavil Traore s «koprsko» skupino. Skupaj so se odpravili proti meji. Traoreju je zagrebški «prijatelj» napisal, da bo moral deset kilometrov peš, do Trsta. Zvečer so se odpravili, z manjšim zemljevidom, proti Glinščici. Nad šest ur so čakali na mrazu in pod dežjem, skriti v grmovju, ter opazovali premike mejnih obhodnic. Nato pa jih je Traore pognal v tek. Gnal jih je po cesti do Boršta, kjer so nekateri onemogli ostali. Tedaj je sklenil, da jih z Djambujem Lassano, ki ga je bolel trebuh, a ni trpel mraza, zapusti. Iskal je po Dolini avto, nato pa se z avtobusom odpravil v mesto. Prav tako z avtobusom se je vrnil, da bi pogledal, kako je z onemoglimi. Ni jih videl, ker so ga medtem karabinjerji aretirali. Rojaki, ki jih je prodajal, so bili mrtvi. Z aretacijo Traoreja, črnega «posrednika», so ostali po naših krajih razkropljeni Afričani, člani drugih podobnih skupin, brez vsake pomoči. Organizacija, ki jo verjetno vodijo beli zločinci, se je skrila v temo, niso je poznali, ker je vse zveze vzdr- ževal sam Traore in morda njemu podobni. Imel je denar, ki ga je delil na pot svojim «sužnjem», brez tega denarja in vodstva, pa so se morali zateči po pomoč italijanske policije. Tako sta se dva državljana republike Mali (Sako Makan in Tamara Thanga) prijavila videmski kvesturi. Bila sta člana podobne skupine, ki je prešla mejo pred dnevi. Skušala sta priti do Francije, a so jih obmejni organi v Ventimiglii zavrnili. Vrnila sta se v naše kraje in se predala policiji. Eden pa se je prijavil tržaški kvesturi in prosil za zatočišče. Odvedli so ga v taborišče v Padričah. Nedeljski izletniki pa so videli A-fričana, ki je pešačil v Glinščici. Zamudnik? Morda pa se je vračal po lastnih sledeh nazaj, v Jugoslavijo. V Trstu se nadaljujejo laboratorijske analize, ki naj bi dale dokončen odgovor o vzrokih smrti treh Afričanov pri Borštu. Skoraj gotovo je, da so jih ubili onemoglost, mraz in burja. Izvedenci pa skušajo analizirati vsebino ampul in vrečke, ki so jih nosili s seboj. V njih so bile skrivnostne tekočine (morda «zdravila», ali domače maže) in rumenkasto oranžni prah. Mamila? Strup? Ali samo domača zemlja, morda prah iz korenin, za primitivno, prirodno zdravljenje bolezni? Kakorkoli že, trupla, ki so jih našli za Borštom, so razkrila srhljivo ozadje «trgovine s sužnji» sredi dvajsetega stoletja. Pota organizacije, ki je imela svoje vezne člene v Zagrebu in Milanu, vodijo skozi Trst. Ji bodo preiskovalci prišli do živega? Izleti SPORT SPORT SPORT ODBOJKA KVAIIEIKACIJE V OKVIRU 13. SŠI K finalu na Tržaškem člani Bora na Goriškem pa mladinke Hrasta Na Goriškem je tekmovanje članic odpadlo Tudi odbojkarji tržaško ga področja so končali z izločilnim delom letošnjih 13. športnih iger. Pri članih je bila precej slabša udeležba kot pri članicah. Od najavljenih treh šesterk sta se na stadionu «1. maj» zbrali samo dve ekipi in sicer prva postava Bora ter Škamperle. Manjkala je druga postava Bora. Bor — Škamperle 2:0 (15:10 in 15:9) BOR: Plesničar, Vodopivec, Nad-lišek, Ušaj, Vitez, Košuta in Neubauer. ŠKAMPERLE: Jurkič Mi jot Marc, Furlanič, Dovgan in Peterlin. SODNIKA: Zavadlalova; stranski: Kalanova, zapisničarka : Furlani-čeva. Čeprav nekoliko okrnjena šester-ka PD Škamperle proti Plesničarju ni imela kaj iskati, še zdaleč ni dolinske-, razočarala. Ko so si «veterani» že ogreli «zarjavele» sklepe so prikazali odlično odbojko. Že sam podatek, da so v prvem setu izbojevali deset točk in v drugem eno manj, nam pove, da niso igrali podrejene vloge. Pri vsem tem je treba pripomniti, da so štirje zastopniki PD Škamperle že zdavnaj prenehali i-grati odbojko. Ostala dva, Peterlin in Marc, pa neredno trenirata. Vsekakor pa je treba pripomniti, da niti Bor ni nastopil v svoji najmočnejši postavi. Prav gotovo pa bi bila njegova zmaga še bolj prepričljiva. Sam začetek je nepričakovano pripadal požrtvovalnim veteranom, ki so osvojili kar pet zaporednih točk. To pa gre pripisati njihovi požrtvovalnosti in predvsem odlični igri v polju. Nekoliko slabši je bil napad in prav temu je treba pripisati nekoliko slabšo bero točk po tem spod- liliiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiHiMimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuimmiiiiHuiiHiiimmiiiimiiiiiiMiiiiiiniiiiiiim V PRIJATELJSKEM SREČANJU V LJUBUANI Jugoslovanska reprezentanca preveč podcenjevala Slovenijo Slaba igra pred odločilnim nedeljskim srečanjem s Španci SPDT priredi 3. in 4. novembra avtobusni izlet na otok Krk z ogledom najlepših krajev otoka. Prijave sprejemajo v Ul. Ceppa 9 (gdč. Norci). Pogoji (cene in zaključek vpisovanja) bodo objavljeni v prihodnjih dneh. PD «France Prešeren» — Boljunec priredi v nedeljo, 21. oktobra izlet v Vrbo, Begunje, Kranj in Predvor. Cena izleta s kosilom 4.700 lir. Odhod avtobusa ob 6. uri. Vpisovanje pri Lauri. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiirMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii Jugoslavija — Slovenija 1:1 SLOVENIJA: Sarap, Dogandič, Rogič (Bajec), Popadič, šišič, Klampfer, Lalovič, Grubor, Kranjc, Ameršek, Rožič. JUGOSLAVIJA: Marič, Krivoku-ča, Bogičevič, Pavlovič, Katalinski, Oblak, Petrovič (Vabeč), Ačimovič, Bajevič, Jerkovič, Bjekovič. SODNIK: Tauzes iz Ljubljane. STRELCA: v 18. min. Ameršek, v 32. min. Bjekovič. Pred odločilnim srečanjem s Španijo v Zagrebu je jugoslovanska državna nogometna reprezentanca odigrala v nedeljo v Ljubljani prijateljsko trening tekmo proti reprezentanci Slovenije, ki so jo sestavljali v glavnem prvoligaši ljubljanske Olimpije. Tekma, ki se je VESTI Z ONKRAJ MEJE Slovesno obeležje letošnjega občinskega praznika v Piranu V okviru praznika podpisana listina za pobratenje med Piranom in otokom Visom čez soboto in nedeljo so bile v piranski občini sklepne prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, ki je imel tokrat še posebno slovesno obeležje. Letos slavimo namreč 30-letni-co množične vstaje primorskega ljudstva proti fašističnim okupatorjem, 30-letnico združitve tega področja z matično domovino in 30-letnico jugoslovanske vojne mornarice. V soboto popoldne je bila slavnostna seja občinske skupščine, posvečena 15. oktobru 1944. leta, ko so pri IX. korpusu NOV ustanovili prvo slovensko mornariško enoto. Na slavnostni seji je predsednik občinske skupščine Ivan Bažec nanizal vrsto uspehov, ki jih koristen naslov za opremo vašega doma pohištvo trst URIAL Pooblaščen prodajalec ^■npUVAHANI Obiščite nas: med velikimi novostmi Salvarani sta prav gotovo kuhinja in spalnica, ki ju iščete. V našem centru za opremljanje stanovanj boste vedno dobili nasvet za reševanje problemov vašega doma, plačilne olajšave, brezplačne ih brezobvezne načrte in predračune. je dosegla občina v zadnjem razdobju, med katerimi je vsekakor na prvem mestu izredno hiter razvoj turizma in tudi pomorstva. Občina je lani ustvarila nad milijardo in 150 milijonov celotnega dohodka, po ustvarjenem narodnem dohodku na prebivalca pa je med prvimi v Sloveniji in v Jugoslaviji. V okviru praznika so tudi podpisali listino o pobratenju med Piranom in otokom Vis. Za to priložnost je obiskala Piran posebna delegacija Visa, s predsednikom občine Vinkom Martinisom na čelu. Obe občini družijo prijateljske vezi že iz narodnoosvobodilnega boja, ko so mnogi Pirančani pomagali braniti Vis in ko so se tudi mnogi borci iz Hrvatske-ga primorja bojevali v teh krajih proti skupnemu sovražniku. Občinskemu prazniku so nadalje posvetili razstavo sanacijskega načrta Pirana. Gre za to, da bi začeli sistematično obnavljati stari Piran, katerega hiše je zob časa že močno načel. Ena izmed osrednjih proslav občinskega praznika je bila v nedeljo v Padni, že leta nazaj ima namreč občinska skupščina navado prirediti proslavo v eni izmed okoliških vasi ter na ta način utrjevati tako nujno potrebne stike med mestom in podeželjem. Letos so se odločili za prijazno vasico Padno, ki je predstavnike občinske skupščine, družbeno - političnih organizacij in druge goste toplo pozdravila, jim priredila koncert in jih tudi lepo pogostila. O pomenu praznika je govoril predsednik krajevne skupnosti Jože Pribac, ki je ob tej priložnosti opozoril tudi na nekatere probleme nadaljnjega razvoja. V Padni med drugim nujno potrebujejo višinski vodovod ter asfaltno cestno povezavo v smeri Nove vasi, kajti le tako bodo lahko uresničili svoje načrte glede razvoja domačega gospodarstva in turizma. V okviru praznika so nadalje v ne- deljo odprli novo cesto Dragonja -Raven v dolžim štirih kilometrov. Ob otvoritvi je predsednik občinske skupščine Piran Ivan Bažec poudaril, da pomeni ta cesta eno izmed etap pri uresničevanju širokega akcijskega programa povezave piranske obale s podeželjem, pri čemer ne gre samo za reševanje komunalnih problemov, ampak predvsem za vsestranski gospodarski razvoj teh krajev, zlasti pa še turizma. L. O. končala neodločeno z 1:1, ni zadovoljila strokovnjakov. Jugoslovanski reprezentanti so vzeli srečanje precej na lahko in so bili prepričani, da igrajo proti šibkemu nasprotniku. Kaj kmalu pa se je izkazalo, da jim stoji nasproti močna ekipa, ki je bila pripravljena na težko igro. Slovenska reprezentanca je na blatnem igrišču skušala igrati tako, kot igra navadno španska reprezentanca, da bi se «plavi» seznanili s sistemom igre, ki naj bi ga Španci predvajali v nedeljo v Zagrebu. Namera jim je povsem uspela, saj so nadkrilili svoje nasprotnike, ki so si opomogli šele v drugem polčasu, ko je prišlo dò nekaterih sprememb v ekipi. Zvezn' kapetan Vujadin Boškov je ob koncu srečanja izjavil, da ga igra njegovih varovancev ni zadovoljila. Edini, ki je zaigral v polni formi je bil nekdanji Olimpijin napadalec Brane Oblak, medtem ko so vsi drugi igralci le izpopolnjevali svojo formo. Pomembno pa je predvsem dejstvo, da so vsi zdržali do konca srečanja, še posebno pa tisti, ki so si komaj opomogli od poškodb in dolgega zdravljenja. Jugoslovanska reprezentanca bo do konca tedna ostala v gradu Podvin, trenirala pa bo za zaprtimi vrati na igrišču v Kranju. * * * Pravilnik streljanja 13. SŠI za tržaško - brežansko in vzhod-nokraško področje 1. Temovanje v streljanju z zračno puško organizira ŠZ Bor za tržaško • brežansko in vzhodnokraško področje na stadionu «Prvi maj» v Trstu. 2. Tekmovanje se bo odvijalo v dveh kategorijah A — moški B — ženske 3. Razdalja od strelca do tarče bo znašala 10 metrov. V izločilnem in finalnem delu tekmovanja bo imel vsak strelec na razpolago 13 nabojev, od teh bodo prvi trije poskusni, ostali pa bodo veljali za konkurenco. 4. Tekmovalci lahko nastopijo z lastnim orožjem, če je uporaba tega orožja v skladu z določili, ki so jih predpisale oblasti. 5. Nastopajoči lahko uporabijo pri tekmovanju le strelivo, ki ga da na razpolago organizator. Kdor bi uporabljal lastno strelivo bo izločen iz tekmovanja. 6. Čas za izstrelitev vseh trinajstih strelov je določen na 10 minut. 7. Norma za nastop v finalu .je naslednja: moški 70 točk, ženske 50. V primeru da norme ne doseže ali preseže deset tekmovalcev, bodo v finalu nastopili tekmovalci z desetimi najboljšimi rezultati. 8. Rezultati iz kvalifikacij ne bodo vplivali na rezultate v finalu. 9. Za tisto kar ni predvideno v tem pravilniku, velja glavni pravilnik 12. SŠI, oziroma pravilnik italijanske strelske zveze. 10. Organizator bo v primeru potrebo določila tega pravilnika spremenil 11. Tekmovanje bo v petek, 19. t.m. v Trstu, na stadionu «1. maj». Zbor ob 20.30, začetek tekmovanja ob 21. uri. Vsako društvo mora prinesti s seboj zračno puško in zbiralnik izstrelkov za uokvirjenje izstrelkov. MLADINSKI NOGOMET MLADINCI Libertas SS — Gaja Breg — Libertas SM NARAŠČAJNIKI Union — CGS Breg — Cremcaffè ZAČETNIKI Breg — Esperia Pio XII 2:2 2:0 1:2 2:2 0:2 budnem začetku. Obe šesterki sta prikazali lepo igro tudi v drugem setu. Mlajši in bolje pripravljeni nasprotniki so si priborili mesto v finalu brez večjega naprezanja. Dobro so opravile sodniško delo tudi vse 3 zastopnice nežnega spola. Prav gotovo pa to ni poslednja zmaga Borove ekipe v letošnjih i-grah. Lepe možnosti ima tudi v sklepnih spopadih z ekipami iz ostalih področij in je nesporni favorit za končno zmago. G. F. V soboto zvečer je bil v telovadnici AGI v Gorici ženski odbojkarski turnir za mladinke v okviru 13. SŠI za goriško pokrajino. Organizator turnirja je bilo ŠZ So-vodnje. Zmaga v tekmovanju mladink je pripadla šesterki Hrasta iz Doberdoba, ki je dokazala, da ji v tej kategoriji na Goriškem nobena ekipa ni kos. Doberdobke so pokazale skupno igro, organizirano obrambo in učinkovit napad. V finalnem delu 13. SŠI bi se morale dobro uvrstiti in ponovno izkazati. IZIDI Polfinale: HRAST — MLADOST 2:1 (15:5 12:15, 15:3) Sodnik: Pelicon Rado. Mladosti je uspelo iztrgati Hrastu le drugi set. Ta tekma je bila najbolj izenačena od vseh, toda zmaga Hrasta je bila zaslužena. To potrjujejo tudi izidi posameznih setov. SOVODNJE — DOM 2:0 15:8, 15:11) Sodnik: Cotič Marko. Mlada ekipa goriškega Doma je dobro zaigrala proti bolj izkušenim Sovodenjkam. Zlasti lep je bil drugi set, kjer so domovke bile do 11. točke enakovredne Sovodenjkam, toda v odločilnih trenutkih so popustile, kar je za mlada dekleta, ki so prvič nastopale na uradnem tekmovanju povsem razumljivo. Ta, na novo obnovljena ekipa Doma, z mladimi močmi, za bodoče dobro obeta. Finale za 1. in 2. mesto: HRAST - SOVODNJE 2:8 (15:2, 15:5) Sodnik: Igor Komel. Igralke Hrasta so brez težav premagale Sovodnje, ki niso znale pokazati pravega odpora Doberdob-kam. Pri Sovodenjkah smo opazili pomanjkanje treningov. Končna lestvica turnirja mladink: 1. Hrast (Doberdob) 2. Sovodnje 3. Mladost (Doberdob) in Dom (Gorica). Postave ekip: MLADOST (Doberdob): Kadež Julijana, Devetak Franka, Lavrenčič Julijana, Rosin Patricija, Lavrenčič Irena, Colja Danila, Vescovi Miryam, Marušič Anita. HRAST (Doberdob): Jarc Marija L, Gergolet Luisa, Jarc Franka, Jarc Marija IL, Jarc Susana, Gergolet Silvana, Marušič Lucia, Gergolet Marija Kristina, Marušič Ix>-redana. DOM (Gorica): Maraž Loreta, Vižintin Klavdija, Mikluš Tatjana, Maraž Sandra, Bensa Dolores, Se-mobč Lilijana, Ošbat Katjuša. Per-Tl'rii a n a SOVÓDNÌE: Pavletič Eda, Cijan Vida, Petejan Adrjana, Marušič Marisa, Petejan Antonietta, Petejan Ines, Petejan Miryam, Tomšič Lučka, Perše Silvana, Tomšič Pal-mira, Batistič Patricija. Turmria v konkurenci članic m naraščainic sta odoad’a. Nastopom pri članicah so se odrekla vsa štiri društva; pri naraščajnicah pa se ie pri iavila le ekipa Mladosti iz Doberdoba, ki se ie tako neposred-n'> uvrstila v finalni del tekmovanja. I. K. Zmaga Ponzianc v mcsiMm derbiju S sobotno zmago nad CMM je Ponziana ohranila prvo mesto na skupni lestvici nogometnega promocijskega prvenstva. Ponz'ana je dosegla zmagoviti gol v prvem polčasu. Prikazala je odlično igro, ki je slonela predvsem na povezanosti med raznimi sektorji. CMM pa je preveč zadrževal žogo. Potem ko je realizirala Ponziana z lanuz-zijem, so skušali nasprotniki reagirati, vendar je b'lo prepozno, kajti naleteli so na strnjeno obrambo, kamor so prešli vsi igralci. 7.SŠD1 sporoča, da bosta polfinalni tekmi članskega nogometnega turnirja 13. SŠI jutri, v sredo, 17. t. m. na Proseku z naslednjim razporedom: 19.30 - BREG - ZARJA 21.30 — Kontovel - Juventina Finale bo teden dni kasneje.