Mlada prijatelja
Jiirijče in Marka sta stanovala v enej vasi. Hiši njijub. starišev bili sta ena tik druge. Oba sta bila stara kakih šest let, in od mladih nog sta se igrala skupaj. Jurijče je svojega prijatelja serčno ljubil, a Marka bi bil svojemu pri-jatelju rad storil vse, kar je njegovo serce poželelo. Ako je dobil Jiirijče jabelko od očeta, berž je tekel k sosedovemu Marku, da sta si je razpolovila. Ako se je šel Marka sprehajat, prišel je najpred do Jurijča, ker drug brez drugega nista mogla biti.   Prava ljubezen in čversto prijateljstvo bilo je med njiina.
Nekega dne zbolf Marka in moral je v postelji ostati. Bilo mu je jako dolg čas, ker se ni mogel niti igrati, niti kaj drugega delati. To sliši Jurijče. Mahoina odide k očetu in ga prosi, naj mu dovoli, da sme obiskati svojega do-brega prijatelja Marka. Oče to rad stori. Jurijče vzame knjigo s podobami ter hiti k svojemu bolnemu prijatelju. Marka je bil zel6 vesel, ko zagleda Jurijča, ki mu je obljubil,   da mu  bode kazal lepe podobe in mu bral  mične basni in
- 53-
pripovedke. Tako preteče tudi drugi in tretji dan, dokler Marka popolnoma ne ozdravi. Ko je Marka zlezel pervikrat iz postelje, o ko bi bili vi videli to ve-selje! Igrala in skakala, smijala se in prepevala sta, da ju je bilo le veselje gledati in poslušati. Marka je odsihdob svojega prijatelja še rajše iinel uego poprej, kajti v bolezni je izkusil, kako sladko in tolaživuo je, ako imauio dobre in zvesfce prijatelje!
Ljubi otroci! Tudi vi si poiščite takih prijateljev.                      F. H