GEOLOGIJA 41, 29-40 (1998), Ljubljana 1999 Spodnjetriasne plasti pri Tehovcu (Polhograjsko hribovje) Lower Triassic beds from Tehovec (Polhov Gradec Hills, Slovenia) Bogdan Jurkovšek, Bojan Ogorelec & Tea Kolar-Jurkovšek Geološki zavod Slovenije Dimičeva 14, 1001 Ljubljana, Slovenija Ključne besede: spodnji trias, karbonatne kamnine, konodonti, facies, Slovenija Key words: Lower Triassic, carbonate rocks, conodonts, facies, Slovenia Kratka vsebina V profilu spodnjetriasnih plasti pri Tehovcu, jugozahodno od Medvod prevladuje temno siv, rahlo lapornat biomikritni apnenec, ki ga prekinjajo tanjše pole laporja. Od fosilnih moluskov so zastopane vrste Natiria costata (Münster) in Costatoria co- stata (Zenker) ter redke hišice amonitov. Med mikrofosili se najpogosteje pojavlja foraminiferna vrsta Meandrospira pusilla (Ho), med konodonti pa so zastopani značilni plitvovodni spodnjetriasni elementi Pachycladina, Hadrodontina in Elli- sonia. Abstract In the profile of Lower Triassic beds at Tehovec, southwest of Medvode, prevails dark grey, slightly marly biomicritic limestone interbedded with thinner sheets of marl. Fossil molluscs are represented by Natiria costata (Münster) and Costatoria costata (Zenker) as well as by sparse ammonite shells. Among microfossils the most frequent is foraminifer species Meandrospira pusilla (Ho). Recovered conodonts are marked by characteristic shallow water Lower Triassic elements Pachycladina, Hadrodontina and Ellisonia. Uvod Jugozahodno od Medvod, med Studenčicami in Tehovcem, je bil ob širitvi ceste le- ta 1997 v dolžini 200 m odkrit več deset metrov debel profil v spodnjetriasnih pla- steh. Profil leži v zahodnem cestnem useku 200 m pred zaselkom Tehovec (si. 1). Ramovš (1968) je iz kampilskih plasti pri vasi Studenčice prvi opisal pojavljanje foraminifer vrste Meandrospira iulia (Premoli Silva) {=Meandrospira pusilla (Ho)), omenja pa tudi natirije, mioforije in nedoločljive avikulidne školjke. Iz spodnjetria- snih plasti Škofjeloško-idrijskega hribovja je Pantičeva poleg meandrospir določila 30 Bogdan Jurkovšek, Bojan Ogorelec & Tea Kolar- Jurkovšek SI. 1. Položaj raziskanega profila spodnjetriasnih plasti pri Tehovcu Fig. 1. Position of the studied section in Lower Triassic beds at Tehovec tudi konodonte vrste Ellisonia triassica Müller (Grad & Ferjančič, 1976). Kasne- je je ekolog A. K o m a t v olivnosivem lapornatem apnencu ob cesti nad Studenčicami našel posamezne amonite in nas opozoril na rekonstrukcijo ceste proti Tehovcu. Med gradbenimi deli je bil popolnoma odkrit zgornji del spodnjetriasnih plasti (si. 2), v katerem se poleg slabše ohranjenih amonitov pojavljajo številna kamena je- dra polžev vrste Natiria costata (Münster) in redke školjke Costatoria costata (Zen- ker). V nekaterih nivojih je zelo pogostna foraminifera Meandrospira pusilla (Ho). Raziskava je obsegala natančno dokumentiranje ter vzorčevanje 47 m debelega spodnjetriasnega zaporedja plasti v cestnem useku (si. 3). Paleontološke raziskave so bile osredotočene predvsem na odvzem ter analizo konodotnih vzorcev in predstavlja- jo del večletnih sistematičnih raziskav konodontov spodnjetriasnih plasti Slovenije. Opis profila V času gradbenih del je bil cestni usek, v katerem je bil posnet profil, v celoti od- krit. Plasti vpadajo z nagibom 40 do 60° proti jugovzhodu. Talnina spodnjetriasnih plasti ni odkrita, vrhnji del profila pa končuje s prelomom, ob katerem so plasti premaknjene. V profilu prevladujejo karbonatne kamnine, predvsem apnenec, ki nastopa v 10 do Spodnjetriasne plasti pri Tehovcu 31 SI. 2. Pogled na osrednji del profila v cestnem useku pri Tehovcu Fig. 2. Central part of the section investigated along the road cut at Tehovec 30 in izjemoma do 50 cm debelih plasteh, v manjši meri se vmes pojavljajo tanj še pla- sti laporja. Apnenec je rjavkasto sive do temno sive barve in ima makroskopsko v ne- katerih plasteh lapornat izgled. Vsebuje do 10 % nekarbonatne primesi, katero se- stavljajo do 100 )im velika zrna detritičnega kremena, sljuda in minerali glin. V se- dmih raziskanih vzorcih laporja se delež karbonata giblje med 30,5 in 68 % s pov- prečjem okrog 50%, pri čemer sestavlja karbonatno komponento v vseh primeseh le kalcit. Vsebnost MgO je v vseh vzorcih nižja od 0,48 %. Spodnjih šest metrov profila gradi debeloplastovit in zrnat dolomit sivorumene barve, ki vključuje v vrhnjem metru pole in gnezda laporja ter muljevca. Zaradi dolo- mitizacije kamnine njena prvotna struktura ni več ohranjena. Dolomitna zrna merijo do 100 |im, nekarbonatno komponento pa sestavljajo do 50 |im velika zrna detritične- ga kremena (okrog 2 %) ter piritni pigment. Zaradi limonitizacije pirita je dolomit ru- menkasto razbarvan. Kljub rekristalizaciji in dolomitizaciji pa v raziskanih vzorcih dolomita opazujemo več primerkov foraminifere vrste Meandrospira pusilla (Ho) (tab. 1, si. 1). Od šestega metra dalje pa vse do konca profila se menjavata apnenec in podrejeno lapor. Dolomit se javlja le še v nekaj tanjših plasteh (vzorec Teh 38). Je temnosive barve, po strukturi pa rahlo lapornat mikrodolosparit s kalcitnimi žilicami in je brez fosilov ali drugih alokemov. Apnenec je po strukturi različen. Zastopani so vsi prehodi od „mudstone do pack- stone" (si. 3), kot tip kamnine pa so zastopani rekristaliziran biomikrit, biopelmikrit 32 Bogdan Jurkovšek, Bojan Ogorelec & Tea Kolar- Jurkovšek in redkeje biopelsparit. V skoraj vseh raziskanih vzorcih so prisotna tudi do 50 џт vehka detritična zrna kremena in sljude. Temna barva apneneca je pogojena s pi- gmentom organske snovi in pirita. Med fosili so zastopane predvsem številne ploščice ehinodermov, manj pa je ostrakodov, foraminifer {Meandrospira pusilla, Glomospira sp.), mikrogastropodov {Natiria sp. in drugi) ter školjčnih lupin. Ehinodermi so v ne- katerih plasteh tako pogostni, da so kamnotvorni (tab. 3 si. 3). Na površini plasti opazujemo mestoma še slabo ohranjene lupine amonitov. Mikritna osnova je povečini rekristalizirana v mikrosparit z 10 do 30 |im velikimi zrni (tab. 3 si. 2). Zaradi detritične primesi kažejo redke plasti apnenca slabo nakazano laminaci]o mm do nekaj mm dimenzij, v posameznih plasteh pa opazujemo tudi budinažasto teksturo neravnih kontaktov plasti ter neizrazito teksturo plastične breče. V redkih plasteh je prisotna fukoidna bioturbacijska tekstura. Mestoma je apnenec prepreden tudi s stilolitnimi šivi in s kalcitnimi žilami. Po faciesu in energijskem indeksu ugo- tavljamo, da se je odlagal na plitvem in dokaj zaprtem šelfu, ki pa je imel zvezo z od- prtim morjem. Na to sklepamo po konodontih in posameznih primerkih amonitnih hišic. Monotonost mirnega sedimentacijskega okolja razbijajo posamezne plasti oolitne- ga in bioosparitnega apnenca, ki so litološka posebnost v profilu Tehovec (Teh 13 in Teh 33). Tak oolitni apnenec je značilen za spodnjetriasno zaporedje na širšem alps- kem in dinarskem prostoru (tab. 1, si. 3). Predvidevamo, da je oolitni apnenec nasta- jal na plitvinah in v medplimskih kanalih znotraj self a, kjer je bila energija valovanja dovolj velika za njihov nastanek. Na plitvo okolje in na občasno celo nadplimsko okolje med sedimentacijo sklepamo po vadoznem sparitnem cementu znotraj oolitov v posameznih plasteh. Posebnost oziroma diagenetska značilnost apnenca v profilu Tehovec so tudi lo- kalna gnezda kasnodiagenetskega dolomita. Dolomitni romboedri so zaradi povečane vsebnosti železovih ionov rumenkastorjave barve, merijo do 200 |im, njihov delež pa SI. 3. Litostratigrafski stolpec spodnjetriasnih plasti pri Tehovcu Fig. 3. Lithostratigraphic sequence of the Lower Triassic beds at Tehovec Spodnjetriasne plasti pri Tehovcu 33 34 Bogdan Jurkovšek, Bojan Ogorelec & Tea Kolar- Jurkovšek SI. 4. Plast laminiranega apnenec v osrednje delu profila Tehovec Fig. 4. Bed of laminated limestone in the central part of Tehovec section doseže izjemoma tudi do 20 % (Teh 28). Po rentgenskih raziskavah ima dolomit sesta- vo in strukturo ankerita. Konodontna favna Za mikropaleontološke analize smo v profilu odvzeli 27 kompozitnih vzorcev ka- mnin (v vseh litoloških tipih), od tega je bilo 20 vzorcev pozitivnih. Vzorce s težo 1 do 1,5 kg smo pripravili po standardnem postopku za konodotne raziskave. Konodotni elementi so večinoma fragmentarno ohranjeni. Njihova pogostnost je nizka, razen v vzorcih TEH 4 in TEH 6, v katerih smo dobili več kot 50 konodontnih fragmentov v kilogramu kamnine. Poleg konodontov so težke frakcije vzorcev pogosto vsebovale tudi ribje zobe, v vzorcih TEH 5, 12-13, 16-17, 24-25, 28-29 in 30-32 so prisotne tudi limonitizirane foraminifere iz družine Ammodiscidae. Sestav konodontnih združb preiskanih vzorcev vzdolž profila je podoben. Označuje jih prisotnost konodontov družine Ellisoniidae. Prevladujejo elementi konodontnega aparata Pachycladina obliqua (Staesche), medtem ko so elementi rodov Hadrodontina in Ellisonia redkejši spremljevalci združb. Vrsta P. obliqua je bila poleg elementov rodu Hadrodontina prvič opisana iz kam- pilskih plasti na južnem Tirolskem (Staesche, 1964). Sweet (1988) navaja, da so Spodnjetriasne plasti pri Tehovcu__35 Zaključek Kljub relativno skromni debelini 47 metrov so v profilu Tehovec zastopani vsi ele- menti, ki so značilni za razvoj spodnjetriasnih plasti na širšem alpskem in dinarskem prostoru. To velja tako za litologijo, fosilno združbo kot za mikrofacies. V profilu prevladuje temen, rahlo lapornat biomikritni apnenec, ki ga je mestoma v večji ali manjši meri zajela kasnodiagenetska dolomitizacija, karbonatne plasti pa prekinjajo tanjše pole laporja. V več plasteh se javljajo tudi ooliti. Podoben razvoj skitijskega zaporedja je znan iz okolice Polhovega Gradca (Grad & Ogorelec, 1980), Idrije (Čar et al., 1980), južnega obrobja Ljubljanskega bar- ja (M u š i č, 1992), Kočevskega (Dozet & Silvester, 1979), kot tudi iz Julijskih Alp (B u s e r, 1986; Ramovš, 1989), Karavank (D o 1 e n e c et al., 1981; Jurkovšek, 1987), Posavskih gub (Ramovš & Anici č, 1995) ter iz central- nega dela Severnih Alp, kjer je pri Werfnu klasični razvoj skitijskih plasti (M ostler &Rossner, 1984). Raziskana konodontna združba iz Tehovca vsebuje značilne spodnjetriasne plitvo- vodne elemente Pachycladina obliqua (Staesche), Hadrodontina in Ellisonia. Primer- jamo jo lahko z združbami iz nahajališč Vrlejca pri Želinu, Tržič, Draga in Iška (Kolar - Jurkovšek, 1990; Kolar-Jurkovšek & Jurkovšek, 1995, 1996), v katerih se poleg vrste P. obliqua pojavljajo tudi elementi vrst Furnishius tri- serratus Clark, Parachirognathus ethingtoni Clark in/ali Foliella gardenae (Sta- esche), ki ustrezajo smithijski coni 7 (cona Parachirognathus-Furnishius) po kono- dontni conaciji S w e e t a in sodelavcev (1971). se v spodnjem triasu rodu Ellisonia v plitvovodnih okoljih pridružile (ali ga zamenja- le) vrste rodov Furnishius, Hadrodontina in Pachycladina. Elemente Pachycladina in Hadrodontina sta iz kampilskih plasti zahodne Srbije v Jugoslaviji zabeležila Budurov in Pantideva (1973). Hirsch in Gerry (1974) sta iz plasti zgor- njega dela spodnjega skitija do spodnjega dela zgornjega skitija v Izraelu opisala združbo Hadrodontina-Pachycladina. Pri biostratigrafskih raziskavah v Utahu je Sollen (1979) ugotovil, da rodova Pachycladina in Hadrodontina označujeta smithijsko starost plasti. Vrsta P. obliqua se v Južnih Alpah nahaja v Werfenski for- maciji in sicer v členih Campii, Val Badia in Cencenighe, njeno pojavljanje v plasteh zgornjenammalijske do spathijske starosti je bilo določeno na osnovi bentoških ma- krofosilov (P erri & Andraghetti, 1988). Razen tega sta avtorici opozorili tudi na veliko stratigrafsko uporabnost vrste P. obliqua, saj ima veliko geografsko razšir- jenost v Severni Ameriki, Evropi, na Bližnjem Vzhodu in v Aziji ter razpon omejen na zgornji skitij. Na osnovi vertikalne razširjenosti vrst plitvovodnih rodov v Werfenski formaciji je P e r r i (1991) predlagala tri biocone (cone aequabilis, anceps, obliqua), za katere meni, da so verjetno izvedljive le v Alpah. V profilu Bulla (Južne Alpe, Itali- ja) je njegov zgornji del pripisan coni obliqua. Spodnjo mejo te cone označuje prvo pojavljanje vrste P. obliqua, ki je prisotna le v vzorcu BU 45, ostalo favno pa sestav- ljajo elementi Hadrodontina in Ellisonia (Farabegoli & Perri, 1998). 36_Bogdan Jurkovšek, Bojan Ogorelec & Tea Kolar- Jurkovšek Literatura Budurov, K. & Fanti d, S. 1973: Conodonten aus dem Campiller Schichten von Brassina (Westserbien). II. Systematischer Teil. - Bull. Geol. Inst., Ser Paleont. 22, 49-64, Sofija. Buser, S. 1986: Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine). Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. - Zvezni geološki zavod, 103 p., Beograd. Čar, J., Gregorio, V., Ogorelec, B. & O r e h e k, S. 1980: Sedimentološki razvoj skitskih plasti v idrijskem rudišču. - Rud. met. zb., 27/1, 3-20, Ljubljana. D o 1 e n e C, T, Ogorelec, B. & P e z d i č, J. 1981: Zgornjepermske in skitske plasti pri Tržiču. - Geologija, 24/2, 217-238, Ljubljana. Dozet, S. & Silvester, M. 1979: Skitske in zgornjekarnijske kamenine na Kočevskem. - Geologija, 22/2, 237-336, Ljubljana. Farabegoli, E. & Ferri, M. C. 1998: Stop 4.3 - Fermian/Triassic boundary and Early Triassic of the Bulla section (Southern Alps, Italy): lithostratigraphy, facies and conodont bio- stratigraphy. - V: Ferri, M. C. & Spalletta, C. (eds.): Southern Alps Field Trip Guidebook. ECOS VII. - Giorn. Geol. 60, Spec. Issue, 292-311, Bologna. Grad, K. & Ferjančič, L. 1976: Tolmač Usta Kranj. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. - Zvezni geološki zavod, 70 str, Beograd. Grad, K. & Ogorelec, B. 1980: Zgornjepermske, skitske in anizične kamnine na Žirovskem ozemlju. - Geologija, 23/2, 189-220, Ljubljana. Hirsch, F & Gerry, E. 1974: Conodont- and Ostracode-Biostratigraphy of the Triassic in Israel. V: Zapfe, H. (ed.): Die Stratigraphie der alpin-mediterranen Trias. - Ósten-Akad. Wiss. Schrift. Erdwiss. Kom. 2, 107-114, Wien. Lower Triassic beds from Tehovec (Polhov Gradec Hills, Slovenia) Northwest of Ljubljana, at the hamlet of Tehovec, a 47 m thick profile of Lower Triassic beds (Figs. 1-4) was exposed during widening of the road. In spite of the re- latively modest thickness, in the Tehovec profile all elements are represented that are characteristic for the development of the Lower Triassic beds in the wider Alpine and Binarie regions. This is true for lithology, fossil assemblage and also for microfacies. In the profile dark, slightly marly biomicritic limestone prevails, locally more or less altered by late diagenetic dolomitization. The carbonate beds are interbedded by thinner sheets of marl. In several beds appear also oolites. A similar development of the Scythian sequence is known from the surroundings of Polhov Gradec (Grad & Ogorelec, 1980), Idrija (Čar et al., 1980), south border of Ljubljansko Barje (Music, 1992), Kočevje area (Dozet & Silvester, 1979), and also from Julian Alps (B u s e r, 1986; Ramovš, 1989), Karavanke (D o 1 e n e C et al., 1981; Jurkovšek, 1987), Sava folds (Ramovš & Anici ć, 1995) and from the central part of the Northern Alps where at Werfen the classic de- velopment of the Scythian beds was established (M ostler & Rossner, 1984). Fossil molluscs in the Tehovec profile are represented by species Natiria costata (Münster) and Costatoria costata (Zenker) as well as by sparse ammonite shells. Fo- raminifer species Meandrospira pusilla (Ho) occurs frequently (PI. 1, Fig. 1). The examined conodont assemblage from 27 conodont samples contains the cha- racteristic Lower Triassic shallow water elements Pachycladina obliqua (Staesche), Hadrodontina and Ellisonia. It is comparable with the assemblages from localities Vrlejca near Želin, Tržič, Draga and Iška (Kolar-Jurkovšek, 1990; Kolar- Jurkovšek & Jurkovšek, 1995, 1996) in which next to the species P. obliqua also elements of species Furnishius triserratus Clark, Parachirognathus ethingtoni Clark and/or Foliella gardenae (Staesche) occur that correspond to the Smithian zone 7 (zone Parachirognathus-Furnishius) according to the conodont zonation by Sweet and coworkers (1971). Spodnjetriasne plasti pri Tehovcu_ 37 Jurkovšek, B. 1987: Tolmač lista Beljak in Ponteba. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. - Zvezni geološki zavod, 58 p., Beograd. Kolar-Jurkovšek, T. 1990: Smithian (Lower Triassic) conodonts from Slovenia (NW Yugoslavia). - N. Jb. Geol. Paläont. Mh. 9, 536-546, Stuttgart. Kolar-Jurkovšek, T. & Jurkovšek, B. 1995: Lower Triassic conodont fauna from Tržič (Karavanke Mts., Slovenia). - Eclogae geol. Helv 88/3, 789-801, Basel. Kolar-Jurkovšek, T. & Jurkovšek, B. 1996: Contribution to the knowledge of the Lower Triassic conodont fauna in Slovenia. - Razprave 4. razr. SAZU 37/1, 3-21, Ljubljana. Mostler, H. & Rossner, R. 1984: Mikrofazies und Palökologie der höheren Werfener Schichten (Untertrias) der Nördlichen Kalkalpen. - Facies, 10, 87-144, Erlangen Music, B. 1992: Zgornjepermijske in spodnjetriasne kamnine pri Skopačniku v Želimeljski dolini. - Rud. met. zb., 39/1-2, 241-259, Ljubljana. Perri, M. C. 1991: Conodont biostratigraphy of the Werfen Formation (Lower Triassic), Southern Alps, Italy - Boll. Soc. Paleont. It. 30/1, 23-46, Modena. Perri, M. C. & Andraghetti, M. 1988: Permian-Triassic boundary and Early Trias- sic conodonts from the Southern Alps, Italy. - Riv It. Paleont. Strat. 93/3, 291-238, Milano. Ramovš, A. 1968: Meandrospira iulia (Premoli Silva) (Foraminifera) aus den Untertrias- Schichten in Westslowenien und ihre Lebensbedingungen. - N. Jb. Geol. Paläont. 131/1, 78-81, Stuttgart. Ramovš, A. 1989: Razvoj skitskih plasti (spodnji trias) v severnih Julijskih Alpah. - Rud. met. zb., 36/4, 623-638, Ljubljana. Ramovš, A. & Aničič,B. 1995: Untertrias und Unteranis - Ausbildung im Misnica - Tal, östlich von Rimske Toplice, Östslowenien. - Rud. met. zb., 42/3-4, 143-155, Ljubljana. S o 1 i e n, M. A. 1979: Conodont biostratigraphy of the Lower Triassic Thaynes Formation, Utah. - J. Paleont. 53/2, 276-306, Lawrence. Staesche, U. 1964: Conodonten aus dem Skyth von S^dtirol. - N. Jb. Paläont. Abh. 119/3, 247-306, Stuttgart. Sweet, W.C., M o s h e r, L.C, Clark, D.L., C o 11 i n s o n, J.W. & Hassenmuell e r, W.A. 1971: Conodont biostratigtraphy of the Triassic. V: Sweet, W.C. & Bergström, S.M. (eds.): Symposium on Conodont Biostratigraphy. - Geol. Soc. Am. Mem. 127, 441-465, Boulder 38 Bogdan Jurkovšek, Bojan Ogorelec & Tea Kolar- Jurkovšek Tabla 1 - Plate 1 1 Meandrospira pusilla (Ho) v drobnozrnatem dolomi- tu. Vzorec Teh 2: la - 60x, Ib - 30x Meandrospira pusilla (Ho) in fine-grained sparry do- lomite. Sample Teh 2: la - 60x, lb - ЗОх Foraminiferni rekristali- zirani apnenec z Mean- drospira pusilla (Ho) ter redkimi ploščicami ehino- dermov. Vzorec Teh 9a, бОх Recrystalized foraminife- ral limestone with Mean- drospira pusilla (Ho) and some echinoid plates. Sample Teh 9a, 60x Rekristaliziran oosparitni apnenec (grainstone) z ohranjenimi mikritnimi ovoji. Vzorec Teh 19, 25 x Recrystalized oosparitic limestone (grainstone) with preserved micritic envelopes. Sample Teh 19, 25x Spodnjetriasne plasti pri Tehovcu 39 Tabla 2 - Plate 2 1 Mikritni apnenec s fukoi- dno bioturoaciisko teks- turo. Vzorec Teh 20, 10x Micritic limestone with fucoidal bioturbated structure. Sample Teh 20, lOx 2 Biopelmikritni apnenec (packstone). Sintaksialni cement okrog ploščic ehi- nodermov. Vzorec Teh 21, 25x Biopelmicritic limestone (packstone). Syntaxial ce- ment around echinoidal plates. Sample Teh 21, 25x 3 Rekristaliziran bioospari- tni apnenec (grainstone). Vzorec Teh 33, 25 x Recrystalized bioosparitic limestone (grainstone). Sample Teh 33, 25 x 40 Bogdan Jurkovšek, Bojan Ogorelec & Tea Kolar- Jurkovšek Tabla 3 - Plate 3 1 Biomikritni apnenec z lu- pinami školjk (packstone). Vzorec Teh 34a, 10x Biomicritic limestone with pelecypods (packsto- ne). Sample Teh 34a, 10 x 2 Rekristaliziran biomikri- tni apnenec z ehinodermi in moluski (wackestone). Vzorec Teh 35, 25 x Recrystalized biomicritic limestone with echino- derms and molluscs (wac- kestone). Sample Teh 35, 25 X 3 Rekristaliziran apnenec s številnimi ploščicami ehi- nodermov (packstone). Vzorec Teh 42, 25x Recrystalized limestone with numerous echinoid fragments (packstone). Sample Teh 42, 25x