34, štev.
V Kranju, dne 26. avgusta 1905,
VI, leto.
GORENJEC
- Političen in gospodarski list =
Izhaja vsako soboto zvečT. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt Uredništvo in upravnišlvo se nahaja v hiši št. 105 nasproti župne
leta 1 K. Za druge države stane K 5*60. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve.  —  Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Kmetijska šola na Gorenj-ifcSK skem.
Kone<\
Pri vsakem župnišču je navadno prav lepo arondirano zemljišče. Vsak župnik naj bi to svoje zemljišče uzorno obdeloval. Saj ga m;ilok'lo tako lahko obdeluje, ker mu v marsikaterem kraju ljudje pomagajo celo s prostovoljno tlako. Tu bi lahko kmetje videli na lastne oči, da umno kmetovanje daje dokaj večje dohodke nego zastarelo ter bi se gotovo naučili marsikaj v svoj prid.
Pri vsaki šoli mora biti po postavi primeren šolski vrt. Čim razsodnejši so občani, tem raje prikupijo k šoli dosti zemljišča za vrt. Ta vrt pa naj bi učitelj uzorno obdelal ter s tem dejansko pokazal, da umno sadjarstvo, umno zelenjadarstvo daje lepe dohodke in da gojenje cvetlic blaži srca mladini in odraslim. To sla prvi šoli za našega kmeta glede umnega gospodarstva. Saj naš kmet ni tako zaplankan, da bi ne uvidel svoje koristi! Zato bo pa tudi kmalu začel vpeljavali doma, kar je videl dobrega na župnijskem zemljišču in na šolskem vrtu. Z usp hi pa rasle veselje do dela in želja po novih naukih.
V neki fari na Gorenjskem pred 15. leti noben človek ni cenil — gnojnice. Prišel pa je v to faro za kmetijski napredek vnel uči-
PODLISTEK.
Križem po Gorenjskem.
Slike in utisi.
Klanska jezera.
Gospod urednik, Vi ve»te, da nisem pesnik in da nimam posebnih darov, da bi mogel zanimivo opisali lepoto naše narave. Zato tudi mogočni Mangart s snežnim naročjem, ki straži belopeški dve jezeri, ni toliko uplival name, kakor n. pr. ljudje, ki so z mano vred obiskali jezeri, ki se pa sicer morata v lepoti meriti z najlepšimi jezeri v alpskih deželah.
Pred prvim jezerom je postavljen paviljon, kjer se dobi pivo, vino in mrzle jedi; tudi postrvi si lahko privoščiš, ako se ti ne zdi preveč škoda denarja. Paviljon in skoro ves svet ob robu prvega jezera je last fužinske tovarne; kar ni fužinskega, je pa v rokah verskega zaklada. V zakupu pa ima to gostilno neki Martinšič — sam se piše Marlinschitz — ki je tudi zakupnik oziroma posestnik gostiln «im StuckU in pa • na poitU
telj, ki je začel z živo besedo ljudem priporočati gnojnico i. t. d. V prvih par letih sta jo jela razvažati po svojih travnikih in dele-ljiščih eden, dva posestnika. Ko so pa sosedje uvideli dober učinek gnojnice, so jeli ta dva posnemati. Stari možakarji so sicer še nekaj časa t glavo odmajevali, a danes imajo po celi faii že sode, v katerih raz-važajo gnojnico, ter jih posojajo drug drugemu. A nobenega posestnika ni več dobiti, ki bi ne cenil gnojnice.
»Čemu trijer?» je rekel star možakar. «Naša pšenica je tako čista in lepa, da ne dobite v merniku niti pol pesti slabega zrnja, kaj šele smeti!» In vsuli smo to pšenico na trijer in zavrtih smo ga. Dobili smo pa — celo pest smeti in dve pe3ti slabega zrnja. — Mož je debelo pogledal in dal potem vse svoje žito očistiti na Irijerju. — Odkar se je v naših krajih vpeljalo toliko trijerjev, se naše ženske več ne valjajo po 14 dni ali celo 3 tedne po pšenicah in ržch, nego opravljajo lahko kako drugo delo v — senci. V očiščenem žitu ni plevelnega semena in samo doi>ro kaljivo zrnje, ki se lepše razraste in da obilnejši pridelek, ali ni to lrpa pridobitev? •Odkar sejem očiščeno žito, pridelam četrtino več žita.» Tako je trdil možakar, kateremu sicer skoro ni bilo mogoče dopovedati, da umno kmetovanje več nese. In prav je imel.
v Belipeči. Ako ne znaš ali ne govoriš nemški, ne dobiš zlahka česa, kar bi ti potolažilo želodec, ker Martinšič in pa tovarna strogo pazila na to, da vzameta v službo le nemške natakarice s Koroškega, ki ne umejo ali pa nočejo umeti slovenski. Nek obiskovalec je zato v spominsko knjigo nekoč napisal:
Le kdor nemško govori, tukaj kaj za želodec dobi; hvala Bogu* da nemško znam, vsaj nasičen želodec imam!
Ali ti ponižni verzi niso našli milosti v očeh nemških obiskovalcev teh jezer. Pripo-menj kakor «Sausprache» (svinjski jezik), •Pfui, Windischer!», «Zuluvolk» kar mrgoli, kjerkoli se dobi kaka slovenska beseda v knjigi, in naj se do lični k leslovenski podpiše. Italijansko, francosko, ogrsko se sme pisati, le ti, o moj narod, si tukaj kakor sploh povsod, tudi na domačih tleh le »teptan in zaničevan?..
Mislil bi si marsikdo, zakaj kak Slovenec ne postavi kakega paviljona ali tudi manjšega hotela ob eno teh jezer. Saj bi gotovo pri tem delal lepe dobičke, če bi postopal količkaj
Navedli bi lahko Še več takih izgledov, a ker nam primanjkuje prostora, naj zadostujejo ti v dokaz, da res izgledi vlečejo-. Zato bi pa naš kmetovalec moral imeti obilo lepih izgledov. Potem bi pa znal ceniti umno kmetovanje in bi marsikateri želel tudi svojega sina dati izučiti tacega kmetovanja. S takimi vzgledi bi se torej vzgojili ukaželjni mladeniči — pripraven materijal za kmetijsko šolo.
Poleg uzorno obdelanega polja pri naših župniščih in pa umno vrejenih in snažnih šolskih vrtov, bi pa moralo bili na vsaki šoli tudi nekaj teoretičnega pouka o gospodarstvu sploh. Sicer je že skoro povsod vpeljan kmetijski pouk za učence višje skupine ljudske šole in za učence ponavljalne šole. In kjer se ta pouk spaja s praktičnimi vajami na vrtu i. t. d., ima tudi že toliko uspeha, da se mladina živo zanima za umno kmetijstvo. Do-gnano pa je, da so šolski otroci vendar še premalo resni za take stvari in da se jim le prerado veliko pridobljenih znanosti izkadi, ako ta pouk preneha z dovršenjem ponavljalne šole, to je s 14. letom. Dognano je pa tudi, da ravno po izpolnjenju 14. leta mladi ljudje postajajo jako dovzetni za resne reči in tudi za pouk. Iz tega pa sledi, da je pač dobro, če otroci že v šolski dobi slišijo marsikaj koristnega in se vadijo misliti o težjih stvareh, a še boljše in celo neobhodno po-
praktično. Ali stvar je skoro neizvedljiva. Fužinska tovarna gotovo ne prepusti svojega sveta za nobeno ceno in z verskim zakladom ni dosti bolje. Menda se je lansko leto obrnil rateški hotelir Jalen do verskega zaklada, nnj mu dovoli, da napravi pri drugem jezeru paviljon za pivo in vino, ali poljedelsko ministrstvo je kratkomalo zavrnilo prošnjo. Cemu? Gotovo so uplivali tukaj razni faktorji, in nemška stranka ne najmanj.
Pravili so mi pri jezeru, da prihaja vsako leto več turistov in drugih izletnikov semkaj, posebno radi Korošci, pa tudi Ljubljančane srečaš prav pogosto. Letos so napravili ob robu in tik nad jezerom Se prav obsežno verando, tako da si pri steklenici piva nad jezerom samim oslajaš pogled.
Proli večeru sem krenil nazaj proti ia-teškemu kolodvoru. Kmalu sem stopil na svet lateške občine in nova lična tabla »Radovljiške planinske podružnice* z napisom •Klanski jezeri* ti naznanja, da si spet na slovenskem, dosedaj še ne izgubljenem svetu. Taka tablica se nahaja tudi poleg hotela •Mangart«. _
trebno je, da se po šolski dobi, to je po 14. letu, še naprej poučujejo. Saj ravno taka mladina najbolj potrebuje dobrega vodstva in da se taka mladina v enem letu navzame več dobrih naukov kakor šolska v dveh ali treh letih. Zato bi se imeli osnovati pri vsaki šoli prostovoljni višji tečaji, v katerih bi učitelj zbiral vsaj bolj nadarjene fante ter jim razlagal prirodopis, prirodoznanstvo i. t. d. s posebnim ozirom na gospodarstvo vsaj po eno uro na teden. Ta svoja predavanja pa bi kolikor mogoče podpiral s praktičnimi poskusi. Učitelj, ki res ume svoj poklic, bo po potrebi vplete! v svoja predavanja tudi zgo -dovino, zemljepis, zdravoslovjc in tudi — petje. Sploh je treba mlade ljudi dovesti do duševne delavnosti. To bi bila nekaka visoka šola za kmečko mladino. In kjer bi bili tako srečni, da bi imeli tudi še veščo in požrtvovalno učiteljico, bi ta učila deklice gospodinjstva, vzgoje i. t. d. To bi bilo res lepo in koristno! Tako vzgojeni fantje bodo kdaj gotovo boljši gospodarji, kakor pa tisti, ki se — mesto pri učenju — zbirajo pri žganju. In marsikateri izmed takih kmečkih fantov bi prosil in prosil očeta, naj ga da še naprej v kmetijsko šolo. Tako bi se pripravljal torej pravi materijal za toliko potrebno kmetijsko šolo.
Nastaja pa vprašanje: Ali so pa današnji župniki in učitelji tudi zmožni izvrševali tako imenitno nalogo? Naravnost rečeno: Ne, ker se niso zato pripravljali ne v semi-nišču in ne v učiteljišču. Ce kje danes kak župnik uzorno gospodari na svojem zemljišču, ali pa ima kak učitelj lepo urejen in snažen šolski vrt, je to skoro brez izjeme le njegova osebna zasluga. V semeniščih se duhovniki prav nič ne uče umnega gospodarstva, v učiteljiščih pa tudi ne toliko, da bi dobili bodoči učitelji res pravo veselje do te preimenitne stvari. Če je glavni pogoj kmetijskemu napredku: uzorne kmetije pri župniščih in uzorni vrtovi pri šolah, ter kolikor mogoče primernega pouka za mladino od 14. leta naprej, tedaj je pa prvi pogoj, da v semeniščih in učiteljiščih predavajo o umnem gospodarstvu strokovnjaki. Ti bodo ne le predavali nego tudi izpodbudili učitelje in duhovnike k živahnemu delovanju.
Zatrta.
Spisal J. Starogorski. Konec.
«Priprosta kmetska hči ne sme letati visoko, da potem nizko ne pade. Rada vas imam kot prijatelja. Več ne morem, ne smem. Vi odidete zopet v mesto, pozabite vse, po-postanete po svojih študijah sam svoj gospod. Ko si bodete vse natanko premislili, se bode te smejali mladostnim burkam. Vem, da me sedaj ljubite. Pa svet je velik in v njem mnogo deklet, lepših, bogatejših. Kar mignili boste in dobili dekle, nevesto, ki vas bo bolj ljubila kakor bi vas priprosto dekle, ki je vz-rastlo pod kmetskim krovom in se vzgojilo pri kmetskem delu. Sramovali bi se me, če bi me hoteli vzeti kam v družbo in sramovala bi se sama."
•Marica, prisegam yam, da edino-le vas ljubim in da bom le z vami srečen. Nikdar se ne bo drugo žensko bitje imenovalo moje, če me zavržete vi.»
«Ne govorite tako, gospod Ivo,» vzklikne Marica. «Sedaj seveda misliti- tako. Verujte mi, da sc boste še posmehovati tem svojim besedam ter ne težite ločitve sebi in — meni.»
To živahno delovanje pa bode zopet vzdra-milo našega kmeta in njegove otroke iz sedanje zaspanosti in obupnosti. In novo veselo življenje se bo začelo po naši lepi domovini. Takrat bodo pa lahko dosti pravih učencev dobili za kmetijsko šolo. Takrat jo bodo pa tudi ustanovili z veseljem. Ce bi jo pa ustanovili danes, bi bila kakor lep mlin
— brez vode.
Možje pa, ki vam je res kaj na blagostanju naroda in ki imate takorekoč njegovo prihodnjost v rokah, storite primerne korake, da se začne «narodni dom» zidati od spodaj
— pri temelju!
Potovalne knjižnice v Ameriki.
Misel o potovalnih knjižnicah se je porodila v praktični Ameriki. Skoro v vseh državah severno - ameriške Unije, v angleški Kolumbiji in Kanadi se širijo vedno bolj take knjižnice vsled neprestanega napredovanja njihove organizacije. Te knjižnice, katere prodirajo v najzakotnejše kraje na kmetih, kjer je skoro nemogoče, da bi ostala kaka prava knjižnica, je zasnoval Melvil Dewey, upravitelj državne biblioteke v Ntvv-jorku. Leta 1892. je dosegel od neujorške države stalni letni donesek za vzdrževanje malih knjižnic, katere bi sc imele pošiljali na posodo na 6 mesecev skupinam najmanj 25 članov, klubom in šolam, ki bi zahtevale knjižnico. Po preteku G mesecev se mora vrniti vsako knjižnico. «Vsaka knjižniška postaja* je plačala 25 frankov za vsako novo pošiljatev. Prvo tako knjižnico je poslala državna biblioteka v Newjorku v februariju leta 1894., v oktobru istega leta pa jih je bilo razposlanih že 24. Knjižnice nudijo najrazlič-nijše berilo: romane, novele, potopise, knjige za mladino, životopise, spise prirodne in so-cijalne vede i. t. d. Po Newjorku so se ravnale druge dižave. Leta 1895. so uvedli knjižnice v Michiganu, leta 1896. pa v Visconsinu in Ohiu. Sedaj so tudi v Maineu, Gonecticutu, Pensilvaniji, Indijani, Kansasu, Minesoti, i. t.d. Sčasom so opustili vsak prispevek za poši-
Besedico «nieni* je izrekla komaj slišno.
Kaj sem hotel? Podala mi je roko v slovo in odhitela, pustivša me samega. Zdelo se mi je, da so se lesketale solze v njenih očeh. V meni pa je plalo in razgrajalo in zdelo se mi je, da me nekaj z železno roko stiska za srce.
«Verlassen, verlassen, vet lassen bin i';
wie der Staub auf den Strassen, kein Du mile mag' mi' . ..»
sem vzdihnil, spomnivši se nemške narodne, tužnega Korotana.
Ze drugi dan sem odšel na Dunaj. Doma so se čudili temu naglemu sklepu. Izgovarjal sem se, da se moram nekoliko pripraviti in poiskali stanovanje.
Ako bi me kdo sodil po zunanjosti, bi gotovo dejal, da nisem ljubil dekleta. Bil sem dobre volje, se smejal, šalil in sploh kazal, kakor bi se mi nič ne zgodilo. Kdo bi pa tudi razumel moje bolesti ?... A to premagovanje me je stalo truda, mnogo truda. Cestokrat ko sem bil sam in še sedaj, ko je tega že deset let, mi porosijo solze oči. In tako živim, reče Ivo in si obriše solzo. —
ljanje knjižnic, tako da so na razpolago popolnoma brezplačno. Vlade so namreč videle, kako blagodejno uplivajo take knjižice na ljudstvo, pa zaradi tega sklenile vzdrževati jih za ljudstvo popolnoma brezplačno. Razen v newjorski državi se je razvila organizacija takih potovalnih knjižic najbolj v Visconvinu, kjer jih je sedaj 320. V onih državah, kjer se vlada ni brigala za take knjižnice, jih vzdržujejo ženski klubi. V zapadnih in južnih državah so dosegli ti klubi velike uspehe. — Kdaj pridemo v Evropi do tega, da bodo vlade umele potrebo ljudske izobrazbe v takem obsegu, ia bodo vzdrževale potovalne knjižnice po amerikanskem vzgledu?
Po «Soči».
Dopisi.
Izlet »Gorenjskega Sokola" v Škofjo Loko.
(Dopis iz Škofje Loke.) V jasni dan je zadonel zvonek, krilni rog, po zelenih tratah je zardelo — v prijazno Škofjo Loko je poletel čili «Gorenjski Sokol* iz Kranja. Pred mestom ga je pozdravil načelu naše «Nar. čitalnice« in »Gasilnega društva* čitalnični predsednik g. dr. Arko v navdušenem govoru; odzdravil mu je starosta C. Pire ter želel, da zamore «Gorenjski Sokol* v kratkem času pozdraviti svojega najmlajšega brata — «Sokola» škofjeloškega: «S svojim slovesnim sprejemom ste nam hoteli dokazati, da se vnemate za sokolsko idejo in visoko čislate slovensko, odnosno slovansko soko'stvo, ki hoče ohraniti narod čil in zdrav, ki hoče med ljudstvom širiti narodno zavest in narod navdušiti za vse, kar je lepo in dobro, za izobrazbo, omiko, svobodo in napredek. Brez dvoma bi narodno probujeni Školji Loki padla sokolska misel na rodovitna tla. Pognala bi močne koronine in obrodila mnogo dobrega sadu. S svojim današnjim nastopom ste sijajno dokazali, da v Loki že obstoje predpogoji, ki so potrebni za spoznanje sokolskega društva. Na noge tedaj, ustanovite si ,Sokola'! ...»   Nato so Skof-
Videl sem mnogo deklet, res pravih krasotic, a leka za svoje rane nisem našel. .. Nismo vsi ljudje enaki. To je moja povest.
Nekaj časa smo molčali, vtopljeni vsak v svoje misli.
Ali nisi ničesar več zvedel o Marici, je vprašal nekdo.
Pač! Po treh letih se je omožila z nekim domačim mladeničem, ki pa ni bil mnogo prida. Popival je rad ter jo pretepal. Ona je trpela molče, dokler ni bilo dovolj brez greha pokore. Hirala je vedno bolj in bolj in drugo leto svojega zakona je umrlf, zapusti vši možu-pijancu edino dete, ki pa ji je kmalu sledilo. Oče se ni brigal zanj. Tako legla je v grob, še čisto mlada . .. katera si je zaslužila boljšo usodo. Kakor sem zvedel pozneje, me je ljubila vendar-le. Misel pa, da bi jo jaz, gospod, zapustil kmetico, ji je dala moč, da se je tako premagovala. In to ji je pripomoglo do groba.
Debela solza mu je kanila iz oči. Pa tudi naše oči so bile rosne. Vsa živahnost in ve-selost je bila ta večer proč.
Vstali smo in se poslovili.
I. priloga „Gorenjcu" št. 34 iz 1.1905.
jeloškt narodne dame okitile čvrsto Sokole s cvetkami. Zazvoneli so krepki zvoki sokolske koračnice, vzravnala se je čila sokolska četa ter pohitela v krasno odičeno mesto. Pozdravljale so jo neštete slovenske trobojnice, vihrajoče raz vseh hiš, pozdravljalo jo je navdušeno občinstvo . . . Pred mestno hišo je obstala ter prejela presrčen pozdrav podžupana g. Lcvra Sušnika v imenu občinskega odbora. Starosta se je zahvalil najtopleje za krasen, nepričakovano presrčen sprejem in na načelnikovo povelje »razhod!* se je četa razkropila po prijazni, praznično odeti Škotji Loki.
Množica občinstva — z veseljem moramo beležiti, da smo opazili izredno mnogo kmetskega prebivalstva — je naraščala vedno boljinbolj ter se zbirala okrog telovadišča, hišna okna so se polnila in vse je nestrpno pričakovalo telovadbe. Kar zadoni sokolski rog in ob živahni koračnici prikoraka četa sokolskih telovadcev — same jeklene postave, na vseh obrazih pogum in resnost; značitelja trdega neupogljivega značaja in resne volje. Nešteta množica gledalcev ostrmi za hip, kar pa zadoni glasen pozdrav telovadcem iz sto in sto grl. Vrste stoje še nepremično pred orodjem — kratek zvok načelnikovega roga in na šestero orodjih se prične živahno telovaditi (1. vrsta: drog, bradlja; 2. vrsta: kozel, bradlja; 3. vrsta: konj, skok daleko-visoki). Občinstvo ne ve, kam bi gledalo, sedaj zadoni temu, sedaj onemu telovadcu burno priznanje. V resnici izborno in elegantno je telovadila prva vrsta in lahko rečemo, da je s tem nastopom venčala svoje dosedanje častne vspehe; tudi ostali vrsti sla telovadili prav dobro, le nekaterim je bilo priporočati, da vaja narejena — še ni izvedena. Komaj se je občinstvo privadilo slediti vsem gibom, je že zopet četa odkorakala, spremljana z burnim priznanjem. Orodni telovadbi so sledile krasno proizvajanc »preste vaje«. Od teh so čvrsti telovadci zopet odkorakali v dvostopu, občinstvo pa se je od njih poslovilo z burnim ploskanjem priznanja.
Po telovadbi se je razvil pred novo pivovarno živahen koncertni večer, pri katerem je sodeloval tudi slavni kranjski čital-niški pevski zbor. Krasen umetalni ogenj je zdajpazdaj zažarel v lepi poletni večer in mladina se je pridno sukala na plesišču. Predsednik škofjeloške čitalnice g. dr. Arko je še enkrat nazdravil v krepkem govoru sokolski ideji. Le prehitro nam je oznanil načelnikov rog, da je prišel čas odhoda. Kakor bi trenil, so stali čvrsti Sokoli v jeklenem redu v četi. Se enkrat zadoni u stoinslo grl krepak »Na zdar!» in «Gorenjski Sokol* se je poslovil od prijaznega škofjeloškega občinstva. — Pokazal nam je s svojim vseskozi častnim nastopom in z vzornim m I oni, kaj je pravo sokolsko delo, katero ulrja in bistri značaj in voljo vsakega posameznika v naporni narodni borbi. Škofjeločani! Ne le mladeniči, temveč tudi možje, zberimo se in le, ako so v resnici dani pogoji, ustanovimo si društvo jeklenih narodnih borcev in mogočno naj zaplapola nad Škofjo Loko sokolski prapor, znak narodne probujenosti in v slrah sovragom. Na zdarl —k.
Blejske novice.
— Občinski odbor je imel dne 21. t. m. svojo sejo. Kot zastopnika obč.ne se izvolita v zdraviško komisijo na Bledu za dobo 1905—1908 občinska svotovalca Ivan
Pretnar iz Zagoric in Anton Vovk z Grada.
— Obrtna zadruga radovljiška prosi za podporo za razzlavo. Seji dovoli 50K.— »Učiteljskemu konviklu se dovoli 50 K. - Za novo cesto izZake na kolodvor Bled se dovoli 3000 K.
— Zveza društev za povzdigo prometa tujcev pozivlje k pristopu. Soglasno se sklene, da občina pristopi kot članica k prvi skupini v znesku 100 K. — Pogorelcem v Horjulu se dovoli 20 K podpore. — Občinski odbor sprejme in odobri načrte za vodovod na Bledu, iz-golovljene po deželnem nadinženerju I. Sbri-zaju. — Občina sklene, da odslej naprej dobivajo revni otroci brezplačno vse šolske potrebščine v šoli, imovitejšim pa se bode potom šolskih oblasti poslal koncem vsakega šolskega leta skupen račun. Predlog se utemeljuje s tem, da se šolski otroci ne razvadijo že v zgodnji mladosti zapravljanja in izkoriščenja od strani starišev. Iz pedagogičnih ozirov vsekakor jako umesten predlog, katerega priporočamo tudi drugim občinam. — Ko se sklene in priporoča še par drugih, manj važnih stvari zaključi župan sejo.
— Volitve v zdraviško komisijo Bled se vrše v kratkem. Kakor ču-jemo, se bodo volili vsi stari, za napredek in prospeh našega letovišča zelo vneti možje.
— Tujcev izkazuje zadnja številka «Letoviškega lista« 378 oseb.
— Cesarjev rojstni dan se je slovesno praznoval pri nas. V predvečer je bila krasna razsvetljava jezera, na obali in-z Grada so pa švigale rakete in se je vžigal krasni umetalni ogenj. Po, jezeru je švigalo nebroj krasno z lampijoni razsvetljenih in lepo de-koriranih čolničev in tudi zdra.viška godba je kaj pridno svirala razne komade. Obžalovati pa je, da se letos te vožnje po jezeru ni udeležil dobroznani »Blejski pevski zbor«, da bi se vsaj pri tej priliki slišala mila slovenska pesem. Tako je bilo pa vse slavlje bolj v nemškem duhu, godba je svirala nemške komade, neki tujci so prepevali nemške pesmi, vmes so odmevali hripavi «hoch»-klici
— le slovenske pesmi se ni culo! Kaj je vzrok, da se pevski zbor ni udeležil te slav-nosti, ni znano, govori se to in ono, ali dolžnost bleskih Slovencev bi bila, da ravno pri taki priliki pokažejo, da na Bledu še bivajo Slovenci! Naša reč nekako spi na Bledu, letos pevski zbor še enega koncerta ni priredil, sploh nobene narodne veselice še ni bilo.
Velika gozdna veselica v Straheči dolini.
V nedeljo, dne 20. t. m. sta priredila društvi »Slovensko bralno društvo* in meščanska godba v Kranju veliko gozdno veselico, koja je uspela po splošni sodbi in v vsakem oziru jako povoljno. Toliko občinstva še ni bilo na nobeni veselici v Kranju, kakor ga je bilo v nedeljo popoldne na tej. Iz mesta in okolice so prihiteli ljudje v prijazno Stra-hečo dolino, tako, da je bila ta že ob štirih popoldne polna občinslva. Takoj v začetku doline je bil napravljen oder za ples, kjer se je ob zvokih meščanske godbe zabavalo staro in mlado pozno v noč. Nekoliko dalje se je točilo sveže pivo in vino, dobila so se tudi mrzla jedila i. t. d. Ob petih popoldne se je uprizorila na nalašč za to postavljenem odru šaloigra »Ponesrečena glavna skušnja*, katera je vsaj deloma dobro izpadla.  Ta dan je
izšel tudi šaljivi list «Kranjska gofla*, ki je dala obilo zabave občinstvu. Vsa dolina je bila okusno okrašena z zastavami ter prepre-žena z balončki in svetilkami, ki so na večer čarobno razsvetljevali vso dolino. Slavni pevski zbor narodne čitalnice je zapel več mičnih pesmi, godba pa je neutrudno igrala svoje komade; glasno je odmevalo ubrano petje« obširen veselični prostor, ki je bil ta dan veliko premajhen, pa se je polnil vedno boljinbolj. Pravo življenje se je razvilo šele zvečer, ko je vsa dolina zažarela v čarobnem svitu; užgal se je umetalni ogenj in velika magnezijeva luč, koje svetloba je padala po vsej dolini je čarobno razsvetljevala veselični prostor. Veselo vrvenje se je razvilo na plesnem odru in je ponehalo šele pozno v noč. — Veselični odsek si šteje v prijetno dolžnost, da izreče na tem mestu iskreno zahvalo vsem darovalcem krasnih dobitkov za šaljivo loterijo tukajšnjim in zunanjim. Posebna zahvala pa se izreka tem potom gospe Konce vi in gospici MiciLehrmannovi, koji sta se veliko trudili, da sta nabrali toliko in tako lepih dobitkov ter se nista ustrašili dela in truda, nego sta z največjo požrtvovalnostjo zastavili vse svoje sile v prid slovenskega bralnega društva in meščanske godbe. Dalje se izreka najiskrenejša zahvala vsem onim cenjenim gospicam, koje so razpečavale listke za šaljivo loterijo, šaljivo pošto, dalje šaljivi list, razglednice i. t. d. Zahvala se izreka tudi slavnemu pevskemu zboru narodne čilalnice, ki je blagohotno sodeloval pri tej veselici ter slavnemu mestnemu županstvu za posojene zastave in kolibe, konečno se zahvaljujemo tudi vsem drugim, ki so karkoli storili v korist te veselice ter s tem pripomogli do žazvitka in napredka obeh društev. Srčna jim hvala! Veselični odsek.
Radovljiške novice.
— «Zabavni klub« v Radovljici je pripravil v peiek dne 18, t. m. svojim članom in prijateljem izreden užitek. V proslavo 75 letnice cesarjeve se je priredil v vrtnih prostorih Hudovernikove restavracije koncert, pri kalerem je svirala blejska zdfaviška godba. Navzoča je bila domalega vsa inteligenca iz Radovljice in tudi nekaj iz soseščine. Godba je svirala večinoma slovanske skladbe ih si pridobila splošno priznanje. Vesel ples je zaključil lepo uspelo zabavo.
— Temelj novemu po soj ilničnemu poslopju so pričeli kopati pretekli teden. Zidarska dela je prevzel tukajšnji stavbenik g. Hronek.
— Prememba posesti. G. Hronek je prodal svojo lani nanovo sezidano vilo g. ministerijalnemu svetniku pl. Vestu.
— P r e m e š č e nj e. Okrajni tajnik g. Ivan Kocijančič je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Ljubljano, na njegovo mesto pa pride novoimenovani vladni kancelist g. Aleksander Schaffer.
— Gasilno društvo. Čisti dobiček društvene veselice dne 13. t. m. znaša nad 700 kron.
Otvoritev nove mestne hiše v Novem mestu.
(Dopis iz Novega mesta.)
Lelos 18. avgusta je otvoril g. župan pl. Sludovič z mestnim zastopom novo mestno
hišo. Godba je na predvečer priredila g. županu serenado, drugo jutro pa buduico. Dopoldne ob 11. uri se je zbral mestni zastop v novi dvorani. Prisostvoval je tudi okrajni glavar baron Rechbacli. Na galeriji in v stranskih prostorih je bilo polno odličnega občinstva. Otvoritev se je vršila brez posebne slavnosti.
Zupan otvori sejo. Poda v kratkih potezah zgodovino novega »rotovža*. Dne 14. avgusta 1908 je občinski odbor sklenil na njegov predlog, da se stavi nova mestna hiša. Stara ni več zadostovala potrebam in poprava bi stala gotovo tudi precejšnjo svoto. Delali so zvečine domači rokodelci. Potem želi nadalje, da bi nova mestna hiša služila vedno napredku in gledala srečne ljudi. Zeli tudi, da bi cesar še dolgo živel in nam ostal mil vladar ter mu zakliče: «Ziviol» Odbor in občinstvo soglašata. Odpošlje se nato vda-nostna brzojavka cesarju.
Nato se zahvali virilist g. dr. Slane v imenu someščanov občinskemu odboru za njih trud in za zanimanje taistega za napredek. To stori v daljšem govoru, v katerem razvija naslanje meščanstva ter njega pomen za gospodarstvo in kulturo človeštva ter pomen mestne hiše v teh razvojih.
Odloči sc tudi 200 kron v dar mestnim revežem namesto banketa. Potem so si navzoči ogledali zgradbo. S tem je bila slavnost zaključena.
Stavba je povsem moderno dovršena. V pritličju sta dve sobi, na desni je soba za sodnijske dražbe, na levi pa stražnica in spalnica. Po zložnih kamenitih stopnicah se pride v prvo nadstropje, kjer ima mestna hranilnica svoje prostore. Iz prvega nadstropja vodijo enake stopnice v drugo; tu je mestni urad. Cela stavba jc stala 70.000 kron.
Kako se ravna s kmetom?
(Z Dolenjskega.) • Pravzaprav, če pišemo resnico in se potegujemo za pravico, al' nam kaj morejo ? Nič! In ker nam kljub temu, čeprav piše «ncka zgaga* v »Gorenjcu* (Štembur se na »zgage* dobre razume), prav nič ne morijo, gremo kar korajžno naprej in se zglasimo kar mimogrede še pri našem sosedu Juriju. Le-ta je imel, kakor že rečeno, nekaj malega naloženega v hranilnici. S tem pa je revež zagrešil in izgubil vsako pravico do podpore. «Dobro stoječih gospodarjev ni vpisati v zapisnik podpore potrebnih.* To je bila parola našega barona, to mu je bil ključ in podlaga, kako in komu razdeliti podporu. Baronu pravzaprav ni zameriti. Kaj on ve, kako naš kmet — recimo naš takozvani «dobro» stoječi kmet — stoji in kako več kot tužne razmere nadvladujejo vse naše dolenjsko gospodarstvo že cela desetletja. On ne more vedeti, da takozvani »dobro stoječi* kmetje so že davno legli k zadnjemu počitku in kar jih je še preživelo krizo zadnjih deset let, ti so šli večinoma čez «velko lužo» v daljni svet, ali pa — «na boben*. Peščica preostalih je bila primorana oprijeti se kake obrti ali sploh kakega posebnega glavnegu zaslužka, če so hoteli iz teh žuljev ohraniti si peščico zemlje, na kateri so bili rojeni. In tako ima Dolenjska pač nekaj »dobro stoječih (nekaj celo tudi premožnih) birtov, mesarjev in trgovcev, ali nima pa pravih, premožnih kmetov. Ali
tudi birtje- in mesarji in vsi drugi, ki imajo poleg obrti tudi svoja posestva,  morajo mi priznati, da vsa naša kmetija v današnjih dneh pri najboljši letini nese komaj toliko, da se pokrijejo vsi stroški za obdelavanje in oskrbovanje kmetijstva. Ob količkaj slabi letini pa se morajo stroški večinoma pokriti iz druge blagajne. Pravimo tedaj, kmetijstvo je pasivno. Ko bi vsi birtje in mesarji, ki so objednem tudi kmetovalci, natanko ločili in vodili blagajno in račun svojega obrta posebej in kmetijstva zopet posebej, bi se večinoma vsacega konca leta obupno popraskali za ušesa, uvidevši, da jim bilanca dohodkov in stroškov iz kmetije ne »štima*. Marsikdo bi potegnil »štrli* čez «rajtengo» in posestvo, ki mu le nosi stroške, razprodal, ter se tem vzorneje in vstrajneje oprijel le svojega glavnega obrta.   Pa če se kaj tacega ne dogaja še večkrat, kakor se, je temu vzrok le sistematična — recimo — površnost, s katero taki posestniki sklepajo svoje letne račune. O tem bi se dalo mnogo razpravljati in mnogo povedati.  Pa ker nas izkušnja zadnjih časov uči, da »več občanoy» s svojim »vidnim poglavarjem« vred, si ne špoga tiste krščanske potrpežljivosti, da bi posamezne članke prebrali in premleli od nog do glave, hočemo biti lojalni dovolj, da na ljubo «več občanov« in le enega samega »Šteinburja* prenehamo. Ali vsemu tu navedenemu nekaj dodati moramo še, zakaj stvar je za nas silno važna. Namreč zavzemati nam je pri tem prvem razredu posestnikov neovrgljivo stališče, da v vseh  našemu  sličnih  slučajih   nam sme biti pred očmi vsak lastnik kmetijstva, samo kot kmetovalec in obdelovalec dotičnega zemljišča.   Kaj je on še poleg tega, to nam nič mar in to naj si blagovoli tudi naš g. Štembur z baronom zapomniti za prihodnje slučaje. Pa prenehajmo!...
Prišla je nevihta in debela toča je zmlela in strla vse polje in poljane. I !im bolj je bila kje za njo posebno ugodna lega, čim večje, lepše in obširneje polje je ležalo pred njo, tem večje, izdatneje in občutljiveje sledove je zapustPa za seboj. Ni kar nič vprašala, čigavo je to polje, čigav oni travnik, čigav ta gozd; ni vprašala, ali ima posestnik te njive kaj denarja v hranilnici, ali je čez vsa ušesa zadolžen, ali dobro ali slabo stoji. Preko kratke njivice kajžarja je šla hitro naprej, na široko in dolgo razprostrtih poljanah večjega kmeta je imela kajpada več «nujnega» opravila. Eno uro samo, in ves trud, ves v polje vtaknjen denar, je bil zaman . . .
Škoda je ogromna, čim več si imel, tem več si izgubil, in kar si izgubil se ne da nadomestiti; delni sad in plod mogoče se da nadomestili z denarjem, a tvojega strtega upa, tvoje bolesti, ko vidiš pred saboj delo svojih rok vse uničeno, vse mrtvo, tega ti ne more nihče odkupiti ne z zlatom, ne srebrom ...
Ceniliia komisija! Škode, ki je no vidim v polnem obsegu na licu mesta, ne morem oceniti. In naj sem tudi vsemogočni Štembur, naj sem tudi vidni poglavar več občanov«, ki jim ukazujem, braniti me po »Narodu«, po »Slovencu« se bom spravil sam na to »zgago*, in naj bi bili tudi res le nekej malega pogledati, kar je ob poti ležalo, vse zastonj! Gotovo je le eno, da škoda po toči se ni ocenila od parcele do parcela, in vse, kar je bilo druzega, je, kar se ne nanaša na po postavi določene predpise in določila, pravza-
prav vse skupaj le humburg ali po domačo rečeno — prazno delo.
Bes je, občina Šmihel-Stopiče jc velika, res je pa tudi, kar Vam občinski tajnik drage volje potrdi, da niso bile vse vasi občine, temveč komaj Četrtina po toči prizadete. — Tako je tako, gospoda moja, če že pišele v «Slovenski Narod« kljub temu, da Vam je prepovedan in če že objednem «zgagate» po »Slovencu«, svetujem Vam, pišile in «zga-gajte« resnico, golo resnico, ne zavijajte do-zdevnosti z neresnicami in pred vsem ne obrekujte! Mi smo celo zadevo pojasnili kakor jc bila, ali saj, kakor se nam je zdelo, da je bila, in komur to ni všeč, mu je na razpolago, da si pomore poštenim potom, kakor si more. Popravite stvarno, na podlagi nasprotnih dokazov, če morete, ali svetujem Vam vsem, ki zdaj kakor poparjeni mački, ko se jim je stopilo na občutljivi rep, cvilite in mijavkate po listih, opustite svoja obrekovanja in svoja podla zavijanja. Pa če hočete, da se Vam postreže z enakim orožjem, dobro, se Vam bo postreglo, toda potrpeli bodete, da pridemo do konca naše razprave. Torej bodite previdni in ne spuščajte se predaleč! Ni tako globoko in ne tako visoko, da ne pridemo za Vami. Capito ? . ..
Tedenski politični pregled.
Ogrski ministrski predsednik Fejervarv je predložil cesarju nov program za rešitev krize. Nasvetuje uvedbo teritorijalnega sistema za armado ter razširjenje madjarščine kot službeni in polkovnik jezik pri ogrskih polkih, uvedbo ogrskih emblemov, rabo madjarščine pri vojaških sodnijah. Madjarščina dobi pri ogrskih polkih prvo veljavo. Za te koncesije zahteva Fejervaiv pomnožitev aktivne armade in nov brambeni zakon. — Budimpeštanski listi priporočajo vladarju večjo ljubezen nasproti Mažarom. Najlepše se je obnašal znani voditelj najradikalnejših Košutovcev, Barabas. Pri neki pojedini so vprašali, kaj namerava storiti večina ogrskega državnega zbora, če kralj 15. septembra zopet odgodi zasedanje. Barabas je odgovoril: »Ce kralju nič ni za ogrsko krono, naj to stori. Mi bomo pa nadalje zborovali, vrgii Fejervarvja in njegove pristaše iz zbornice in s kraljem govorili norveško*. Barabasovi pristaši so nato živahno ploskali. Ogrski naučni minister je izdal dva odloka, v katerih naroča, naj se v vseh ljudskih šolah in učiteljiščih uči mažarščina. To je naperjeno proti nemažarskim narodnostim na Ogrskem.
Rusija jc dobila dne 19. avgusta svoj zastop, ki seje predložil senatu in obenem razglasil kot carjev ukaz o ustanovitvi narodnega zastopstva, ki se imenuje »Gosudar-stvenaja duma*. Novi ruski državni zbor sc otvori ob navzočnosti članov carske rodbine, ministrov in diplomatičnih zborov. Pred vsem se mu predlože naslednji načrti: reforma mestne in deželne uprave, reforma kmetijskih zakonov, židovsko vprašanje, uvedba prisilnega šolskega obiska.
Mirovna pogajanja so odložena do 2G. t. m. Uradno se razglaša, da je že podpisan protokol o tistih točkah, glede katerih se je doseglo sporazumljenje. To so prve štiri točke japonskih zahtev. Glode 7 točk so pogajanja odložena, glede 'A se začno nova. Cuje se, da so se Japonci oklenili predloga, da vrnejo Rusiji zavzeti del Sahalina, ako plača Rusija
2. priloga »Gorenjcu" št. 34 iz 1.1905.
1800 milijonov jenov. — »Malin« poroča, da odklanja Wille predlog, naj Rusija proda Japonski Sahalin, ker bi to v bistvu pomenilo plačilo vojno odškodnine. — Mirovni konferenci še ni bil predložen nasvet glede mo-dusa, kako naj Rusija zopet pridobi Sahalin. Čuje se, da je Roosevelt vendar izposloval privoljenje Japonske za ta nasvet in da ga sprožijo v konferenci japonski pooblaščenci. Ruski pooblaščenci so baje naklonjeni temu nasvetu. — Roosevelt je rekel poročevalcu •New-York Times», da je tekoči leden historično pomemben, ker prinese mir med Rusijo in Japonsko. — Iz Portsmoutha se poroča: Mirovna pogodba med Rusijo in Japonsko bo v kratkem podpisana. Sporazumljenje se doseže na naslednji podlagi: Rusija plača Japonski za prehranjenje ruskih ujetnikov in oskrbovanje ruskih ranjencev primerno svoto, ki pa ne bo velika, ter odstopi Japonski severni del Sahalina, med tem ko ji ostane južni del. Nasprotno opusti Japonska svoji zahtevi, da se ji morajo izročili v Aziji internirane ruske ladje in da sme imeti Rusija v Aziji le omejeno število vojnih ladij.
Novičar.
Imenovanja. Okrajni šolski svet v Radovljici je imenoval pomožno učiteljico Marijo Bajt v Idriji za pomožno učiteljico in voditeljico na enorazredni ljudski šoli v Ko-privniku. — Provizorična učiteljica na Prim-skovem Antonija Jesenko je nastavljena za provizorično učiteljico in voditeljico na eno-razrednici na Bukovici.
ViBOk gost, princ Orleans, poročnik 0. huzarskega polka, se je na potu skozi Kranj mudil tukaj in stanoval v hiši priljubljene gostilne g. Rajm. Sušnika.
Županom občine Sorica je bil dne 14. t. m. izvoljen vrli narodnjak g. Franc Demšar, posestnik i. t. d. v Zalem logu, občinskim svetovalcem pa Jernej Zbontar iz Zalega loga, Jernej Zgaga iz Davče, Martin Trojar iz. Sonce in Janez Gufar iz Danj. Gosp. Fr. Demšar je sedaj prvi župan, odkar sla združeni pod-občini Zali log in Sorica, v Zalem logu, kjer več kakor trideset let niso imeli župana.
Iz Tržiča se nam piše: H koncu moramo še nekaj omeniti. Ako je g. Gassner predlagal g. Riegerja iz srme hvaležnosti radi zaslug, koje si je stekel za gradnjo železniške proge Kranj-Tržič, tržiškim častnim občanom, zakaj ni predlagal tudi g. dr. Ferjančiča, ki si je stekel gotovo več zaslug v tem oziru, kakor pa zgoraj imenovani. Tu se v pravi luči pokaže cilj, kojega so zasledovali pri volitvi častnih občanov. Njim se je šlo samo za prihodnje volitve in nikakor ne za zasluge, koje so si izvoljeni stekli za tržiško občino. Kajti, če bi se bilo šlo za zasluge posameznih, bi g. Gassner gotovo ne bi bil mogel prezreti g. dr. Ferjančiča. Radovedni smo, kaj je g. Goekena privedlo do tega, da je glasoval in kaj se mu je vse za to obljubilo. Saj je bil preje vendar vedno lojalen napram Slovencem. Morda se mu je obljubil od nemške strani županski stolec, po kojem že davno hrepeni njegova žejna duša. Ali pa je g. Goeken to storil iz hvaležnosti do g. Gassnerja, ki mu je zaradi neke denuncijacije povzročil toliko nepotrebnih pravdnih stroškov. Jako bi bili g. Goekenu hvaležni, ako bi nam povedal vzrok, zakaj je postal general Stossel, S tem za enkrat dovolj!
Predovedana vožnja z avtomobili. <'.. kr.
deželna vlada je sporazumno z deželnim odborom Kranjskim v zmislu § 22 razglasila z dne 2. julija PJ04. Št. 11. dež. zakonik prepovedala vožnjo z avtomobili in motorskimi kolesi razen navadnega motorskega dvojnega kolesa po naslednjih cestah: 1.) na deželni cesti, katera se odcepi v Javoiniku od državne ceste ter vodi čez Kočno do Spodnjih Gorij; 2.) na okrajni cesti od Sp. Gorij čez Zgornje Gorje do Krnice; 3.) na okrajni cesti, katera se odcepi od državne ceste nasproti kolodvora na Dovjem, pa vodi skozi Dovje zopet na državno cesto; 4.) na okrajni cesti, katera se odcepi na Jesenicah od državne ceste ter vodi do sv. Križa (Planine); 5.) na okrajni cesti, katera se odcepi od državne ceste nasproti Rodnam ter vodi čez Hraše v Lesce; C.) na okrajni cesti, katera se odcepi v Zgošah od državne ceste ter vodi skozi Novovas v Radovljico; 7.) na okrajni cesli, katera se odcepi pri Mošnja!1 od državne ceste ter vodi čez Predlrg v Radovljico; 8.) na okrajni cesti od Begunj — od kaznilnice za ženske — skozi vas Begunje proti Tržiču do okrajne meje v Hudem Grabnu; 9.) na okrajni cesti od Radovljice do Kanmegorice; 10.) na okrajni cesti od Stare Fužine čez Studor - Srednjovas - Jereko do Bitenj; 11.) na občinski cesti po Mojstrani in po dolini proti Vratam; 12.) na občinski cesti, katera se odcepi pri cestarski hiši pod Dovjem od državne ceslo ter vodi na desnem bregu Save v Mojstrano; 13.) na občinski cesti od javorniškega savskega mosta dc blejske Dobrave; 14.) na občinski cesli od Grada do Zasipa in dalje v Podhom in Spodnje Gorje; 15.) na občinski cesti, katera se odcepi v Zabreznici od državne ceste ter vodi čez Breznico, Rodne v Polče in Begunje. — Na imenovanih cestah je toraj strogo prepovedano voziti z avtomobili vsake vrste razen navadnih dvokolesnih ter se bode vsak prestopek te prepovedi kaznoval v zmislu § 22. razglasa c. kr. deželne vlade z dne 2. julija 1904, dež. zak. št. 11. Imenovane ceste bodo označene s prepovedanimi tablicami s sledečim napisom : Na lej cesti je pod kaznijo prepovedana vožnja z avtomobili vsake vrste razen navadnih motorskih dvojnih koles.
Cirkus Lipot dospe v ponedeljek iz Ljubljane v Kranj, kjer postavi tik savskega mosta svoj šotor. V Kranj pride to pot zopet enkrat družba, katere produkcije so vredne splošnega zanimanja. Ljubljanski dnevniki pišejo brez izjeme, da se vse produkcije odlikujejo po točni in elegantni izvedbi. Dresura mnogoštevilnih in lepih konj je vzorna, jo-keyi so izvrstni, akrobatje, gimnasti, jahalke, žonglerji i. t. d. zaslužijo pohvalo. — Skandinavski cirkus Lipot obstoji iz 110 oseb in ima 00 konj. V Kranju se vršita samo dve predstavi, prva v ponedeljek, dne 28. t. m. in druga v torek, dne 29. t. m. Več pove današnji inserat na zadnji strani.
VII. promenadni koncert. Tukajšnja meščanska godba priredi danes zvečer ob 8. uri na glavnem trgu promenadni koncert s povsem novim sporedom.
Visokošolska veselica. Kakor čujemo, nameravajo priredili tukajšni člani društva svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava* na Dunaju in ostali narodno-napredni akademiki dne 7. septembra veselico v prostorih »Narodne čitalnice*. Na sporedu je variete-večer z bogatim programom in pa ples,
Vrtno veselico s javno telovadbo priredi slovensko telovadno društvo »Sokol* v Tržiču v nedeljo dne 27. avgusta na vrtu g. Lovra Aljanč:ča v Bistrici. Začetek ob 3. uri popoldne. Spored: 1. Telovadba: a) vaje na orodju, b) proste vaje; 2. petje: 3. godba na lok; 4. prosta zabava in ples. Pri telovadbi in plesu svira godba na lok. Vstopnina 40 vin. za osebo. Ker se vrši veselica v pro-speh nove telovadnice, se preplačila hvaležno sprejemajo. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
V Tržiču je umrla gospodična Marija Raitharek. Naj v miru počiva!
Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je te dni razposlala vsem slavnim občinskim odborom na Slovenskem sledečo prošnjo: Slavni občinski odbori Dvajset let je minulo, odkar so Slovenci ustanovili svojo »Družbo sv. Girila in Metoda v Ljubljani*, ki ima namen, obvarovati slovensko deco pred potujčevanjem. Dvajset let, v katerih je bilo družbi marsikaj pretrpeli. Slavni odbor! Naša družba ne propada, nego njen delokrog se širi od dne do dne; a žal, marsikaki nujni zahtevi ne more ugoditi, ker ji nedoslaja potrebnih sredstev v to. Naši narodni nasprotniki delujejo vedno bolj in silijo danes družbo na odpor tudi tam, kjer bi si pred 20. leti nikomur niti v sanjah ne bilo zdelo verjetno. V tekočem letu je slavil nemški »Schul-verein» 25 letnico svojega delovanja in ob tej priliki so mu priskočile z znatnimi oporami na pomoč ne le nemške občine, marveč tudi take, kojih zastopi so vsled volilne geometrije slučajno v rokah naših nasprotnikov. Častiti! Učimo se od njih. Uk je dober vsak, najsi pride od leve ali desne. Zato se pozivljemo s tem pismom danes do Vašega slavnega zastopa z uljudno prošnjo, da blagovolite nakloniti naši družbi Stalno letno podporo. Opozarjamo Vas bratov Čehov. Ni je namreč tam srenje, da bi jej na srcu ne bila osrednja češka malica. Za tekoče leto pa prosimo izdatneje izredne podpore, da poplačamo družbin dolg in tem načinom s prostejimi rokami i ti veselostneje delamo še v prihodnje za svoj ljubi rod. Vodstvo družbe sv. (Urila m Metoda. V Ljubljani, dne 29. julija 1905. — Tem potom prosimo, da nas na tej prošnji najizdatneje podpirajo vsi merodajni faktorji, za kar se jim že naprej najiskreneje zahvaljujemo.
Živinozdravniška predavanja v radovljiškem Okraja se vrše dne 27. avg. v Beli peči, dne 3. septembra na Bohinjski Bistrici, dne 17. septembra v Zasipu pri Bledu in dne 24. sept. na Dobravi pri Kropi.
Vlom v prodajalno. V Škofji Loki je bilo vlomljeno v noči od 12. na 13. t. m. v neko prodajalno in ukradenega 80 K denarja, zlat prstan, vreden 20 K, za 20 K sladkorja, več žepnih robcev in lesenih pip, veliko smodk in svalčič in za 40 K različnega špecerijskega blaga. Tat je pobegnil.
Zgradbe na državni ljnbelski cesti 1. Poprava poškodovanih delov državne ceste med km 48*2—50"4 v preračunjenem znesku 20.000 K; 2. zavarovanje rečišča potoka Bistrica pod državnim mostom v km 42-0 v Tržiču v preračunjenem znesku 3000 K; 3. zgradba novega mostu v armiranem betonu v km 49*8—50, iste ceste v preračunjenem znesku 5000 K. Radi oddaje teh zgradb po enotnih cenah se razpisuje na dan 7. sept. 1.1. ob 10. uri dopoldne obravnava pismenih ponudb.
Ušlo mu je. Zgodil so je čudež. »Slovenec* ja enkrat povedal resnico. V .številki od 24. t. m. imenuje v uvodniku katoliški shod »demonstrativna parada». No — tako naravnost, prav otroško -priprosto ni povedal resnice še nikoli. »Slovenec* naj bo uverjen, da bode takoj izginilo vse nasprotje med njim in nami, ako bode ostal dosleden in pisal vedno in v vseh zadevah tako odkritosrčno resnično
Og. učitelji. Pod tem naslovom priob-čena notica v zadnji številki našega lista ne odgovarja resnici, kakor smo se prepričali po natančnih informacijah.
Popravek. V uvodnem članku zadnje številke naj se glasi na drugi strani, 1. stolpec, f). vrsta zgoraj, namesto,večnosti' — .učenosti'. *   * ♦
Deset resnic o pijači. I, Pivo, vino in
žganje ni za zdravega človeka prav nič potrebno. Bolnikom se včasi priporoča za zdravilo, v kolikor nakaže zdravnik. 2. Spiritu-ozne pijače, vživane v večji meri, opijanijo človeka, a morejo povzročiti tudi naglo smrt vsled srčne kapi. Pivo je tembolj škodljivo, čimdalje ga uživaš. Za človeško zdravje naj-škodljivejše jc žganje. S. Opojne pijače raz-dražujejo in razburjajo živce, pijanci pozabljajo skoraj na glad. In vendar niso v stanu, da okrepijo telesne moči in da nadomestijo hrano. 4. Kdor pije opojne pijače, nakopava si razne bolezni: neprebavljivost želodca, upad črev, razširjenje srca, upad mozga in živcev. Sploh je pijanec vedno bolj sprejemljiv za razne bolezni kot trezen človek. 6. Špiritu-ozne pijače so otrokom zelo nevaren strup, ker so otroški živci občutljivejši. Opojne pijače povzročajo pri otrocih razne telesnj in duševne bolezni. Otroci, postanejo leni, ne-občutni in konečno zreli za pijance. 6. Pijanstvo deluje v polni meri na mozeg, menjava v človeku čuvstva, zatira plemenite misli, vzbuja takoj gabne in nečiste nagone ter privede do razuzdanosti in pokvarjenosti. 7. Pijanstvo uničuje duševne sposobnosti, je nevarno razumu in cesto privede do blaznosti. 8. Pijanstvo je zelo škodljivo za telesni in duševni razvitek potomstva. Pijančevi otroci so bolehni, topi, česlo omedlevajo, i). Pijanstvo je vzrok mnogih nesreč, hudodelstev, ubojev, samomorov. Pijanstvo napolnjuje botri , ječe in norišnice. 10. Najboljše sredstvo pioti škodljivim posledicam pijanstva je popolna abstinenca, ker so med abstinenti navadno krepki in zdravi ljudje.
Domača knjižnica.
„Slava Prešernu!" Knjižica »Slava Prešernu!*, ki jo je spisal povodom odkritja Prešernovega spomenika g. K. Gangl, je izšla. Naroča se pri »Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev« v Ljubljani. Kakor se poroča, stane mehko vezani izvod te knjižice 00 vin., po pošti f> vin. več; ako se naroči skupaj 50 knjižic, stane izvod 50 vin., ako se jih pa vzame skupaj 100, stane izvod samo 40 vin. Klegantno, v originalne platnice vezana, pa stane knjiga 1 K 10 vin., po pošti 10 vin. več. Naročnina naj se pošilja naprej, da so prihrani ekspediciji nepotrebnih sitnosti. Kdor naroča najmanj 50 izvodov skupaj, so mu dopošljejo poštnine prosto. Nadejati se je, da bodo vsi krajni šolski sveti na Kranjskem, slovenskem Štajerskem, Primorskem in Koroškem storili svojo narodno dolž*
nost in naročili primerno število te knjižice, da se razdeli med šolsko mladino. V tem oziiu apelujemo na našo rodoljubno učitelj-stvo, da poskrbi vse potrebno. Knjiga se je že predložila deželnemu šolskemu svetu v odobrenje in ni dvoma, da že v najkrajšem času izide uiadni odlok, s katerim se krajnim šolskim svetom priporoča ta knjiga v nakup.
kr. mestni šolski svet ljubljanski je že sklenil, da nakupi okoli 2000 izvodov, da se razdele med šolsko mladino. Isto so storili tudi že nekateri drugi krajni šolski sveti. Ker se je natisnilo samo 5000 izvodov, bo nemara zaloga skoro pošla; zato poživljamo vse one rodoljube, ki si hočejo knjigo nabaviti, da to čimpreje store, ker se sicer lahko prigodi, da ne dobe knjige, ki nemara ne bo izšla v drugem natisku. Prosimo lorej vnovič vse krajne šolske svete, korporacije, društva in posameznike, ki si nameravajo naročiti knjigo, da to nemudoma store, predno poide zaloga! Kakor smo že spredaj navedli, sprejema vsa naročila «Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev* v Ljubljani.
Gospodarstvo.
Tedenski sejm v Kranja dne 21. t. m.
Prignalo se je 129 glav goveje živine, 7 telet, 122 prašičev. 75 ovac, — koze, 45 buš, 50 kg pšenice K 8-50, prosa K 9*60, rži K 7-50, ovsa K 7"—, ajde K V—,
Kava se podraži? Listi javljajo baje iz zanesljivega vira, da se kava podraži, in sicer za 40 vinarjev pri kilogramu, zlasti da se podraže nižje vrste. Razlog temu je, da trgovci surove kave pri slabejih vrstah že zdavno nič ne zaslužijo, ali dosedaj se niso mogli odločiti, da povišajo kavi ceno. Kava bi se imela podražiti že v 14 dneh!?
m Dobavni razpis. Qi in kr. vojno ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava po javni konkurenci zagotoviti različne oblačilne in opravne predmete. Med temi so: Volnene rokavice, jopiči, spodnje hlače iz tkane bombaževine, vse pritikline za vojaške klobuke, čelade in čake, razni znaki iz kovine, vrvi, čebri, kolčki za šotore, razna topori.šča, leseni cveki za obuvala, ostroge, železni kavelni, zaponc, kljuke, vijaki in drugi železni izdelki, kuhalne in jedilne posode, čutare iz < majlirane želez-nine in dr. Ponudbe je poslati neposredno vložnemu zapisniku <•. in kr. vojnemu ministrstvu in eicer n.ijkameje do 12. oktobra 1905 d j 12. ure opoldne. Dobavni razglas, ponudbeni vzorni in natančni seznam prel-metov, kater*.' ji; dobaviti, so tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na
vpogled.
Dobavni razpis. G. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava c. kr. vojno ministrstvo po javni konkurenci pri malih obrtnikih zagotoviti za leto 1906 različne predmete iz usnja za vojaško opravo. Dobaviti je vsakovrstne čevlje, tornistre, jermena, taške i. t. d. Vsak obrtnik se more ali kot član kake na podlagi obrtnega reda ustanovljene obrtne zadruge ali pa kot član zadruge osnovane na podlagi zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. štev. 70 (produktivne zadruge) udeležiti dobave, v obeh primerih pa mora posredovati pristojna zadruga. Ponudbe je kolekovati ■ kolekom za 1 K in jih najkasneje do 7. septembra 1905 do 12. ure opo-
ludne vložili pri oni trgovski in obrtniški zbornici, v katere okolišu ponudnik biva, na Kranjskem torej pri trgovski in obrlniški zbornici v Ljubljani. Varščine in uzorcev ni treba polagati. Natančnejši pogoji, ponudbeni uzorci in seznam predmetov ter cen so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Loterijska srečka dne 19. avgusta 1.1.
Trst:      11      42      78      54 82
Zahvala.
Preblagorodni gospod Vinki M a j d i č, posestnik valjirnega mlina v Kranju, je blagovolil velikodušno darovati pogorelcem Depoljevesi, p. Pontabel na Koroškem 5 vrer pšenirne moke. Za ta znaten dar se mu podpisano županstvo v imenu revnih pogorelcev najsrčnejše zahvaljuje.
Županstvo v Depoljivesi, p. Pontabel, dne 22. avgusta 1905
140—1 Mart. Kovač, župan.
Neka ženska je pustila v torek popoldne, ko se je peljala s popoldanskim vlakom iz Ljubljane do Medvod, v vlaku dve površni jopici (črno in rjavo). Naprosi se, kdor jih dobi, da to naznani upravništvu našega lista proti nagradi 5 K. 141—1
SI. »i istim
se priporoča
tiskarna lv. Pr. Lampref v Kranju
ki ima v zalogi
vse šolske tiskovine.
V kratkem izide v tej tiskarni za gg. učitelje jako pripraven
ki obsega tudi imenik šol in učiteljska, sta-lež in zapisnik.
Za mnogobrojna naročila prosi in se ud a no priporoča
Iv. Pr. Lampret.
74
4933
4B
7662
= Kmetovalci! =
MASTIN
za prašiče, p'jske, krave, te leta,vole, ovce, konje, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki je postavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnkoczvjev kranjski redilni prašek za prašiče. N.itlioljši zdravi dodatek h krmi, ki se nij uporablja kot dietetično redilno sredstvo. Dobd je na tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Rimu in na Dunaju.
1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po
pošli 6 zavojev na naslov: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Kazpečevalci dobe popust.
• MtMOHeOt JURV HOR3 CONCOURS'
ZobO- tehnični fttCljŽ
Oton 5cydt
pri g", dr. E. Globo čniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji sc izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvršuje tu specijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
Glasovir
se po nizki ceni proda.
Kje o pove upravništvo »Gorenjca«.
129-3
Slavnemu p. n. občinstvu v mestu in na deželic uljudno naznanjam, da som
svojo trgovino z usnjem in sirovimi kožami preselil iz hiše it. 102 v hišo št. 100.
V zalogi imam usnje vsake vrste po zelo ugodnih cenah.
Za mnogobrojen  obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem iao-8 Ivan Bedenk v Kranju.
posamezne SteVillje .Gorenjca'
prodajajo po 1(1 vin. v
Ljubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3;
ŠkOfJl Loki g. M. Žigon, trafika, glavni trg;
Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrušici g. Štefan Pod p a c, trgovec;
Bohinjski Bistrici g. M. G robo tek, trgovec;
Kamniku g. Marija A/.man, trafika.
Naprodaj Je
mlin
s 4 tečaji na Bledn. 128-3
Pojasnila daje Franc C. vek v Kamniku.
Deč pon)očr)il*OL>
in dva ali več učencev sprejme takoj Matija Ažman, mizarski mojster v Kranju. Učenci se lahko ueo na stroj ali na roko.
136 3
!
oddaja v drugo roko le naslednje časopise:
«Slovenekl Narod», «Slovenec* - Gorenjec,  Škrat«, «Laibacher Zeitung ,    «Witzblatt», «Interessante» Blatt» in «Wiener Bilder.» Obenem naznanjam slavnemu p. n. občinstvu v mostu in na deželi, da sem
začetkom avgusta prevzel
to kavarno ter se uljudno priporočam z velespoštovanjem
134—3 Evg. Mullner.
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškove ulice it. 4.
Žično omrežje na »troj, ograje na miro-dvorn, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Špecijaliteta: 103-61 valjični za stori (Ro 11 bal k en).
; i
Pozor! (Jitaj!
Bolnemu zdravje!
Pozor! Citaj I
Slabemu moč!
Pakraike kapljice in slavonska zel, to sta
danes dve najpriljubljenejsi ljudski zdravili med naro dom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krč», bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranijo mi žlico in vse druge bolezni, ki v? led mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne sm?jo manjkati v nobeni mehanski in kmečki hiSi. — Naj vsakdo naroči in natlovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 107, Slavonija. — Denar se
121-6
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničk (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 4» stekleničic (4 ducati 16 K, 60 stekleničk: (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 steklenic se ne razpošilja.
Slavonska cel: Se rabi z uprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kaslju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, hžkemu dihanju, astmi, proti bedenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih ia pljučnih bolečinah - Cena je sledeča (franko na vsako poŠto): 2 originalni steklenici 3 E 40 vin, 4 originalne steklenice 5 K 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od meno pod naslovom:
PJurišie, lekarnar v Pakracu 107, Slavonija,
pošilja naprej ali s postnim povzetjem.
(8
O *Q
0
Z
O k
Z
J
«»^»^»*»^»^rf^»^^»^«^»v»^i««»««^«^»v»^»«»*«^**»»*
>«%a>a%#»«a mt0nfm^$0t
94-11
Iz Ljubljane v
Novi York
z dobro prosto hrano.
Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brez-
Zastopnik: placno.
FR. SEUNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven srange).
72
22
3354
7147
Najbolje za zobe.
Dobiva se v lekarni g. K. Savnika Kranju.
104-C4
tovarna za si roje, železo in kovino-livarna v I^jubljani priporoča kot   posebnost   žage   in vse •troje /a obdelovanje lesa.
f ran cIst- t ur bi ne osobito zo
žagine naprave zvezane neposredno z vratiloin. Sesal no-gcnera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila I do 8 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
121 46
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča ovoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se doposljejo na zahtevanje zastonj.
I. Suttner
urar ¥ Kranju
priporoča svojo i zborno zalogo ur, zlatnine m srebrnlne po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta.
Nikelnasta iinker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 'dlb, najfinejša znamka, gld. 650. 114-6!)
Tapetni!; iti preprogar
Drag. Puc
Ljubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve! kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-49
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča w-8
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
Avgust Drelse
v Ljubljani.
jViestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
: po 4 odstotke =
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. 1—17 Stanje vlog K 3,731.138-87.   Stanje hipotečnih posojil K 2,041.647 17.
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it. 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih ln kolesarskih oblek in ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dnbro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov iti salonskih oblek. Motam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčnlki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. «o-
Najnovejše Bucherjeve
patentirane trombe za gnojnico
priporoča 98 -11
Trgovina z mešanim blagom Peter Majdič »MERKUR" v Kranju.
********************************
„J)obra Hnharica"
spisala M i n k a V a s i č e v a
v založništvu Lavcsl. Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemSke kuharske knjige. 10—44
44+44444**44*4******44*444444*4*
Najboljša
Najcenejša
kolesa
ar in Šivalni stroji ~mt
se dobe pri 65—18
Co vrencuRebolju v pranju.
Ravnotam se dobi eno žensko in eno moško kolo od tvrdke Stvria, sc prav malo rabljeno za prav nizko ceno.
Pariz 1900
„Grand Prix11
Najvišje odlikovanje.
Singerjevi šivalni stroji.
Original Singer šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer šivalni stroji so nculrpljivi zn obrt in domačo rabo. Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniških obratu višcih. Original Singer šivalni stroji so ncprekosljivi glede trpežnosti in zmožnosti. Original Singer šivalni stroji so posebno priprnvni za moderno umetno
vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, deln. dražba
LJubljana, sv. Petra cesta it. 4.
7-17
CjnMjana (Kolizej)
na Marije Terezije cesti
Bogata zaloga	po-
hlštva vsake	vrste
v vseh cenah.	Ogle
dala, slike v	vseh
velikostih.	
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. špecljallteta : Gostilniški stoli.
97-64
Pohištvo Iz železa, otroSke postelje In vozički  po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotele, vile In n letovišča 52 gld.
Modrocl iz žlčna-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
špecljalltete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
uprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvelna miza, obe-Salnik, miza, stensko ogledalo.
Varstvena znamka.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo z znamko ,jelerV.
Ono je MUf zajamčeno čisto "BJU] in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad H9 60 ime „Schicht" in varstveno znamko jelen".
Dobiva se povsod!
ustje        JURIJ SCHICHT W
(ČesKo) največja toVarna sVoje Vrste na eVropsKem Kontinenta.
Sarini o S dni!
Dne 28. in 29. avgusta 1905 v Kranju.
Največji evropski karavanski
s s * cittyn$ x. m ¥ -.
v Kranju pred savskim mostom.
v nonedeliek 1 in v torek 29. avausta, vsakikrat ob 8. uri zvečer
li
s ienomenalnim vclikomestnim orjaškim programom, ki je na Dunaju, v Pragi, Budimpešti, Gradcu itd. zbujal zaradi velikanskih zmožnosti splošno govorico. — Vsaka posamezna programska točka je znamenitost prve vrste, med tem
na svetu edina
četverostroka jockeyska vežba,
4 jahači skačejo obenem stoje na konja.
Senzacijonalna dresura konj. Samo moči prve vrste. Najboljši klovni in beb. Avgusti.
Dalje velik športni prizor:
V ognju in plamenu.
Lastna godba 16 mož.     Za vsako predstavo nov program,     Natančno programa prodaja niljelor po 20 vin.
■ QPQIfQI1Q IlOiniOlIlOill l/nill QUQ|Q Tmes kobl,a ..Koltbri", 71 cm visoka, 6 let stara; na IlOlUlUilu llQ|IIIQIIIOIIl RUlll 01UIti   ogled proti vstopnini 20 vin. za odrastle, 10 7in. za otroke.
Vstop uro pred pričetkom. — Kaditi in jemati pse s seboj je prepovedano.
Vrjiti s« bosta samo napovedani predstavi, in sicer ob Vsalsea Vremenu.
Cené prostorom:
Sedež v loži 3 K, zaklopni sedež 2 K. I. prostor 1 K 50 vin., II. prostor 1 K. isa-i Galerija 50 vin.
Predprodaja vstopnic od 10. ure dop. naprej v blagajniškem vozu.
K*  Ivi]30t, ravnatelj.
Izdaja koniorcij .Gorenjca«. Odgovorni urednik Andrej Sever. Lastnina in tiiek Iv. Pr. Lampreta v Kranju,
OL 
1455