Šolsko obzorje. Iz Gradca. Tukajšnje učiteljsko društvo kaj dobro razumeva svojo namero. Iz letnega sporočila, ki ga je izdal odbor konec četertega društvenega leta, razvidimo, da je društvo v zadnjem letu (1871.) jako marljivo napredovalo. Vsled prošnje deželnega šolskega svetovalstva predložilo je sedem normalnih učnih načertov, ki so prav umevno in obširno in za vsa šolska leta in vse verste ljudskih šol narejena. Društvo je presojevalo različne knjige, risarske predloge in zvozke, ki so prišle na svetlo za Ijudske šole, ter je v tem oziru veliko koristilo ljudski šoli, ker je dobre učne priporaočke nasvetovalo in manj pripravne zametovalo. Poslalo je ministerstvu za bogočastje in uk prošnjo, naj bi, kolikor mogoče, delalo na to, da bi bili učiteljski pripravniki med šolanjem vojaščine oprosteni, ter se ž njimi ravnalo kakor s postavljenimi učitelji, ali pa da bi smeli kakor poslušalci višjih šol, eno leto prosto služiti. Predložilo je tudi dež. zboru prav obširno prošnjo, da bi se tisti paragrafi prenaredili, ki določujejo o materijalnih razmerah štirskih učiteljev, ter je prav na tanko dokazalo, da se njihove plače nikakor ne vjemajo s §. 55. šolsko postave od 14. maja 1869, s ceno živeža, s stanovanjem itd., in da je ravno slaba plača kriva, da manjka učiteljev, a žalibog! ta prošnja je bila morda čisto v koš veržena. Spoznavši, da se more le z združenimi močmi šolskim sovražnikom braniti, in da se morejo učitelji le združeno svoje pravice zagovarjati in na lastni in šolski prid delati, osnovalo je meseca oktobra preteč. 1. štirsko učiteljsko zvezo (steisriscben Lehrerbund). Obernilo se je do mestnega šolskega sveta, da bi občinski ndbor dal za sobo, kjer bi se udje društva ob večerih sliajali in čitali, in odločila se jim je lepa soba z gazno svečavo v ta uamen. *) Da bi se moglo več udov učiteljskega zbora v Lincu vdeležiti, prosilo je deuarne pomoči deželni odbor, občinsko svetovalstvo in štajersko hranilnico; in res dovoli pervi 240 gold. in drugi 150 gold. v ta namen. Hrauilnica ni dala nič. Delalo se je tudi še v drugih zadevah učiteljstvu in šolstvu na korist, kar pa tukaj ne moremo vsega omenjati. Opomnimo le še, da je društvo tudi veliko storilo v duševnem napredovanju svojih udov. Udje so med seboj pretresovali pedagogično-didaktična vprašanja, in društvo je naprosilo tudi g. g.: deželnega šolskega nadzornika dr. Vrečko-ta, ravnatelja učiteljske pripravnišnice, Adam-a, mestnega šolskega nadzomika profesorja dr. Ilvof-a, profesorja Peters-a in glavnega učitelja Kremer-ja, da so o znanstvenih predmetih ob nedeljah po zimi podučevali, in sicer je podučeval g. V r e č k o o prirodopisju, g. A d a m o kemiji, g. P e t e r s o rudoznanstvu, g. Ilvof o zgodovini in g. Kremer o psihologiji ali dušoslovju. Posebuo pervi so s tako dobrim vspehom podučevali, da se vsaki poslušalec na tej podlagi lahko sam o teli naukih dalje izobražuje. Iz predloženega računa se razvidi, da so prihodki pretečenega leta znašali 1233 gold. 92 kr., izdalo se je pa 987 gold. 22 kr. **) Častni udje so trije, in sicer gg.: dr. Fr. Močnik, c. k. deželni šolski nadzornik, zdaj v pokoju, Fr. Bobies, direktor in c. k. okr. šolski nadzornik na Dunaji, znani vodja splošnih zborov avstrijskili učiteljev in Jesen, profesor in"vrednik šolskega lista »Freie piidagogische Blatter«. Pravih udov bilo je 68, podpomih 7 in dopisujočih 9. Letos jih je zopet toliko pristopilo, da šteje ¦) Tud! v Ljubljani smo že ileželni odbor in branilnico prosili za sobo , pa je še sedaj nimamo. Vredn. *•) Ako ima drustvo toliko preraožeDJa, že more kaj storiti. Vredn. društvo čez 100 udov, akoravno morejo pravi udje biti le graški učitelji. Tudi bukvarnica je precej velika in ima zgolj izbrane izverstne knjige. Za letošnje leto si je društvo pridobilo dobre učitelje, ki ob nedeljah in pri zborib, ki se naj manj vsak mesec sklicujejo, o ziianstvenih rečeh podučujejo. Ob nedeljah od 10 — 12 podučujeta gg. Adam in Rautner, učitelj učiteljskih pripravnic, in sicer perv.i o matematični geograiiji in drugi o rastlinoznanstvu. Pri društvenih zborih podučuje pa g. Ilvof o zgodovini. Vsi trije gospodje so kaj izverstni učitelji in vedo poduk prav mikaven narediti. 7. januarja t. 1. je razlagal g. Adam, kako se z bingeljem (Pendel) prepričamo, da se res zemlja krog svoje osi suče. Kazal je najpcrvo, da bingelj zmirom v ravno tisto mer binga, akoravno se drat ali nit, na kteri je priterjen, suče ali verti. Potom je preračimil in vse z risanjem dokazal, koliko stopinj se bingelj v Gradcu, ki je na 47. stopinji severne širokosti, v eni uri vstrani (10° 8* 8'). Na dvorišču je imel 30 funtov težek bingelj obesen na 45 čevljev dolgem dratu in na tleh narisane stopinje (grade), ter zraven zapisano, koliko so bo bingelj v pol ure, v eni uri, v dveh urah itd. vstranil. Opoldne, ko smo se razšli, zažene bingelj in ko smo popoldne gledat hodili, ako se bo po risih vstranoval, šlo je v začetku čisto na tanko, dokler ga ni neki otrok v roke vjel, da bi ga pogledal. Otroci so povsod enaki, ako hoče eno reč viditi, misli, da jo mora tudi v roke vzeti in jo potipati. Pred ta večer je zagnal g. Adam bingelj ob osmih, in šel je redno celo noč do osmih zjutraj, ko se je spet ustavil. Ta dan je bilo gotovo več ko 200. poslušalcev in gledalcev v šoli, ker je g. Adam pred ta dan v časopisu naznanil, da bo ta poskus razlagal in potem ga tudi res napravil. To je res zanimivo in sploh koristno. J. Iz Ljutomera. (Naznanilo učiteljem tukajšnjim in iz okolice.) Bližnjim našim učiteljem je gotovo šo dobro znano, da smo se v poletji preteč. leta večkrat zbirali v Ljutomeni in pri teh skupščinah obdelovali razne pedagogične in znanstvene predmete. Tudi na sklep, osnovati postavno učiteljsko društvo, se bote še spominjali; kajti pravila so se bila že takrat po večem izdelala in pozneje slavni vladi v poterjenje predložila. V velikih šolskih počitnicah došlo je nam od sl. c. k. namestništva v Gradcu dovoljenje, da se na podlagi predloženih pravil sine osnovati »Ljutomersko učiteljsko društvo«. Iz pravil podajamo tu važnejše določbe. Namen društvu so zlasti perijodične skupščine učiteljev, pri kojih se znanstveni predmeti pretresujejo in didaktična in pedagogična vprašanja rešujejo. Zategadel se dvakrat na mesec shajajo društveniki, t. j. 1. in 3. četertek v mesecu v Ljutomeru, da nekteri razlagajo važne šolske predmete, a drugi jih poslušajo in potem po potrebi kritikavajo. Imelo bode društvo tudi šolske časnike in knjige v daljno izobraževanje učiteljev. Pravi udje morejo biti učitelji iz Ljutomera in okolice, t. j. iz ljutomerskega, pa tudi iz gornjeradgonskega in ormužkega šolsk. okraja, kakor tudi drugi učitelji iz slovenskega Štajerja. Pravi udje plačujejo 1 gl. vstopnine in 1 gl. letnine. Ker imajo naši štajerski učitelji v vsakem večem kraji že svoje veče ali manjše društvo, ker zbiranje v društva more nam mnogo koristiti, torej je gotovo primerno, da se osnuje učiteljsko društvo tudi v naSem lepem tergu z njegovo prekrasno okolico. Konečno se torej vljudno vabijo vsi g. g. učitelji iz ljutomerskega, gornjeradgonskega in ormužkega okraja, a tudi drugi naši slovenski tovarži, da pristopijo k naSemu novemu okrajnemu učiteljskemu družtvu, ki bode delalo zlasti za pospeli slovenskega šolstva v naših okrajih, kar ne store vsa učit. društva na slov. Štajerskem. „ v • ¦,, Zacasni oaoor. Iz Ljubljane. Šolske knjižnice se morajo napravljati in razširjevati po ministerskem nkazu od 15. dec. pret. 1. št. 2802. To je hvalevredni ukaz, kteri bi se bil mogel že davno izveršiti, a brez zdatne denarne pomoči bodo se knjižnice težko zbujale; učitelji ne moremo vsega na svojili slabih ramah nositi. — Tudi šole v kaznilnicah in pokorilnicah bodo od sedaj za naprej nadzorovali deželni in okrajui šolski nadzorniki. — Od 1. jan. t. 1. se po poterjeni postavi na Spodnjem Avstrijskem v nobeni šoli ne bode več pobiral šolski denar, in nobenega učitelja (tudi v naj manjši vasici) ne bo, da bi imel manj kot 500 gold. letne plače. Posnemanja vredno! Kranjski učitelji že nepoterpežljivo pričakujemo, da bi se poterdili za nas toliko važni postavi o vravnavi doneskov od zapuščin in postava o plači ljudskih učiteljev naKranjskem. Čene bode kmali kaj, bodemo mogli dalje terkati. Nemila osoda! — »Zora« inienuje se novi slovenski list za zabavo, znanost in umetnost, ki ga vreduje znani pisatelj gosp. Dav. Terstenjak. Pervi list je prav zanimiv in ima zelo lično obliko. Izhajal bode vsaki mesec dvakrat in velja po pošti za celo leto 4 gold., za dijake in učitelje pa le 2 gold. 50 kr. Naroenino prejema narodna tiskarnica v Mariboru. — Družba sv. Mohorja tudi letos vabi vse Slovence, da bi k njej pristopili. Lani je bilo vpisanib 17.395 udov, kterih vsaki je prejel za mali donesek enega gld. šest knjig, ki obsegajo blizo 70 tiskanih pol. Akoravno je to število družbenikov ogromno, vendar se še tii pa tam po Slovenskem lahko pridobi mnogo udov tej prekoristni družbi. Letos se bodo družbine knjige tiskale v 19 •— 20.000 iztisib in sicer v lastni družbeni tiskarnici, ktera je z novim letom popolnoma vredjena. Vsak ud prejme letos 6 knjig in sicer: 1. »Življenje svetnikov in svetnic božjih«, 7. snopič s 25 podobami. 2. »Življenje in smert Kristusova«, 4. snopič. 3. Prav zanimivo in podučno, narodno, gospodarsko delo: »Kupčija in obertnija — denar in blago,« spisal P. Kočevar. 4. »Umni živinorejec« s posebnim ozirom na govedje, spisal Fr. Govekar. 5. »Večernice« 25. zvezek, za ktere so namenjene letos krajše povesti in drugi zabavni in podučni spisi. 6. »Koledar« za leto 1873, kteremu bode dodan popolni imenik družbenikov. Udje za letošnje leto sprejemajo se do 10. aprila. — Slovensko učiteljsko društvo. Mnogim g. g. učiteljem smo poslali v a b i 1 a k temu d r u š t v u. Prosimo, naj bi vsaki v svoji okolici nabiral ude, ter jih pošiljal odboru. Sprejemnice in pravila bodemo razposlali precej, ko se nam udje naznanijo. Nekaj naših verlili sosednih bratov se je že oglasilo k društvu. Naznanili jih bodemo prihodnjič. Bratje, zbirajmo se v močno družbo! Odbor slov. učit. društva.