SLOVEN Političen list za slovenski narod. poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Karočnino in oznanila (inserate) prejema uoravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednl&tvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ljt6. uri popoludne. V Ljubljani, y sredo 11. januvarija 1893. Letnik XXI. Meje cerkvene pokorščine. Včeraj nam pod goreujim naslovom „Narod" iz nDeut8ches Volksblatt"-a prevaja nekaj stavkov, v katerih ta list polemizuje proti „Vateriand" n. „Narod" z nekaterimi trditvami skuša braniti svoje sovraštvo do škofa, katero je tudi vodilna misel včerajšnjemu članku. Če bo hotel iz „Deutsches Volkablatt"-a pole-mizovati proti Dam, bo imel priložnosti še obilo; škoda je namreč, da ta list, ki ima mnogo dobrih načel, v resnici ni glasilo dunajskih združenih kri-stijanov; škoda, da je s svojimi spisi nad in pod črto le prečesto zagrešil proti krščanskim načelom. „Krščansk" pač ni že zaradi tega, ker je tako sovražen vsemu, kar je slovanskega I! To, gosp6da pri „Narodu", to so kalni viri I! Da mu pa tudi mi s citatom odgovorimo, bodi tukaj nekaj besedij govora dr. Pattai 8, ki ga je govoril v sredo, dne 4. januvarija, v katoliško-politič-nem društvu v Leopoldovem. Ta mož je I a ji k in je v resnici jeden izmej vodij združenih kristijanov. Govori prav o isti stvari, kakor v omenjenem članku „Deutsches Volksblatt", in cel6 navaja iz »N. Fr. Pr." poročilo o novoletnem poklonu ljubljanske duhovščine pri prevzv. knezo-škofu. Iu dalje pravi: „Kako čudovito 1 Ali nismo več desetletij slišali v ravno tistem listu, da se cerkev nima brigati za politiko, da njeno kraljestvo ni tega sveta. Zahtevali so od nje, naj se zvezanih rok liberalizmu prepusti, dasi je liberalna politika imela namen, izpodbiti tla in uničiti značaj njenih ustanov Sedaj pa z vidno zadovoljnostjo priobčujejo izjave, v katerih sami s silo hočejo zaslediti zahtevo za brezpogojno politično pokorščino. (To dela tudi „Narod".) Taki članka rji so popolnoma nesposobni, da bi spoznali, kaj je krščanska pokorščina. Ločiti ne znajo mej pokorščino in brezvoljnim hlapčevstvom, kakor tudi v avoji smeri niso nikdarznali ločiti mej svobodo in predrznostjo. Mej nemim hlapčevstvom in brezmejno razposajenostjo je še nekaj v sredi, namreč — poštena zvestoba; tega ne umevajo. Nimajo smisla za t i s t o krščansko pokorščino, ki spaja j spoštovanje in pošteno udanost z odkritosrčnostjo poštenega prepričanja." Pattai govori tako, kot bi do dobra poznal naš i „Narod". — „Odkritosrčnosti poštenega prepričanja" ne pozna „Narod"; on pozna le sovraštvo — do svojega škofa in temu sovraštvu daje ob vsaki priliki duška. In najgorje je, da je vse, kar trdi o svojem škofu, podtakneno in neresnično! Vedno in vedno „Narod" svojega škofa opisuje, da ni prijatelj slovenskega naroda, da ga še nikoli ni ljubil, črni ga neprestano pred svojimi čitatelji kot sovražnika Slovencev in vendar ne navaja za to nobenih dokazov. Tu torej ni govorjenja o „mejah cerkvene pokorščine" ter je govor le o p o-štenosti, katero smo dolžni vsakomur, tudi naj-resnejšemu in najbolj zaničevanemu nasproti, da namreč govorimo o njem resnico. Brez ozira na „meje cerkvene pokorščine" bi vsaj to od „Naroda" smeli zahtevati tudi za škofa. In takemu krivičnemu ravnanju naših nasprotnikov velja v prvi vrsti naš odpor, katerega svet imenuje prepir! Nikari so torej sklicevati na meje cerkvene pokorščine, dokler niti meje natorne dostojnosti ne veljajo — ničesar! Nemško-konservativno časopisje na Koroškem. Iz Celovca, dn^ 8. jan. Ob kratkem ste v svojem cenjenem listu že omenili, da je z novim letom nehalo izhajati glavno glasilo koroških takozvanih „nemško-konservativcev", „Kiirntner Volksblatt". Preznačilno je za koroške razmere, da se niti jedini ta nemško-konservativni list (tednik) ni mogel vidržati! A vzroke temu mo- ramo iskati v nedelavnosti in zložnosti naše nem-ško-konservativne stranke, če sploh na Koroškem smemo govoriti o nemško-konservativni stranki. Pa o tej »konservativni" stranki zlasti o njenem razmerju do koroških Slovencev govorili smo r tem listu pred letom dnij obširneje *), zato se nam zdi odveč ponavljati že znane stvari. Ogledati si pa moramo malo natančneje „slovo", s katerim se je „Kiimtner Volksblatt" s političnega poprišča poslavljal. V štev. 52. IX. letnika od 29. decembra 1892 ponatisnil je „Volksblatt" pismo kardinala Schon-borna na izdatelja dunajskega „Vaterland"-a in poročal, da bode „Vaterland" odslej izhajal dvakrat na dan. Temu članku je dodal ob koncu nekako sramežljivo novico, da neha „Kiimtner Volksblatt" izhajati, ter poudarjal, da je to „eiu politisches Er-reignis". No, tako — hudo pa le ni! To nam kaže že to, da „K. V." tukajšnjim liberalcem prav nič ni bodel v oči, in da se le-ti prav malo vesele njegove — smrti! Ne more biti drugače, saj je i „K. V." delal zoper Slovence in se v tem mnogokrat bore malo razločeval od „Fr. St." — e tutti quanti! Dalje poudarja bivši vrednik baron Manndorff, da je bil i „K. V." neki „p r o g r a m , za kateri pa še ni prišla ura"! — Tudi to treba nekoliko popraviti. Bsš zato, ker ta list n i imel programa ter je cincal nedločno od jedne strani na drugo, zgubil je izpod sebe tli! Z nepogojnim in radoslužnim servilizmom (!) do posameznih oseb se pa ne koristi niti stranki, niti dobri stvari v obče! „Sapienti sat!" Dalje piše „K. V." doslovno: „Es haben sich in den letzten Jahren Umvvandlungen vollzogeu, welche nicht ohne Riickwirkung bleiben konnten ; es bat die nationale Idee (!) nicbt im Gegensatz, wohl aber als eiue selbstiindige Bestrebung sich auch in K&rnten emporgearbeitet. Und das „K. Volksblatt", welches an dem Programm der alten ____ o ♦) Glej „Slovenec1* XX. 1. štev. 41., 43., 4^., 213 iA 214. Pis. LISTEK Gozdarjev sin. (Povest iz domačega življenja. — Spisal F. S. F.) (Dalje.) „Ni tako ne, Janez! Gosposka nam prepoveduje, in moramo jo ubogati. Če hočeš sam sebi prav, poslušaj me in pusti Poc Hanzo. Ta te bo zapeljal, da boš vse življenje nesrečen. Koliko je bilo že postreljenih in pobitih zaradi lova!" „Beži, beži, ženska strahopetnost! Ko bi bili vsi možaki taki, kakor ste ve, potem nas tista hu-dirjeva gosposka s svojimi beriči ogloda do kosti! Kaj meniš, človek se ne sme kar tako dati v kozji rog goniti. He, dosti jelenov bodeva še pobila s Hanzo, in vsi lovci me ne zalezejo. Saj sem samo zato gori prišel, ker sem slišal, da je tu dosti divjačine. Se \6, ker ste vsi Štajerci za nič, razven Poc Hanze. Zvedeli boste, kaj kranjski Janez zna! Zdaj pa pojdi in prinesi nasušilno rjuho! Grem na Beno spat. Surga je pijan kot dež. S tako veho ni nikamor, da bi se hodilo v gozd." „Saj v veži visi ena, pa jo vzemi. — Janez! Se enkrat te prosim, ubogaj me, če hočeš sebi prav, sicer se boš še kedaj z žalostjo spominjal mojih besedij — in--" „E, brrr — babje klepetanje," hitel je Janez. Budila se mu je svarilna vest in zajedno je občutil, da imajo besede dekletove posebno moč do njega. In bil je vroč boj v srcu, v katerem je pa zmagala strast, da je žaljivo odgovoril skrbni svarilki. „Kako ti gre jezik nocoj! Kje si se naučila? Še za gospoda bi bila dobra. Lej, le j, vsak bi me rad učil in svaril, posebno pa ženske. Mislil sem, da so samo naša mati tako sitni, ker so že stari, pa ste mlade prav takel" Rezika ga ni dalje poslušala. Žalostno se je zasukala in šla v kuhinjo pomivat posodo. Ko bi bil kdo šel za njo, opazil bi bil, kako si je otrnila skrivaj solzo s predpasnikom ter vzdihnila: „Ima ga že v mreži hudobni Banza, pritepeni. Ne bode nehal, da ga izvodi popolnoma od dela, da se revež ne bo smel pokazati med ljudi." Sočutno srce je imela. Zakaj poznala je dobro usodo tatinskih lovcev. A smilil se ji pa še nikdo ni tako, kakor uprav ta Janez. A sama ni vedela zakaj. Kmalu potem je prikolovratil Janez iz hiše. Tudi njemu se je nekoliko poznala obilna pijača; večkrat se je cel6 opotekel po veži. Vzel je rjuho ter že prijel za kljuko vežnih vrat. — A na enkrat se obrne, kakor bi mu šinila posebna misel v glavo, in stopi tja pred kuhinjska vrata ter vošči Reziki lahko noč in „pa nikar ne bodi huda!" — Morda se je kesal, da jo je razžalil. Pa je šel spat. IV. Pri gozdarjevih je bilo vse tiho, kar je Janez odšel. Čeprav je popred rad zapuščal dom ter se plazil po planinah, vrnil se je vender vselej kmalu domov. A sedaj ga ni bilo. Mati je pogosto jemala sina v misel in smilil se ji je jedinec, da se mora potikati po svetu, ko bi vendar lahko drugače bilo. Vse priglavice, vse ostre besede sinove in njegova trma, vse je bilo pozabljeno. Niti misliti ni mogla na napake svojega sina. Preveč ga je ljubila, predobra mati mu je bila. Poleg teh težav je mučila skrbno materino srce bridka skrb: kaj bo z njegovo dušo? Saj je vedela, da se kot skrivač ne sme prikazati med ljudi, torej ne more nikakor v cerkev. Na tihem je moMa za sina, in marsikatera solza se je skrivaj prikradla iz očesa ter porosila velo materino lice. Ko je sedela zimske večeri pri kolovratu, ter je mož ležal pri peči, govorila je tako rada o Ta Rechtspartei festhielt (?), geniigte diesen Kreisen nicht mebr. Auoh manchen Deutschen (siel) war das Blatt oicht gans nach dem Sina, es war ihnen oicht scbarf genug. Und so ist es besser, es bort auf!" (Sic!) Da je bivši plemeniti vrednik porabil 6e to zadnjo mu dano priložnost, da se je po svojem zaletel v Slovence, nas pač ni presenetilo! Saj smo že zdavna vedeli, pri čem da smo z .Volksblattom", m zato so tudi slovenski duhovniki popustili ta list. Ni jim hotelo v glavo, da bi z dragim denarjem podpirali časnik, ki s polovičarstvom svojim služi le osebam nam Slovencem nasprotnim ter se ob vsaki priložnosti zaletava v slovensko „narodno idejo". Saj nam .program" pokojnega .K. V." znači do dobrega sledeči slučaj: V štev. 50. od 15. dec. t. 1. objavil je „K. V." znani interpelaciji gg. drž. poslancev Šukljeja in Robiča o koroških razmerah, a nadomestil je ves odstavek tikajoči se g. dež. predsednika koroškega (sic!) s —pikami! Eomentara k temu ni treba pisati, a vprašamo, bi le bilo res „pametno", da Slovenci list, ki tako »vestno" poroča o njih, še podpirali?! Quod absit! Nedavno smo govorili z vnetim nemškim duhovnikom, ki je globoko obžaloval, da se „n e m-š k o-koDservativna stranka" ua Koroškem prav nič ne gane, ki je pa tudi poudarjal: da je nemogoče, da bi hodili Nemci s Slovenci! Utemeljeval je to svojo sodbo s tem, da je nemško ljudstvo tako na-hujskano zoper Slovence, da ni misliti, da bi hotelo pripoznati i nam — pravico do obstanka! Lažnjivi nemško-liberalni listi, ki v jednomer hujskajo na uajpodlejši in uprav nesramen način zoper Slovence, dosegli so po tem takem že svoj smoter ! Res ža-lostuo je pa, če liberalne liste podpira še takozvan ; .konservativen" list, kakor je dosledno delal .K. Volksblatt" nemilega spomina! In po vsem tem pride „K. V." in očita Slovencem, da ga niso podpirali! Pač — čudna logika to! Govorilo se je, da bode odslej „ Kasntner Land-bote", ki je prej izhajal poleg .Volksblatta" dva-kiat na mesec, izhajal trikrat! Tako je poročal tudi „Slovenec". — A sodilo se je preoptimistično! Menda radi pomanjkanja naročnikov izhaja .Karut. Landbote" tudi zanaprej le dvakrat na mesec v isti obliki, kakor .Domoljub". Kedaj se bodo razmere korošk.h nemških konservativcev zboljšale, v4 sam Bog. A da hoče ta stranka priti do veljave, treba ji začeti delati in odločno stopati na plan za svoje težnje, kar je pa doslej prav dosledno zanemarjala! Da se z vztrajnim d e 1 o m vkljub neugodnim razmeram vendar-le marsikaj d& doseči, pričajo nam vpehi slovensko-katoliške stranke, priča nam nje glasilo „Mir"! §. Rje se ponareja? S Pri mor j a, dne 6. januvarija. Ne ustrašite se, gospod vrednik! zopet nekaj proti .Edinosti". O isti stvari bi ne odgovarjal več. A v .Edinosti" št. 105 leta 1892 je prav nefalii-fikovano tiskano črno na — sivem: ... . Pozivljemo (.nepoboljšljivega ligo + 1) da . . . (zopet) ... pozivljemo ga, da naj nam dokaže ... (v tretje!) spe- nezu. Calo očitati je hotela Klemenu, da bi ga bil lahko doma obdržal in mu ubranil, da ne bi šel na tuje. Toda Klemen ni bil nič kaj zadovoljen z njenimi pritožbami. Ce prav ga je morda samega malo skrbelo, skušal je vendar ženo utolažiti, češ, saj ni tako kakor meniš. Saj so drugod tudi pošteni ljudje. Za fanta je pa le dobro, da pogleda malo po svetn. Bode vsaj kaj izkuBil ter se izpametoval. Tako je potekla dolgočasna zima naši zakonski dvojici. A ni bilo še dovolj, da sta pogrešala sina. Prišle so še druge šibe nad Gozdarjeve. Leto 48. je bilo kaj nemirno za Avstrijo. Upori in rovanje proti prestolu se je pričelo na vseh krajih. Posebno so se skušali iznebiti pokorščine do Habsbiiržanov Italijani v Pijemontu. Izpolnilo se je torej, kar je napovedoval Surga Do-seljanom, da bode vojska zoper Laha. In res sn kmalu vedeli prebivalci tihe zagorske vaBice, da je j na „Plemontezarskem rebelizem." (Dalje sledi.) eijalno ga brezuslovno pozivljemo, da odgovori . . . (kajti) mi nesmo otroci." Torej vidite, gospod vrednik, oni niso otroci — morda so — hajduci, katere nam je ljhba .Edinost" oznanila z izbranim « harambašo — kajti — včeraj je bil .Vidov danak" za Primorsko. (Tako je .Edinost" imenovala dan, ko je imela iziti 1. številka .Primorskega. lista".) Gospod vrednik, nad mano visi — kakor vidite — „kolac i kono-pac". A to ni šala. Vi ste me izvabili na .mejdan junački" — in da bi mi sedaj ne dovolili... Ne! Spominjajo se morda cenjeni Čitatelji mojih Člankov proti .Edinosti". Evo! Nekaj stavkov .Edinosti" o njih: Pokloni .Edinosti", ki imajo peljati baje k edinosti in slog i!! .Ni-li med nami, ali teh, katerim se meša pamet, ali pa teb, kateri računijo na zmešano pamet drugih." (Edinost" št. 101) .Edinost" je pisala, da renegatstvo ni greh. Torej komu se meša in kdo računi na zmešano pamet? Slovensko katoliško ljudstvo že vč! .Vi 1 a ti n i z a to r j i ste slovenski narod izdajali." (.Edinost" št. 105.) Izdajaš in raznaroduješ ga ti, .Edinost"! Ti praviš, da renegatstvo ni greh. Kar ni greh, je dovoljeno. Torej po tvoji protiverski teoriji smejo Slovenci odpadati, in to bodo, ako bodo tebi verovali, tem raje storili, ker slovenske renegate čaka dostikrat v nasprotnem taboru — gmoten dobiček. Ti podpiraš odpadništvo. .Eiinost", ako si poštena, ven s citati, ven z dejanji, katere pričajo, da smo mi kedaj latinizovali! .Naš ligist ne zna ločiti zadač cerkve in narodnosti." Zato pa jih ti, .Edinost", prav razkol no ločiš, pišoč: .Z verskimi resnicami kot takimi (in te so bistvo cerkve) pa (cerkev) ne more braniti s p e c i j a 1 n i h nevarnosti" (št. 92). .Edinost" ima prav, take ločitve mi ne poznamo. .Edinost" pravi: .Mikalo nas je, ravno ob tej priliki narodu v pouk p o u č i t i n a š e g a n a s p r o t n i k a L i g a + 1 ...o vzajemnosti zadač cerkve in narodnosti" (št. 105). Ista „Edinost" je pa pisala v št. 92: .Kdor bi trdil, kakor dopisnik .Sloven-č e v ", da je obstanek kakeganaroda zavisen od vere ali cerkve, biimenu vere in cerkve ne koristil, pač pa škodoval, ker bi razglašal nekaj, kar se ne slaga ne z zgodovinskimi dejstvi, ne z notranjo nalogo vere ali cerkve (št. 92) Zopet: .Iz tega sledi, da se jim je boriti (za-padnim Slovanom, bolj ali manj nezavisno od cerkve posebe s posebnim orožjem na svojo narodnost" (št. 93). Ista .Edinost" nas hoče poučiti po takem pisarjenju tudi o vzajemnosti (!) zadač cerkve in narodnosti? .Edinost", komu se meša? Ljudje, ki se postavijo na glavo, mislijo, da je vesoljni svet narobe, a taktično so — sami! Drugo poleno: .Ljudje, kakeršen je naš ligist, ki razglašajo narodnost za paganstvo..." (št. 105). Citate, .Edinost"! Narodnost je tebi paganska, tebi, ker trdiš, da nema narodnost, kakor zgoraj citavano, z vero ničesar opraviti. Kdor pa z vero nema in ne sme imeti ničesar opraviti, tisti je — nevernik. Zopet: .Iz njegove (Liga + 1) nevednosti... prihajajo neosnovana očitanja, prihajajo tudi Donquixotski boji proti nam in drugim narodnim bojevnikom na Slovenskem" (št. 105). .Edinost" 1 Kakor smo s citati dokazali, žali-bog nisi pokazala, da si manj nevedna od mene. Žalibog res, kajti mi Slovenci potrebujemo prav krvavo znanstveno izobraženih mož, mož, ki imajo v glavi več vednosti in manj napuha! .Edinost" me poživlja, da naj prekličem svoje .falzikovan je". .Edinost* je pisala: .0 Slovanih bi torej niti ne veljala trditev .Slovenčevega," dopisnika, kakor bi bilo treba še le krščanske vere ali cerkve, da bi živeli narodi moralno" (št. 92). A mi smo to citovali: .0 Slovanih niti ne velja . . ." spustili smo besedici .bi". Zato smo mi .falzflkatorii", kakor nas ljuba „Edinost" na ne-brojnih mestih imenuje. .Edinost"! Ti si rabila pogo.jivui naklon, t. j., izrazila si svojo .beschei- dene Behauptung". Skromna trditev pa se rabi dostikrat kot — naj od loč niš a trditev. V tem smislu smo jo brez krivice vzeli, tem bolj, ker je ono mesto ironično in ker vsi dotični članki .Edinosti" imajo namen, narodnost kot neodvisno dokazati od verskih resnic kot takih, t. j. od bistva cerkve. Sedaj pa, ko smo mi storili svojo dolžnost, poživljamo tudi mi .Edinost", da prekliče glavno falzifikacijo svojo Kristusovega nauka, namreč: da po katoliškem nauku renegatstvo ni greh. (Koneo sledi.) Politični preg-lecL V Ljubljani, 11. januvarija. Nova večina, to je glavno vprašanje v naši notranji politiki. Grof Taaffd povabil je zopet levičarje, ko je poprej se posvetoval z Javorskim in Hohenwartom. Naznanil jim je, kaj da zahtevajo konservativci in Poljaki. Pogajanja o novi večini se pa nikakor ne >rš4 prav gladko, kar je vidno iz tega, da vladni listi posebno levico opominjajo, da naj ne dela prevelikih težav. Iz tega sklepamo, da levičarji česa zahtevajo, v kar konservativci in Poljaki privoliti ne hote. Vladni listi tega naravnost ne poved6 in svoj poziv na levicoi opravičujejo s tem, da so Hohenvvartov klub in Poljaki dosedaj zvesto podpirali grofa Taaffeja, jin je torej tudi sedaj pričakovati, da ga bodo, za levičarje se pa za gotovo ne v4. Za koalicijsko ministerstvo hoče veljati sedanja vlada. Zaradi tega pa tudi pri pogajanjih z raznimi strankami niso vedno jedni in isti ministri. Povabijo se vselej tisti, kateri so po svojem političnem prepričanju najbližji stranki, s katero se vrš6 pogajanja. Ministerski predsednik nobenemu ministru, bodisi kateregakoli političnega prepričanja, ne daje nobene prednosti. Iz tega, on misli, bodo vse stranke spoznale, da so mu jednako ljube, in tako jih bode najložje pridobiti za vladni program. Češki veleposestniki tudi vstopijo v novo večino, ali liberalcem to ni nič prav po volji. Levičarski listi izrekajo svoje začudenje, da se vsprej-mejo v novo večino možje, ki se poganjajo za češko državno pravo in sedanje ustave niti priznati ne marajo. Vladni listi pa liberalce tolažijo s tem, da češki veleposestniki puste dosedanje težnje, ko vstopijo v novo večino. To je pa pač le tako razumeti, dokler se bode državni zbor bavil le bolj z gospodarskimi vprašanji, v kateri namen se osnuje nova večina. Ko pa zopet pridejo politična vprašanja na vrsto, bodo češki veleposestniki gotovo branili dosedanje stališče. Da bi kak knez Scbwarzenberg se za zmirom odrekel teženju po obnovljenju češkega državnega prava, si niti misliti ne moremo. Da veleposestniki vstopijo v novo večino, to bode gotovo dalo povod, da jih bodo Mladočehi napali po svojih listih. Mladočeški napadi pa veleposestnikom tako malo škodujejo, kakor lanski sneg, in se zaradi tega z&uje niti ne zmenijo. Mladočehi so precej potrti in nevoljni, da se pri pogajanjih ob osnovi nove večine ne jeml|6 prav nič v poštev. To svojo nevoljo je dobro pokazal Mladočeh Herold v nedeljo na nekem shodu v Olomucu. Priporočal je, da vsi Cehi delajo le na to, da se zmešnjave v Avstriji le množe Dokler se jim ne dovoli češko državno pravo, ne smejo ničesa storiti za utrjenje razmer v Avstriji, tieveda, pri tem ni povedal, da jih tudi nobeden ne vabi, da bi sodelovali. Grof Taaffe upa brez njin sestaviti novo večino. Ko bi to drugače ne šlo, bode pa razpustil državni zbor rajši, kakor bi pa apeloval na Mladočehe. S svojim postopanjem so pritirali tako I daleč, da se n&oje nikdo več ne ozira, prav tako, kakor bi češki narod ne imel svojih zastopnikov na Dunaju, Nemika nestrpnost kaže se v Brnu pa baš sedaj, ko se na Dunaju vrše pogajanja o novi večini. V Brnu prosijo Cehi, da se napravijo po ulicah tudi češki napisi ulic, ker biva v mestu mnogo Cehov in je tudi vsa okolica češka. Nemški mestni zbor pa noče o tem uičesa slišati, ker hoče baje varovati nemški značaj brnskega mesta. Ker na prošnjo, ki so jo vložili na mestni zbor, ne dob6 nobenega odgovora, obrnili so se, sklicujoč se na 19. član temeljnih zakonoif, do namestništva, da mestnemu zboru zaukaže, <;ia napravi češke napise (Dalje v prilogi.) ulic. Ker ju vlada v Ljubljani se izrekla za dvojezične napi e, pač ne bode mogla t Brnu temu oporekati. Ustavljanje češkim napisom v Brnu nj more vibujati Slovanom zaupanja v nova večino, v kateri bodo levičarji imeli veliko besedo. Ce v tako neznatnih stvareh Nemci Slovanom ne privoščijo jed-nakopravuosti, kaj hočemo še v drugih ozirih pričakovati od njih. Pač v lepi luči se tukej kaže nemški liberalizem, ki drugim narodom trohice pravic ne privošči. Krivica je tem večja, ker je Brno glavno mesto dežele, v kateri so tri četrtine prebi valstva slovanske. Mej Rusini v Galiciji se močno razširja liberalizem, kakor drugod po Avstriji. Metropolit Sem-bratovič je v okrožnici do svoje duhovščine prepovedal razširjenje nekaterih liberalnih listov. Vred-ništvo teh listov je pa zaradi te okrožnice vložile proti metropoiitu tožbo zaradi razžaljenja časti, ali seveda ne bode ničesa opravilo. Panamska afera bode še dolgo vznemirjala vse kroge na Francosvem. Vedno v širše kroge sega ta škandal. Mej podkupljenimi imenuje se sedaj tudi francoski veleposlanik v Berolinu Herbette, ki je bil poprej ravnatelj vnanjega urada in jako pospeševal panamsko posojilo. Dobil je bil 80.000 frankov. V ministerstvu so zaradi panamske afere nastali prepiri, ki so priveli do ostavke. Nekateri ministri so očitali pravosodnemu ministru Bourgeoisu, da preganja le oportuniste, radikalcem pa prizanaša. Le tako je mogoče, da Glemenceau-a še neso zaprli, če tudi že vrabci čivkajo po strehah, da ni čist v tej stvari. Republika je v nevarnosti, tako vzdihuje vladni .Temps", kateri je še nedavno zatrjeval, da je monarhizem ta zmirom mrtev na Francoskem. Tudi drugi republikanski listi priznavajo, da niti general Boulanger ni bil republikancem tako nevaren, kakor je pa panamski škandal. Da so francoski monarhisti jedini, in da ima kateri preten-dentov kaj popularnosti, pa bi sedaj prav z lahkoto naredili konec republiki. Vlada bi se še sama ustavljati ne upala. Anarhisti dobivajo vedno večji pogum. Po vojašnicah razširjajo oklice, da naj vojaki popusti ideje domovine in vojaške časti in se zbero okrog rudeče zastave. Vlada ima tak strah pred sooijalisti in anarhisti, da je na dan snidenja zbornic proglasila nekako obsedno stanje. V Parizu so bili včeraj ravno tako vojaki pripravljeni, kakor v noči pred izvolitvijo Carnota predsednikom republike, ko se je mislilo, da Boulanger poskusi državni prevrat. Vse nade je vlada stavila jedino v generala Siussiera, kateri je s svojo odločnostjo preprečil Boulangerjevo namene in je tudi sedaj z vojaško silo vzdrža-Tal red. Dva katekizma je prepovedala vlada, kar je vzbudilo občno presenečenje. Pri druzih razmerah bi se temu nikdo ne čudil, ker francoske vlade se rade mešajo v take stvari, ali sedaj ko panamska afera napravlja vladi toliko skrbi, bi pa tega ne bili pričakovali. Našla je v njih, da nasprotujeta državnim zakonom, ker obsojata civilni zakon' in pa ločitev zakonov. Učni minister Dupny bode sedaj pač lahko mirno spal, ker je od Francije odvrnil tako nevarnost, kakor sta ta katekizma. Priloga 8. ž te v. »Slovenca" dn6 11. januvarija 1893. Socijalne stvari. Proračun mesta Zagreba in investicije. Iz Zagreba se nam piše: Proračun mesta Zagreba za 1. 1893 je odobrilo mestno zastopstvo z 22 glasovi večine, ker je opozicija glasovala proti odobrenju. Prvi govornik opozicije se je izjavil, da on glasuje proti proračunu zaradi tega, ker mora mestna občina preveč trošiti za urade, ki opravljajo službo prenesenega delokroga. Tako mora Zagreb trošiti za redarstvene zadeve celih 118.000 gld,. dočim po trditvi govornikovi mnogo večja Praga le 80.000 gl. Tudi dunajsko zastopstvo se dogovarja z vlado, da deli stroške z mestom, ker jih ono samo ne more zmagovati, in da ono ni dolžno za državo samo brezplačno opravljati službo. Prvi mestni svetovalec je govorniku dokazoval, da mesto Zagreb troši za pravo redarstvo le okoli 40.000 gld., vsa ostala svota pod tem naslovom overščena pa se porabi za čiščenje in vrejevanje ulic. Tudi zastopnik Crukovic se oglasi ter dokazuje, da pri nas morejo mesta opravljati posle prenesenega delokroga, ker pobira mestna občina za-se vžitninski davek, dočim je v Avstriji to državna * žitnim. Trditev Crnkovičeva pa bi se mogla odobriti le tedaj, ko bi se pri nas postava o točarini odpravila. D kler niso naši drž. poslanci na ogerskem zboru za to postavo glasovali, je na Hrvatskem zares vsa vžitnina pripadala mestnim in drugim občinam. Te dohodke sj si Hrvati pri sklepanju glasov,te nagodbe leta 1868 pridržali. Ali Madjari niso dali miru ter so pred petimi leti postavo iz te nagodbe tako zasukali, da zdaj od teh dohodkov dobiva tudi država svoj del, in ravno sedanja saborska večina (vsaj večidel sedanjih poslancev, ker so bile med tem nove volitve) je za to spremembo glasovala, kar jej pa ni bilo potrebno, saj je Hrvatsko branila nagodba sama. Zdaj tudi pri nas država pobira svoj del od vžitnine, in najboljši dokaz, kako škodljiva je bila ta postava za nas je ravno to, da so se dohodki naših občin za polovico zmanjšali, pa se morajo zdaj priklade na davek nakladati. To naj bi bil premislil branitelj današnjega sistema glasoviti (?) govornik. Ker je opozicija zahtevala po predlogu zastopnika Folne-govica od sedanjega župana, da se izjavi on v tem pogledu, če misli namreč zavzeti se pri sedanji vladi, da bi se stroški za posle prenesenega delokroga zmanjšali, župan pa tega ni hotel storiti, glasovala je opozicija proti proračunu. Najvažnejše delo, katero misli zdaj začeti mestna uprava, je kanalizacija. Vsa ta stvar bi se bila skoraj zopet izjalovila in pisalo se je že po časopisih opo-zicijonalnib, pa ne brez temelja, da ban ne misli potrditi vse osnove za kanalizacijo. Vendar pa so se pri vladi premislili, kajti na tak način bi bila sedanja večina mestnega zastopstva razžaljena, pa tudi ono mestjanstvo, Ki je glasovalo za vladne zastopnike. Ban je dovolil, da se prične prihodnjo spomlad s tem poslom, ki je za mesto Zagreb ži-votno vprašanje. Najpoprej se bode izvel glavni odvod nasproti Savi in za to delo je že razpisan natečaj. Delalo pa se bode več let in da se pokrijejo stroški, bode moralo mesto vzeti zopet lepo svoto na posodo. Za take investicije se mora denar poso-jevati, ali pri nas je to zlo, da ogerska država ne d& pri tem nobenega olajšanja, kakor to delajo druge vlade. Koliko sitnosti je imelo mesto pri dogovarjanju za prvo veliko posojilo. In gotovo ne bode nič bolje tudi zdaj, čeravno je mestno zastopstvo madjaronsko. Banke, ki bodo mestu posodile svoj denar, bodo se hotele okoristiti in to tem bolj, ker pojde ta denar na Hrvatsko, v ono deželo, katero ue smatrajo naši nasprotniki nikdar dosti iz-molzeno. To dokazujejo naši zavezniki pri vsaki priliki, pa bodo tudi pri tej pokazali, kajti posojilo se ne bode smelo drugej vzeti, nego pri ogerskih bankab, ki si bodo tudi po svoji volji račun delale na škodo mestnega prebivalstva zagrebškega. Premoga nemškega se mnogo zvozi tudi v Avstrijo. Na Dunaju nekateri rabijo premog samo iz Nemčije. Lahi, ki nimajo doma skoraj nič premoga, so ga dosedaj tudi z večine kupovali na Nemškem. Pomorsko ministerstvo pa je zadnji čas odpovedalo Nemcem in jelo kupovati angleški premog, ki je precej bolji in zraven ni dražji, nego nemški. Levejeve puške so še vedno na dnevnem redu po nemških listih. Židje in liberalci beroliuski hočejo na vsak način umiti Laveja in njegove puške; zato so te pa spravili na Kruppa in njegove tope. Vsekakor se je mnogo umazanega perila že spravilo tudi v tem obziru na dan. Kruppu se je dokazalo, da je imel tajne zveze z Napoleonom III. in v zadnjem času je „Voss. Zeitung" priobčila pismo iz leta 1868, ko je tedaj že vrelo mej Francosko in Nemčijo, v katerem Krupp pošilja poročilo o poskusih, s katerimi so poskušali Rusi in Prusi njegove tope in njihovo oceno. — To je vsekakor zanimiv podatek po poglavju o ljubezni do domovine. Slovstvo. »Književno društvo sv. ieronima". Isti vzvišeni smoter, kateri v Slovencih tako vspešoo neguje naša družba sv. Mohorja, ima za Hrvate književno društvo sv. Jeronima. Kakor naša Mohorjeva družba, ima i društvo sv. Jeronima lep in važen namen: da zadovoljuje jedno od velikih potreb hrvatskega naroda, da služi nižjemu, osobito kmet-skemu ljudstvu in v teh slojevih širi zdravo, krščansko prosveto in narod uči krepostno živeti in umno gospodariti! Pač lep, vzvišen, blag smoter! Društvo sv. Jeronima ustanovilo se je 1. 1868 po kardinalu in nadškofu zagrebškem, J. Hauliku. Dasi je pa društvu smoter isti, kakor naši družbi sv. Mohorja, je vravnava društva vsa drugačna. Svetojeronimsko društvo namreč nima letnikov, marveč samo dosmrtne ude. Kdor plača 50 gld., je društven vtemeljitelj. Kdor plača 20 gld., je član I. reda, s 10 gld. član II. reda, s 5 gld. član III. reda. Vsak vtemeljitelj in vsak član I. reda dobiva po 4 iztise društvenih knjig; član II. reda po 2, član III. reda po 1 iztis. Od Bvojega postanka (leta 1868) pa do 1. 1892 izdalo je društvo 88 knjig razne poučno-zabavne vsebine v 952.600 iztisih. Dodamo še knjige, katere društvo izda prihodnje leto, izdalo je društvo v 25 letih svojega obstanka 92 knjig v vkupe 1,024.100 iztisih. Članov ima društvo 983 1. Društvena glavnica iznaša 127.203 gld. 90 kr. Da bi društvo moglo dosezati svoj visoki smoter popolnoma, tre-balo bi mu vsaj petkrat toliko udov, kakor jih šteje sedaj! Proti številu slovenskih Mohorjanov je pač število društvenikov sv. Jeronima nekam — neznatno! Rodoljubni mestni zastop zagrebški podaril je društvu lep stavben prostor, na katerem si je sezidalo lep društven dom, ki stane do*77.000 gld., in v kateri se društvo preseli še letos. — Prvi predsednik društvu je bil kanonik T. Gajdek, drugi Fr. Budieki, od -leta 1890 pa ga vodi kanonik dr. F. Suk. Minolo leto dalo je društvo svojim udom štiri knjige, in sicer: 1' .Pčelarenje sa pokretnim sati e m". Napisao Kvirin Broz. (S slikami:) — Str. 122 v 8°. (85. zvezek .Pučke knjižnice".) 2. „J a g i o a i M i j o", slika iz seoskoga i obrtničkoga života. Napisao Josip Z o r i d, župnik prozorski. (Povest.) Str. 192 v 8°. (86. zvezek .Pučke knjižnice".) 3. .Pobožna duša oprosvetomol-tarskom sakramentu". Talijansko napisao svečenik Iv. K. Pagani. Po 35. icdanju preveo Stje-pan K o r e n i c , vjeroučitelj. — Str. 210 v 8°. (87. zvezek .Pučke knjižnice".) 4. .Danica". Koledar i Ijetopis društva sveto-jeronimskoga za prostu godinu 1893. Ciena 25 novč. — Sir. 224 v 8°. (Z 22 ličnimi slikami.) (88. zvezek .Pučke knjižnice".) To je najimenitnejša društvena knjiga, ki se je natisnila v 38.000 komadih; pride torej v roke tudi nedruštvenikom. Obsega poleg navadne koledarske vsebine razne poučne sestavke, pesmi, pripovesti itd. Znamenit je popis zagrebške razstave leta 1891, in članek .Naša književna društva u Zagrebu", kateri s podobo in besedo opisuje velepomenljiva društva hrvatskega naroda: jugoslovansko akademijo znanosti i umjetnosti, .Matico hrvatsko", društvo sv. Jeronima in hrvatski učiteljski dom. Vinorejcem je namenjen obširnejši poučni spis: „0 ciepljenju ameriške lože". „Ljetopisu" povzamemo, da je svetojeronimsko društvo imelo svoj letni občni zbor dn6 17. marca 1892. Koncem leta 1891 iznašalo je društveno imetje 127.303 gld. 90 kr., za 2623 gld. 57 kr. več, nego leta 1890. Na zagrebški razstavi dobilo je društvo častno diplomo za izložene razne knjige gospodarskega zadržaja. Do 31. decembra 1890 bilo je vpisanih .utemeljiteljev 92, članov I. reda 171, II. reda 405, III reda 8528. — Do 31. decembra 1891 je nadalje pristodilo: vtemeljitelj 1, član I. reda 1, člani II. reda 5, Člani III. reda 610, vkupe 617. Pomozi Bog, da društvo svetojeronimsko čim bolj prospeva in med bratskim nam narodom krepko razširja pravo krščansko prosveto! Kajti .bez prave prosvjete ne čemo ni kud ni kamo." (.Danica", str. 128.) Liga + 4. .Grundlagen der Chemie" von D. Mendelejev — imenuie se nemški prevod znamenitega dela .Osnovi Himiji" slavnega ruskega učenjaka. Nemški prevod velja 24 mark. O tem delu piše dr. Julius Miesler v .Technisches Literaturblatt" mei drugim to-le: .Jedno najslavnejših in najsiiajnejš.h imen na polju kemičnega preiskovanja stoji na čelu temu delu, ime Mendelejeva, ki s svojim daljnim pogledom pravega preiskovalca je najprvi spoznal čudovite zakone prirode: perijodičnost kemičnih prvin — odkritje, s katerim bode ime njegovo združeno na vse večne čase. Odveč bi bilo, ko bi hoteli še govoriti o izredni vrednosti tega odličnega strokov- neg* deli, vsaj imamo opraviti z delom, kateremu gre po vsej pravici pridevek, da je klasično. Dokazuje pa to delo, kako emineutno veiuostuo d* je nadarjen M udele.ev in kako bister preiskovalec, kar le redkokedaj najdemo. Meadelejeve »Grundlagen der Cheuii*" se morejo vredno postavljati na stran naših klasičaih del, kakor je Guelin." To priznanje nemškega lista je pač najboljše spričevalo za izvrstnost tega ruskega dela. »Matica Slovenska". Društvenih knjig za leto 1892, katere so bile v preteklih dutšb razposlaue na vse one člaue, ki so udnino za leto 1892 poravnali, je ostalo še Več izvodov. Cujemo, da močno ugajajo iu da se nedruštveniki z&nje tudi zanimajo. Njim bodi povedano, da jih še vedno lahko dobe proti navadui udnini 2 gld. Ker sta teh knjig dve (Povest: »Z ognjem in mečem" in pa »Goriška") v tesni zvezi z onimi, ki jih izdti, „Matica" letos, bo gotovo s tem naznanilom ustreženo tudi onim, kateri žel4 letos pristopiti »Matici, da si omislijo zaradi tega tudi knjige 1892. leta. . , J. , i .j , ' s Cerkveni letopis. Odbor za proslavo škofovskega jubileja SV. Očeta se je ustanovil v Zadru in Spljetu. Pri obojem je tudi mestni župan in mnogo posvetnega razumništva. Za sedaj je spletski odbor mej drugim sklenil, da se sestavi uprav dne 19. februvarija t. 1. svečano odbor za zgrajenje nove stolne cerkve v Spljetu. Ukrenilo se je tudi vse potrebno, da se čim več nabere milodarov za sv. Očeta. — Dalmatinci so tudi radikalni in duhovstvo mej njimi še bolj; pa so katoliški; ljubezen do svete cerkve in njenega poglavarja tam druži; pri nas pa proticerkveni in papežu sovražni duh — razdvaja. Evo, v tem je resna uganka našega razkola. Mlsijone v dijakovski škofiji so imeli zopet prošle leto čč. dalmatinski dominikanci. Jugoslovanski mecen je že nekaj let sem, prvi mej hrvatskimi škofi, klical v svojo škofi o domimkanee, da bi mu duševno prerodih vernike njemu v skrb izročene. V nravnem obziru so bili ljudje vsled stike z moha-medanci in nepoučenimi pravoslavnimi jako na slabem glasu; zato je pa tudi hiralo njihovo blagostanje. Madjar in Svab sta se jela šopiriti po bujni Slavoniji. Treba je bilo dušnega prerojenja, treba je bilo obnovljenja katoliškega življenja mej njimi. Zato jim je preskrbel prevzv. škof Strossmayer — misijone, ki so v resnici obrodili že sedaj neizmerno lepega sadu. Pri nas pa spoštovatelji Strossmayerjevi grdijo — misijone. Mi spoštujemo in cenimo celega Strossmajerja „diko našo", ko ga bodo jeli ceniti celega tudi naši liberalci, pa smo — jedini! General jezuitov v Inomostu. Novoizvoljeni general jezuitov P. Martin se je na potu v Italijo mudil tudi v jezuitskem kolegiju v Inomostu dne 5. t. m. Ker je v zgodovini reda vzlasti v avstrijski provinciji jako redko, da bi jo bil general reda počastil s svojo navzočnostjo v kakem samostanu, zato so se na povabilo kolegija v Inomostu zbrali takrat rektorji in superijorji vseh avstrijskih pokrajin, v kolikor jih niso zadržali posli ali slabo vreme. Novi general pokazal se je ob tej priliki svojim sobratom najboljšega in preskrbnega očeta. Tudi slušatelje bogoslovskega oddelka na vseučilišču je osrečil z iskrenim, nauduševalnim nagovorom. — V Inomostu je bil ob tej priliki navzoč tudi ljubljanski superijor jezuitov, veleč. P. Li e m b er ge r, ki se je dne 9. t. m. vrnil v Ljubljano. Udanostne izjave. Udanostna izjava občinskega odbora gorenje logaškega: »Vsled sklepov prvega slov. katol. shoda v Ljubljani je bila Vaša prevzvišenost neosnovano napadena, osebno in na škofijski časti močno žaljena. Milostljivi višji pastir! Premnoge udanostne izjave so Vas že gotovo prepričale, da je število onih, ki trobijo v liberalni rog, majhno, in da velika večina kranjskih prebivalcev Vam zvesta, udana čeda ostane. Neosnovani napadi na Vašo prevzvišeno osebo so bili le bojni klic, vsled katerega se zbiramo, ne pod zastavo lažiliberalstva, pač pa pod zastavo svojega skrbnega in ljubljenega višjega pastirja: J a -k o b a M i s s i e , ki je ob enem zastava Jezusa Kristusa. Tudi preponižno podpisani občinski odbor v Gorenjem Logatcu odobrava vse sklepe prvega slov. katol. Bhoda ter odločno obsoja postopanje sovražne stranke, ki ni ne njej, ne katoliški kranjski, vselej verni deželi v čast! Občinski odbor v Gor. Logatcu, dn-b bi morala biti ta, da bi uvedli zopet modre, po liberalizmu oduravljeue uaredbe, vsled khterih bi si morali židje pridobivati denar samo v ni « i s h pravičnosti. Ako se jim pa mesto tega še dovoli zak. z^eza s kristiian', potem bodo krič. narodi v dušnem m telesnem oz ru pravi robovi. zdaj so židje skrajuo predrzui v goljuliji, odiranju in podkupo\auju, kakšni bi bili pa še le potem I Proč tedaj z mislijo na taki zakon! Poko-ravajmo se raje Bogu, svojemu Stvarniku, kakor pa Židu — krivičniku iu nečloveškemu oderuhu. Društva. (Društvo .Edinost" v Središču). V odbor bralnega društva »Edinost" v Središču bili so pri občnem zboru voljeni ti-le gospodie: Jos. Sinko, gostilničar— načelnikAnton Kosi, učiteli — tajnik; Maks Bobič, trgovec — deuarničar; Dr. Jos. Spešič, zdravnik; Mart. Culek, poštar; Pavi Unger, nad-učitelj; Iv. KolariČ — odborniki. (Občni zbor pevskegadruštva. L j u b-ljane") vršil se je dne 6. t. m. pri »Virantu" in bil izredno dobfo obiskan. Načelnikov namestnik, kot zastopnik društva — bivši presednik je namreč svoj mandat že meseca decembra odložil — proglasi sklepčnost, poroča o pravilnem sklicanju občnega zbora ter otvori zborovanje s tem, da splošno poroča o društvenem in odborovem delovanju, ko je še poprej pozdravil udeležence, zahvalivši se jim kar najiskreneje na tako častuem in mnogoštevilnem odzivu dotičnega vabila. Pri spominu jednega odmrlega oodpornika vstali so vsi navzoči v znak so-žalja. Sešu e prijetuo dolžnost kaže predsednik na lepo število podpornih članov iu dobrotnikov, katerim izreka, kakor tudi vredništvom slovenskih časnikov, ki so vsigdar drage vol|e in brezplačno v svojih listih objavljali vsako to društvo nadevajoče poročilo, oziroma prošnjo ali naznanilo, najtoplejšo zahvalo. Za tem predava tajnik svoje obširno poročilo, kazoč med drugim na blagodejen vpliv petja na pevca iu poslušalca, dalje pa na vsestransko podporo, katero vživa društvo pri sloveuskem občinstvu. Tajnikovo iu blagajnikovo poročilo — zadnje odlikuje se z redko natančnostjo — sprejela sta se z navdušenjem; blagajniku izrekla se je zaslužena zahvala. Po računskem zaključku imelo je društvo 1351 gld. 25 kr. dohodkov, stroškov pa 1325 gld. 50 kr., tedaj 25 gld. 75 kr. preostanka. — V novi odbor izvoljeni so bili, iu sicer glede na odklouitev izvoljencev srg. Preglja in Tavčarja, sledeči gospodie: Pran Trdina, knjigovodja (predsednikom); Anton Gutniic, mag. uradnik (podpredsednikom), Zmagaslav Bajec, Fran Breskvar. Iv. Bol-tavzer, Josip Glinšek, Fran Šega, Josip Vidmar in Jakob Zalaznik, odborniki; preglednika računov pa gg. Josip Kramar, kavarnar, in Josip Petrič, trgovski poslovodja. Ko je konečno obveljal sklep, prirediti v tekočem letu društveui izlet iu se je novi odbor pooblastil, naj za društvo omisli lasten glaso-vir, se je zaklučilo zborovanje. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Slov. Bistrici) se je v nedeljo 8. januvarija ustanovila pri prav obilui udeležbi. Vpisalo se je koj ta dan 112 društvenikov, med njimi jeden pokrovitelj, č. g. dekan A. Hajšek, osem ustanov-nikov, gg. dr. Lemež, J. Taiek, mestni kaplan, M. Lendovšek, župnik v Makolah, makolska posojilnica. J. Jerman, župan, in J. Kanski, kaplan v Makolah, P. Novak, gostilničar in Kaniše k v Siov. Bistrici. Kot zastopnik glavne družbe je gospod dr. Vošnjak razložil potrebe iu nameu družbe in navel. koliko je že tudi za štajerske Slovence storila družba proti nameram nemškega šul-ferajna. Omenjal je, da bode družba tudi v Mariboru otvorila šolski vrtec za slovenske otroke, iu sicer s pomočjo č. šolskih sester. — V načelništvo so bili izvoljeni: dr. Lemež, načelnik — ker je g. dekan Hajšek zaradi mnogih drugih opravil odklonil to čast — g. župnik A. Lenart iz Po-ličan, namestnik; P. Novak, blagajnik; Fr. Ser-nec, posestnik in lesni trgovec v Gorenji Bistrici, njegov namestnik; J. Tajek, tajnik, in J. Pin-tar, njegov namestnik. Vsi so sprejeli te častne službe in obečali, da bodo po svo|ib močeh se trudili za prospeh družbe. S posebno krepkimi besedami je poudarjal gosp. župnik Lenart, da stoji družba na katoliško-narodni podlagi ter vzgoia v svojih zavodih dobre katoličan-; in zavedne Slovence. Ponosni so lahko Slovenci na svoj jezik, ker ga je celo rimska stolica pripoznala za cerkvenega, v katerem se sme darovati sveta maša. Tako pred-pravico imata le še latinski in grški jezik. Po vo-litvi je nastopila gspdč. Boža Vošniakova in z dobrim naglasom deklamovala Gregorčičevo: »Naš narodni dom". Po otlcijelnem delu je sledila prosta zabava, pri kateri je krasne čveterospeve pel celjski kvartet (Jerman, Jošt, Kapus. Stuhec) in so se vrstili govori in napitnice. (Občni zbor gasilnega društva nad Ljubljano.) Iz Šentvida nad Ljubljano: L-itui občni zoor koristnega društva vršil se je 6. janu-varua 1893, ter bil dobro obiskan. Izmed delalnih udov, katerih |e nad 60, umrla sta dva v preteklem letu, ter sta b:l» lepo spremljana po požarni brambi k večnemu počitku. Požarov se ie društvo udeležilo 15 med temi nekaierih tudi zuuaj občine. Premoženja ima v gasilnem orodju 3223 t:ld. 39 kr. Daiov preirlo je društvo od zadnjega občnega toora 409 nld., katera svota se je vsa porabila za gasilno orodje. — Na novo so enoglasno izvoljeni: jf. Ant. Belec načelnikom; Pr. Strukeli, Štefan Pečnik, Fr. Berni«, S m. Jovau. Jak. Brolih. Vid Merbar. Jože Arhar, odborniki. —■ 5. februvarija piiredi društvo tombolo z igro. 1 (Slovanskega pevskega društva na D u n a j i ženski zbor) priredi v soboto 21. iauuvaria t. I. v Rouaoherjevi dvoraai (Dunaj, SchelliugKasse 4) plesni venček, katerega pokrovi-telistvo je blagovolil prevzeti znameniti slovanoljub g. grof Jan H a r r a c h. Vabilo za te venček je tako umetno izdelal mladi slovenski umetnik g. J os. G e r m, katerega Slovencem v domovini prav toplo priporočamo za slikarska dela. Njegov naslov je: »Akadeinie der bildnuden Kilnste, Wien I. Schiller-platz". (Slovenski klub na D u n a j u) ima r soboto 14. t. m. v restavraciji g. L. Mitzka, I. Schuttengasse 7. tretji svoj večer v tej sezoni z berilom znane slovenske pisateljice gospe Pavline Pajkove: »Aforizmi o priiateljstv u". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Slovenci na Dunaju se vabijo k mnogobroini udeležbi. Telegrami. Dunaj, 11. januvarija. Cesar je šel na lov na jelene v Miirsteg in se povrne v petek. Sigmaringen, 10. januvarija. Danes ob dveh popoldne je bila civilna, ob štirih pa cerkvena poroka prestolonaslednika ru-raunskega s princesinjo Mary Edinburško. Pariz, 10. januvarija. Zbornici sta se zopet sešli. Senat je volil predsednikom Le-royera, zbornica pa Kazimira Periera, ko je pred drugo volitvijo Floquet umaknil svojo kanditaturo. Novo ministerstvo je že sestavljeno. Ribot je prevzel predsedstvo in notranje stvari. Develle vnanje stvari, Loizillon vojsko, Viger poljedelstvo. Drugi ministri ostanejo. Pariz, 11. januvarija. Sestava novega ministerstva se je zavlekla, ker Burdeau neče ostati v ministerstvu. Tadi Tirard nekda nikakor neče vsprejeti nobenega portfelja. Po poročilih iz pravosodnega ministersiva je preiskovalni sodnik pripravljen, ustaviti preiskavo proti poslancem in senatorjem, katerih izročitev se je zahtevala, časopis „Journal" je objavil pogovor z Artonom, da je pravo za pravo dobil chek za jeden milijon, o katerem se je govorilo, da se je izročil nekemu ! ruskemu listu, veleposlanik Franciji prija-1 teljske vlasti, katerega finančne zadrege so j ob svojem času bile jako znane v Berolinu. London, 10. januvarija. Po poročilih iz Buenos-Ayres vzeli so vstaši po štirinajst-' dnevnem obleganju mesto Caseres. Buenos-Ayres, 10. januvarija. Mini-sterski svet je sklenil bojujoči stranki v Co-rientesu prisiliti, da mirujete. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (c. in kr. dvorni založnik) v Curlhu (Ziiricb) priporoča naravnost zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11'65 meter, — gladko, progasto, karirano, vzorčasto, daraasti itd. (kacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr. v Švico. 12 (1 19—1) ll*He*ilt ««»; 8. januvarija. Teodor Indof, ključarjev sin, 2 leti, Kra-kevske ulice 27, božjast. — Jožef Čeme, posestnikov sin, 5 mesecev, sv. Petra cesta 87, bronehitis. — Marija Avšič, mestna uboga, 6i let, Karlovska cesta 7, kronični protin. — Lucija Marenčič, mestna uboga, 79 let, Karlovska cesta 7, plačnica. — Marjeta Tonija, gostija, 80 let, Frančiškanske uliee 6, ma-rasmus senilis. V bolnišn ici: 6. januvarija. Valentin Muriaelli, delavec, 47 let, carci-nonia ventriculi. — Jernej Blaž, delavec, 48 let, nephritis et cyititis. 7. januvarija. Marija Boc, gostija, 56 let, hemiplegia. — 8. januvarija. Uršula Stalcer, gostija, 77 let, srčna hiba« — Anton Brešar, hlapec, 60 let, emphjsem. 4 r^Sni^BlMk«« niMiroCill«. a s <•»■ ,SUo|. i •i * i jptzovuim » mn: »t»i»!itia.ajn. Glavni zastop v Tjjubljanl. iT1" «BtsiiN-ir ------------ Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je K "V V 33 52-1 athreiner-jeva Kneipp-a sladna kava Z okuaom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju namošane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejao, pri tem pa S« zdravejšo in redllnejio kavo. — Neprekosljlva kot dodaja navadni kavi. — Pona- redeb se skrbno Izogibaj. — '/» kilo 25 kr. — Dobiva se povsod. Pristno samo v zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. Javno priznanje. 8 tem izjavljam, da mi je zavarovalna družba za življenje „The Oresham" v Londonu po smrti mojega moža znatno zavarovalna svoto vzllc trimesečnemu plačilnemu roku takoj izplačala po svojem zastopniku gosp. Gvidu Zesohku v Ljubljani, ko spm le prinesla smrtne dokumente. Žmatram za svojo dolžnost zavod „THE GRESHAM" naj-iskrenejše priporočati. V Celju, dne 6. januvarija 1893. 31 1 Suzana Negri. | 0! KSftt®1«®® ®1®S» 0 avstrlisuo osrednje zemlj. kreditne banke pripoznana ^^ffffST. Wgg zmoina. Ista so zavarovana P^P ^ akcllska fllav jrr Obresti teh zastavnih pisem »o' uradnem —apismap^a^^ua) Weoh.elBtuben-Aotten-« ^ Uaria. WIEN, [VlERCUri uife.tr. 74B. woiizeiie to. zlL^^^ammm ys< a J. BENDIK v Št. Valentinu pri Steyru jedini izdelovaleo novo izumljene c. k. privilegovane svetle tinkture za usnje' s katero se naredi svetlo (zlika brez krtače) usnje na konjskih komatih, vozovih, usnje za čevlje in galanterijsko usnje, priporoča ta svoj izdelek, kateri se rabi ne le pri e. in kr. vojaštvu in velikih transportnih podjetjih na Dunaju, temveč tudi v hlevih cesarskih visokostij že več let. fTr-j Nadalje priporoča ravno isti za nepremočljive čevlje svojo slavnoznano '377 20—11 nepremočito mast za usnje, ki daje usnju posebno mehkobo in se rabi celo pri najvišjem dvoru. Cene: Svetla tinktura za usnje kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica š:ev. 1—80 kr-, št. 2 - 40 kr., št. 3-20 kr. Nepremočna mast za usnje kilo 60 kr.. l!t kilo 40 kr., v« kilo 20 kr., '/s kilo 10 kr. Prodajalci na drobno In vojaki dobe rabat. Da se izogneš prevaram glej na ime „J. Bendik v St. Valentinu", ki je na vsakem kosu. V Ljubljani je prodajeta Scliussnig & AVeber, v Celju Tanner in Stieger, v Mariboru Holasek inMartinz. Miss liicla Roclier iz Londona poučuje svoj materini jezik v svojem stanovanju v Frančiškanskih ulicah št. 16,1. nadstr. Na željo poučuje angleščino tudi doma. Pojasnila daje iz prijaznosti g. dr. Alf. Moschč. 25 3—2 Josip Šubic, kipar, v Gorenji Vasi pri Škofji Loki, priporoča se najuljudneje prečast. duhovščini in slav. občinstvu za izdelovanje kipov iz lesa, kamna, mavca in marmor-cementft. Uotiro, solidno II) ceno. 570 ]0-7 T Tovnrua cerkvono oprave, -<- Premora na __1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene Oprave in izdelovatnica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 37. Zastopnik: Franc Briickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali. dalmatie, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd. pa tudi 167 26 — 21 cela mašna obleka v najpravilnejši obliki. / d 2f + Cerkveni j> n i- i« m e n t i. "i- V gozdnem vrtu v Gradišču pri Ljubljani se bode prihodnjo pomlad oddalo okolu tri milijone in pol naravnost za nasad primernih dveletnih črnih in belih borov in triletnih smerečic po dva goldinarja, dalje triletnih gladkih borov po tri in pol goldinarja n n p s -d triletnih presajenih orehov p" deset goldinarjev in šestdeset krajcarjev za tisoč drevesc, pri čemur so všM troški va izkopa*anje. zavijam«- drevesc v mah a;i slamo, evpntmalno tudi v z«boin in za preot-liaiiie dreve.-c do kolod»orov. oziroma do poštnega urada v Liubliain. Zsila-irvH za »h drevt-8"a za katera takoj položiti dotdni denarni zrip.sek.^ se vsprpjcrnmn pri c. kr. deželnem gozdnem nadzorstvu za Kranjsko v Ljubljani in pri c. kr. okrajn h g. zdnih n»dzorstvih zaduieie do 31. prosenca 1893. 30 2—1 Od c. kr. deželno-goziarskega nadzorništva za Kranjsko. ____tt 9 Priporočilo. 588 6-6 Prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvoin in si. občinstvu priporočam se uljudno v vsakovrstno Izvrševanje kipov od lesa in marmorja, lesenih altarjev, prižnic, okvirov za križevi pot in razne slike itd., d lje pozladenje ln prenavljanje starih altarjev in sploh v vsa v to obrt vštevajoča se dela. — Opirajoč se na večletno poslova-je in lastno izkuš jo obljubim točno, trajno, dobro delo. vestno postrežbo in nizko ceno. Veluspoštovanjem j^D kipar in pozlatar v Moravčah. K S I jt................. ........1........... ................................................................ SCŽf* in najcenejše ^ čebelno-voščene sveže priporoča Oroslav Dolenec (■i io—4) "v I^jutjljani. v < o J U11 j" O A. S >1 tfOAS .............M...................""""..... 'iiiiniimfimiii'iT—1—1" D u n a j 8 k a borza. Dni 11. januvarija. Papirna renta 5%, lt>% davka . . . , 98 gld 30 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 97 , 90 „ Zlata renta K%, davka prosta.....116 „ 65 „ Papirna renta davka prosta .... 100 „ 75 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 997 „ — Kreditne akcije. 160 eld........318 . 25 , London, 10 funtov stri..............'20 . ."(> Napoleondor (20 fr.) .... H 5* . Cesarski cekini ... S 69 Nemških mark 100 =>9 „ 15 . Oni 10. januvarija. Ogerska zlata renta 4% . . . Ogerska papirna renta 5%..... 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . — 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 162 Državne srečke 1. 1864.. 100 gld. . . 183 /»stavna pisma avstr. «sr zein. kred bitnke ti 97 Zastavna pisma . . 4' , % 1"0 Kreditne srečke. I0o gld. . . 190 St. Genois srečke. 40 «ld..... .67 114 gld. 100 „ 30 kr. 70 „ 50 „ 60 * 50 ^ Ljubljanske srečke, 20 gld.......25 gld. 25 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 25 „ Rudolfove srečka, 10 gld.......25 „ — „ Salmove srečke, 40 gld................66 . 50 ^ Windischgraezove srečke, 20 gld..........65 „ — , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 . 75 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 si. st. v. 2825 . — . Akcije južne železnice. 4U0 *!