Politiški pregled. * Delegacijl sta bili v četrtek, 8. t. m., popoldne otvorjeni. Cesarjev prestolni govor je izzvenel v akord največje miroljubnosti. V svojem govoru je cesar naglašal, da je bila aneksija Bosne in Hercegovine potrebna, da se končno uredi državnopravno stališče med državo in okupiranima dežnlama. Prebivalstvo okupiranib dežela je pod upravo avstro-ogrskih organov v kulturnem oziru tako napredovalo, da je upravičena njegova zabteva, da se mu da pravica, da bo sodelovalo pri zakonodaji in upravi. V to svrho je bilo treba urediti državnopravno razmerje. To se je zgodilo z aneksijo, s katero se je državi priklopilo tudi formalno Bosno in Hercegovino, ki sta faktično že itak spadali Avstro-Ogrski. Dalje je omenjal cesar. da je vlada umaknila svoje čete iz Sandžaka-Novipazar, da dokaže s tem svojo miroljubnost ter dokumentira, da niraa namena, da bi še nadalje žpekulirala na kako teritorialno povečanje. 0 tem se bo prepričala tudi turška vlada sama, do katere goji Avstro-Ogrska odkrite simpatije, kakor želi otomanski državi vse najboljše. Končno je cesar naglašal, da so odnošaji Avstro - Ogrske k ostalim državam, zlasti k Nemči.ji ia Italiji, prijateljski. — V avstrijski delpgaciji je fungiral za starostnega predsednika baron S c h w e g e 1. Za predsednika je bil izvoljen vitez Madeyski, za podpredsednika pa dr. F u c h s. Predsednik vitez Madeyski je v svojem otvoritvenem govoru izrazil svoje zadoščenje, da je cesar raztegnil svojo suvereniteto nad Bosno in Hercegovino. Med sejo je bila na galeriji deputaeija bosanskih katolikov, ki je prišla v Pešto, da izroči cesarju posebno spomenico. — V dele:gacijah je imel minister baron Aebrenthal svoj ekspoze, v katerem ,je dokazoval, da ni s pripojeujem Bosne in Hercegovine storjena nikomur kriviea. opravičeval je tudi korak bolgarske vlade, s katerim se realno razmerje med Turčijo in Bolgarsko baje tudi ni izpremenilo ; svaril je Srbijo pred nepremišljenimi koraki ter dejal, da bo to, kar se je zgodilo, pripomoglo k temu, da se položaj na Balkanu razbistri in razmerje med balkanskimi državarai in Turčijo natančno določi. Zatrja, da je preskrbljeno za obrambo interesov monarhije na Balkanu ter pravi, da si je vsvesti, da je izvršil svojo dolžnost ter da bodo delegacije njegovo vnanjo politiko in njegov čin odobrile. — Jugoslovanski delegatje obeb klubov so se združili v eno skupino, ki ji je predsednik dr. f-Susteršič, podpredsednik pa Biankini. Dr. Šusteršič je v imenu vseh Jugoslovanov dejal, da vidi v aneksiji novo etapo jugoslovanske politike ter dejal, da jugoslovanski delegati pripojenje odobravajo. — Nemški delegati izjavIjajo, da so avstrijski Nemci z odkritosrčnim veseljem pozdravili aneksijo, čeprav je zaradi tega slovanski element v monarhiji okrepljen. Proti škodljivim posledicam okrepljenja slovaaskega vpliva v državi z ustanovitvijo bosanskega deželnega zbora bodo nemški politiki pravočasno ukreuili vse potrebno, zakaj v nevarnosti so veliki politiški ia gospodarski interesi avstrijskega nemštva. * Volilna reforma in deželni red za Ceško. Deželnemu zboru predloženi uačrt volilne reforme določa število poslancev na 334, jn sicer 8 virilistov in 326 voljenih poslancev. Voljeni poslanci so: 70 veleposestva, 92 mest in trgov, 17 trgovskih zboraie, 84 kmetiškib ¦občin, 20 poslancev deželnega kulturnega sveta in 43 poslancev splošne kurije. Novoizvoljeni poslanci se razdele v tri skupine: v veleposestnike, r zastopnike češke ia zastopnike nemške narodnosti. Vsak novoizvoljeni poslaaec se bo moral pri vstopu v zbornico vpisati po svoji narodoosti v poseben imenik. Ako tega ne stori, je večina volilcev njegovega okraja merodajna za njegovo narodnost. Peželni odbor bo štel vbodoče 13 članov. * Bodoči uradni jezik v Bosni. Na vprašanje del. Ljube Babica, kateri bo bodoči uradni jezik Bosne in Hercegovine, je ministraki predsednik dr. Wekerle izjavil: BSrbohrvaški jezik. To sem si stavil za pogoj, ker nemškega jezika nočem, madjarskega bi se pa ne moglo uporabljati". * Skupni proračan. Proračun o skupnih izdatkih in dobodkib za leto 1909, ki je bil predložen delegacijam, izkazuje skupno potrebščino 406,840.098 E. Od te vsote spada na ministrstvo za vnanje strari 13,666.584 E (več 400.037 E nasproti prejšnjemu letu); za vojsko, in sieer: redna potrebščiua 312,478.415 E (več 14,046.762 E), izredna potrebščina 12,366.730 E (manje 1,011 999 E); skupna potrebščina vojske znaša torej 324,845.145 E (več 13,034.765 E nego v prejšnjem letu). Za vojno mornarico redna potrebščina 58,987.310E (več 5,464.200); izredna potrebšdina 4,450.550 E (več 973.660). Skupna potrebščina vojne momarice znaša torej 63,437.860 K (več 6,437.860 E nego v prejšnjem letu. Na skupno finančno ministrstvo odpade: 4,554.918E (več36.551 E); izredna vojna potrebščiua za poveljništva in čete ? Bosni in Hercegovini (okupacijski kredit) izDaša 8,047.000, več 259.000 K). — Dobodki od carin so proračunjeni s 159,938.100 E. Po odbitku paršala režijskih stroškov v znesku 7,171.000 E in carinskega pavšala, ki ga je po zakonu oddati deželui upravi Bosne in Hercegovine, v znesku 1,428.571 K, preostaje prebitek od carin t zuesku 151,338.529 K. Po odbitku tega carinskega prebitka ostaja nepokrita skupna potrebščina v znesku 255,501.560 E, od katerih odpada na kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru 162,498.998 E iii na dežele ogrske krone 93,200.571 E. * Srbija. Vsa Srbija je v ognju, vse, hoče vojno z Avstrijo. Oglašajo se prostovoljci, po ulicab kričijo množice: BDol z Avstrijo! Živela srbska Bosna!" Kralju prirejajo ovacije s klieem: Eralj, popelji nas v vojno!v — Ob Drini se zbere baje v par dneb 100.000 vojakov. — Ministrski svet v Belgradu je nakazal 10 milijonov dinarov za vojne naraene. — List .Pravda' v Belgradu pozivlje kralja Petra, ki se je udeležil prve bosenske vstaje, naj proglasi vojno, da reši Bosno. Tam ga pozna vsak človek, on je najpopularnejša oseba, naj reši Bosno srbski domovini — tako pravi oklic. Vsi listi na Srbskem pozivljejo na sveto vojno proti Avskriji. Bogati srbski trgovei so darovali velike vsote v vojne namene. Eekonstruira se kabinet. To bo vojni kabinet. — če se AvstroOgrska ne udeleži kongresa evropskib sil, napove Srbija Avstriji vojno! — Poklicala je pod zastavo vse rezerviste. Visokošolci na raznib vseučiliščib so bili brzojavno (.ozvani domOv. — Demonstraeije proti Avstriji v Belgradu se ponavljajo. — Avstrija je odredila, da se pošlje vojaštvo na mejo proti Macedoniji, da zabrani srbskim četam prihod v Bosno, Donavska flotila avstrijska je poslana proti Belgradu. Usidra se pri Petervardinu.