m
'Amerikanski Slovenec"
DELA ŽE
51
LET ZA SVOJ
NAROD I V AMERIKI. I
STEV. (NO.) 21.
CHICAGO, ILL., PETEK, 30. JANUARJA — F*IDAY, JANUARY 30, 1942
LETNIK (VOL.) U.
Kontroliranje cen uzakonjeno - V Rusiji le pehotna vojna
POSEBNI ADMINISTRATOR BO DOLOČAL NAJVIŠJE CENE
Administratorju za cene dana po novem zakonu obsežna oblast. — Za farmarske produkte določena posebna izjema. — Višina plač ne bo postavljena pod kontrolo.
Washington, D. C. — Po
razpravljanjih in prerekanjih ki so trajala skoraj celih šest mesecev, je zadnji torek končno prodrl skozi kongresne zapreke predlog, s katerim se postavlja enotna vladna kontrola nad cenami življenjskih potrebščin. Predlog je bil v končni obliki poslan predsedniku Rooseveltu v podpis, potem ko ga je odobril senat in dan prej poslanska zbornica.
Po določbah predloga se dovolj nje takorekoč diktatorska oblast posebnemu administratorju za cene, kateri bo imel pravico odločati najvišje cene, ki se smejo računati za kako vrsto blaga. Ta administrator, ki bo najbrž Leon Henderson, bo ukrenil, na kaki višini se bodo tmefie cene ustaliti; namreč, ali bodo obveljale današnje cene, ali se bodo morale uvesti cene izza kakega prejšnjega dne. Predlog priporoča, naj se vzamejo, kjer mogoče, za podlago cene od 1. do 15. oktobra. Za farmarje določa predlog ugodno izjemo, namreč, da dovoljuje, da se »jih produkti lahko dvignejo v ceni za 11 odstotkov. Obenem pa bo imel pri farmarskih produktih tudi poljedelski tajnik Wickard svojo besedo, namreč v toliko, da se bodo -smele 1 določiti najvišje cene za te produkte le z njegovim dovoljenjem.
Prvotno je bilo v načrtu, da se istočasno s kontroliranjem cen določi tudi "strop" za plače, preko katerega te ne smejo segati, a se je ta določba iz predloga črtala, kar so nekateri senatorji kritizirali, češ, da bo ta zakon le polovičarski ter, da ne bo popolnoma dosegel svojega namena, namreč, da prepreči inflacijo. Na- ta1 način, pravijo, se bo moral kongres prej ali slej ponovno baviti a tem problemom.
AMERIKANCI NA VEČ BOJIŠČIH
60-LETNIK
Amerikanci poslani na številne
^fronte, pravi predsednik.
Washington, D. C. — Ameriški vojaki so razkropljeni takorekoč po celem svetu, kakor se povzema iz izjave, ki jo je podal predsednik Roosevelt pri konferenci s časnikarji zadnji torek. Izrazil se je namreč, da je kakiff 6, 8 ali pa 10 raznih ameriških ekspedicijskih sil poslanih na številne strategične fronte, širom sveta. Tisti oddelek, ki se je pred par dnevi izkrcal na severni Irski, torej ni edini, ki je odšel iz Amerike, je po vda ril.
ŽUPAN SVARI PROTI KUPICENJU ŽIVIL
Chicago, 111. — Zupan Kelly je kot načelnik komisije za narodno obrambo v torek posvaril tukajšnje prebivalstvo, naj ne pričenja kupičiti živil. Izrazil je zagotovilo, da se bo storilo vse, kar bo mogoče, da se bodo cene potrebščinam držale na ^aierni višini. Vsak naj torej kupuje le za sproti, kolikor potrebuje, je dejal, češ, da bo ravno kupičenje najprej povzročilo dviganje cen.
ČASOPISI SE UTEGNEJO SKRČITI
Washington, D. C. — Tekom tega leta, najbrž v zadnjem četrtletju, zna priti do tega, da se bo morala velikost časopisov skrčiti, oziroma, da bodo morali nekateri sploh prenehati, kakor se je v torek izrazil načelnik lesnega produkta, ki se potrebuje za liste. Po večini prihaja ta produkt iz Kanade in od nje bo odvisno, kdaj bo z omejitvijo papirne produkcije povzročila omejitev pri listih.
NAČRTI ZA PREPRECENJE DEPRESIJE PO VOJNI
Washington, D. C. — Depresija, katero mnogi krogi Izpovedujejo, da bo nastopila po vojni, se z umnimi načrti lahko prepreči, kakor se povdar-ja v neki knjižici, ki jo je izdal posebni, od predsednika Roose-velta postavljeni odbor, katerega naloga je, da najde načine za preprečenje gospodarskega padca po vojni.
Vsebina knjižice je v kratkem ta, da se imajo industrijski viri, ki zdaj izdelujejo vojno blago, takpj preurediti, da bodo producirali za civilne potrebščine, in sicer v enaki izmeri kakor zdaj. Predvsem se svari, da naj demokracije ne skušajo po vojni več na tak način mečkati z brezposelnostnim problemom,
kakor so prej, češ, da bi to povzročilo prej ali slej socijalni razpad in ponovni vojni požar. Potreben je, pravi, drzen, dale-kosežen program, po katerem se bo vsakomur zasiguralo delo, obenem pa tudi, da se morajo obdržati visoki davki.
t
Visoki vladni dolgovi, ki utegnejo doseči 150 mifjard dolarjev, niso noben vzrok za kake skrbi, pravi knjižica. JNasprot-no, obresti, ki bo za nje plačevala vlada, bodo pomagale financirati razne lokalne potrebe in torej ne bodo izgubljene. Plačilo na glavnico naj bi izvršila vlada le v slučaju, kadar bi videla potrebo za zmerno de-flacijo. l~
Predsednik Roosevelt, ki obhaja danes, v petelc, svoj 60. rojstni dan.
o-
PREDSEDNIK OBHAJA ROJSTNI DAN
Washington, D. C. — Ta petek, 30. januarja, obhaja predsednik Roosevelt svoj 60. rojstni dan. Kakor običajno druga leta, so tudi letos ta dan uporabile razne dobrodelne organizacije za nabijanje prispevkov v pomoč tistim, ki so prizadeti od otroške paralize. V to svrho so se vršile javne kolekte, kakor tudi razne prireditve.
-o-
KRITIKA PROTI AMERIŠKI EKSPEDICIJI
Washington, D. C. — Poslanska zbornica je zadnji' torek enoglasno odobrila nadaljnji ogromni znesek za oboroževanje, namreč približno 20 mi-Ijard dolarjev, kateri bodo šli za ojačenje mornarice. Dočim ni bilo proti temu predlogu takorekoč nobenega ugovora, so pa nekateri poslanci uporabili to priliko za kritiko proti pošiljanju ameriških čet na britansko otočje. Dan prej se je namreč .objavilo, da je pristalo na Severnem Irskem več tisoč ameriških vojakov. Eden poslancev je dejal, da ne more razumeti, zakaj se Amerikanci pošiljajo na pomoč Angliji, ko ima ta vendar sama tri in pol milijone izvežbanih in do zob oboroženih mož, ki brezdelno sede na svojem otoku, med tem, ko posadka, ki brani Filipine, nujno potrebuje ojačenja. Neki drugi poslanec pa je k temu dodal pikro opazko, da se je Churchill nedavno izrazil, da Britanija ne bo pošiljala samomorilnih čet v Nemčijo; zdi se, je dejal poslanec, . da bodo morali ameriški fantje -tvoriti te samomorilne čete.
OKLOPNE DIVIZIJE NE PRIHAJAJOJTČ V POŠTEV
Vsled silnega mraz|i in debelega snega postali tanki neujpo-rabljivi. — Rusija ima boljše pehotne čete od nemških in z njimi zda| pritiska Nemce k umiku.
KRATKE \fcSTI
-
—	New York, N. t. — Amerikanci se bodo morali'vrniti na tisti življenjski standard, ki je vladal med depresijo^ako se bo hotel v popolnosti izjesti vojni produkcijski program, kakor ga je zasnoval predsednik Roosevelt. Tako se je izrazila neka organizacija industrijalcev.
—	Stockholm, Švedska. — Poljaki, ki stanujejo v tistem delu Poljske, kateri ni priključen Nemčiji (pod takozvano generalno vlado), bodo po odločbi, izdani od tamkajšnjega nemškega governerja, smatrani "brez države"./ Proglašeni so torej /za nekaki fcrezdomovin-ce.
—	JLnnrinn,, Vffljfo - 2
neko uradno obja\o se je v torek razodelo, da so se že lanskega maja pričeli snovati načrti za priprave za izkrca vanje ameri-1 ških čet na britanskih otokih v slučaju, da Amerika stopi v vojno.
-o-
DVE AMERIŠKI LADJI NAPADENI OD PODMORNiKOV
Lewes, Del. — 2rtev napada od podmornikov ste bili dve ameriški tovorni ladji, od katerih je bila ena potopljena, za usodo druge pa se še ne ve, kakor se je objavilo iz mornariškega vodstva v torek zvečer. Napad je bil nekje na Atlantiku, vzdolž vzhodne ameriške obale. Potopljeni parnik je bil 7,096 tonski Francis E. Powell, katerega posadka je štela 32 mož, a jih je do torka večera prispelo rešenih na obrežje le 17; kaj je z drugimi, se ni vedelo. Enako ni bilo tedaj še ni-kakega sporočila o drugem napadenem parniku, Pan Maine,
Moskva, Rusija. — Z nastopom zimskega vremena je doživel način bojevanja na ruski fronti temeljit preobrat. Med tem, ko so prvih pet mesecev vojne igrale oklopne divizije, namreč tanki in druga motorna vozila, glavno in takorekoč edino vlogo, je pa zdaj ta maši-nerija skoraj docela postavljena iz obrata in bojevanje se vrši po starem načinu, kakor-šen je bil poznan v zadnji vojni, namreč med pehotnimi četami in artilerijo.
Bojna mašinerija je postala neuporabna, kajti debel sneg ovira nje premikanje in povrhu povzroča strahovit mraz, da kurivo v njej zamrzne. Tako so Nemci, odpeljali v zaledje pretežno večino oklopnih divizij in tudi aeroplanov se poslužujejo le redkomaHSanašati- se morajJ* zdaj le na svoje pehotne čete in, ker jih v tem oziru Rusija pre-kaša, se je tudi vojna sreča z nastopom zime preobrnila. Ruska pehota je bolj izvežbana in bolj utrjena proti mrazu, poleg tega pa jo podpira tudi izvrstna konjenica, in posledica je, da se morajo Nemci zdaj na enak način umikati, kakor so prej prodirali.
-o-
OMEJITVE PRI KONSER.
VIRArfJU
Washington, D. C. — Vojni produkcijski urad je v torek izdal izdelovalcem kant naroči-|lo, naj za 50 odstotkov znižajo produciranje kant za konservi-, ran je nekaterega .blaga, kakor tobaka, pive, itd.
1
niti ne o njega posadki, ki je štela 40 mož. Z napadom na ti dve ladji je število ameriških ladij, ki so bile tekom zadnjih dveh tednov torpedirane ob atlantskem obrežju, narastlo na 10.
VESTI 0 DOMOVINI
i •
Po podpisu novega sporazuma, je upanje, da bo mogoče pošiljati pomoč borbenikom v jugoslovanski vojski, ki se upira Nemcem. — Se druge vesti iz raznih virov o dogodkih v domovini.
... —
Jugoslavija je v Washingtonu podpisal« delaracijo 26. držav
Washington, {JCO) — V Washingtonu je bila podpisana deklaracija 26 držav. V imenu Kraljevine Jugoslavije je podpisal deklaracijo g. K. Fotič, Kraljevi poslanik v Washingtonu.
*
Poročevalna družba "United Press" poroča iz Londona* da je neki uradni jugoslovanski predstavnik v* Londonu izjavil, da Jugoslovani upajo, da bo po podpisu novega sporazuma mogoče pošiljati svobodni jugoslovanski vojski vojaške potrebščine, vojski, ki se še vedno neprestano upira Nemcem v Jugoslaviji.
-o-
Winston Churchill o junaškem teX^wc. ""Wwrnu »arpdu w,_
Ottawa, (JČO) — Pri časnikarskem sestanku, ki ga je priredil Winston Churchill ob svojem bivanju v Ottawi, ga je veliko število kanadskih časnikarjev vprašalo po stanju in raz7 merah med evropskimi narodi, ki so pod nacijskim gospod-stvom. Winston Churchill je dejal, da je več kot 90% narodov v zasužnjeni Evropi na strani velike borbe za svobodo, ki je vodi Velika Britanija. — "Ti narodi", je dejal Churchill, "ne puste, da bi upanje v njihovih srcih umrlo in nimajo nobenih obzirov do sovražnikov in napadalcev".
i "Winston Churchill — poroča dopisnik Associated Press g. Lehrabs je s posebnim ponosom govoril o borbi "junaškega planinskega naroda" Srbije, navzlic "strašnim krutostim, ki jih nacisti vprizarjajo med I srbskim narodom".
Jugoslavija, v vojni z Japonsko
London (JCO) "The Inter-Allied Review" poroča pod naslovom "Jugoslavija v vojni" (sledeče:
"Jugoslavija in Japonska nikdar niste imeli diplomatskih ednošajev. Med obema narodoma nikdar ni bilo nobenega sporazuma, ki bi urejeval odnose. Navzlic temu se je Jugoslavija zavedala, da je v vojnem stanju z Japonsko od tistega dne, ko je Velika Britanija napovedala vojno Japonski, Jugoslovanski zunanji minister g. dr. Momčilo Ninčič je dal 9. decembra 1941. v Londonu sledečo izjavo:
"Vojna z Japonsko je logičen korak v sporu med dvema svetoma, ^ki sta v večni borbi: med svetom nasilja in barbarstva, ustvarjenega s surovo silo in svetom, ki veruje v Boga in dela za napredek človeštva in enakopravnosti človeka in naroda. Način, kako je Japonska brutalno napadla nam jo kaže kot najslabše zaveznico Nemčije in Italije, kar ni nikogar iznenadilo. To pomeni še drugi dokaz, kako važno in nujno je porušiti re-

PRIHOD DELEGATA ZED. DRŽAV V RIO
CHURCHILL PODAL IZJAVO O HESSU
London, Anglija. — V govo* ru, ki ga je imel pred parlamentom, je Churchill zadnji torek potrdil govorice, da je nazijski voditelj Hess v resnici priletel na Angleško z namenom, da se pogaja za mir. Imel pa je, pravi Churchill, pri tem svojevrsten načrt, namreč, da s pomočjo nekaterih osebnosti doseže, da se Churchill in njegova vlada strmoglavi, na kar bi se postavila druga vlada, ki bi bila pripravljena za pogajanja s Hitlerjem. .
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Delegal Zed. driav, državni podiajnik Sumner Welles, ko je z aeropla-nom prispel v brazilsko prestolico RIo de Janeiro na vsearaeriiko konferenco. Za njim je J. Cattery, ameriški poslanik v Braziliji.
žime, katerih cilji in načini so barbarski. A ta zadnji napad Japonske bo imel kot edino posledico vstajenje in zedinjenje ameriškega naroda, tako, da bodo njegove neizčrpne sile mobilizirane do največjih možnosti in s tem omogočile zmago civilizacije nad barbarstvom.
-o-
Vstaje po Dalmaciji
— Mussolinijev ukaz četam, naj zaduše nerede —
Rim. (AP) — Poroča se*da je Mussolini izdal ukaz za najhitrejšo in dokončno zadušitev nekaterih "preostalih", kakor jih imenujejo — "središč komunističnih nemirov" — v Dalmaciji, primorskem delu razkosane Jugoslavije, ki jo je zasedla Italija.	*
Ta ukaz je izšel, kakor tudi
drug.vo&fiP "kazi, S?
Jimjevem sesfanku z generalom
Ambrosi-jefai in sprejel njegovo poročilo o razmerah v njegovi drugi armiji, ki je v Jugoslaviji.
"Washington Post" poroča v članku z naslovom "Ozadje revolucije v Italiji izpod peresa Johna C. Goodbody-a o težkem stanju v jugoslovanskih pokrajinah, ki jih je zasedla Italija sledeče:
"Istočasno se širi veliko nezadovoljstvo z novimi pritiski od vseh strani. Vzdolž vsega Balkana, zlasti ob dalmatinski in primorski .obali vlada, kar je čisto razumljivo, odprta vojna. Pred nekoliko dnevi je iz Črne gore odšla v Rim družba pro-fašističnih črnogorskih_elemen-tov, ki pa nikdar ni prispela na cilj. Istega jutra, ko je odposlanstvo odhajalo, je bilo veliko število njegovih članov ubitih. Spoletski vojvoda neprestano odlaga prevzem oblasti "v svojem kraljestvu" Hrvatski. Ves svet dobro ve, kaj se mora zgoditi, če bi fašisti sedaj postavili svojega "vladarja" na njegov lutkasti prestol.
Italijanske šole v Južni Srbiji
V delu Južne Srbije, ki ga je zasedla Italija bodo na ukaz* ministrstva prosvete odprli italijanske šole, kjer bodo poleg italijanskega jezika uporabljali tudi albanski.

War Needs Hwej—YOURS!
This war calls for every ounce of energy, every dime and dollar we can muster for-ships—and planes—and guns.
Hit the enemy with a $25 Bond. Hart him with a $50 Bond. Help to blow him sky-high with a $100 or $1.000 Bond.
Dont delay — every hour counts. Buy United States Defense Bonds and 8tamps TODAY.
_
_
_
_
____________________
______________________
_

Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod <— za pravico inyesnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO i>RU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA .V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
,	(Official Organ of four Slovenian Organizations)
'/ mM buy	/
A	WM UNITED	\l
7	iHL STATE«	//
\	KWfT SAVINGS	l\|
|1	JW	} J
1	JeS! * (I
Jt	■ '____\\|
AMERIKANSKi SLOVENEC
Petek, 30. januarja 1942
Rev. Kazimir Zakrajšek
PREDSEDNIK ROOSEVELT
Napisal: Edgar Rice Burroughs
THfc* TWfY CON VEB36D ON TNI STARTWtO LAO
io Twr §ov
tvr tmft lion ATTACKS«t;
Amerikanski Slovenec

Vrvi m najitarejH slovenski , Utt v Ameriki, . V**aawHm lata Ml.
Iahaja mk dan cum Mdclj, pone-WJtoj fa) dnwror pa pnnUdht
Isdaja is tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Nuior uitdaim in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago. Tjiafon: CANAL 9544
Naročnin« J
Za oelo leto ____$6.00
2a pol leu__3.00
2» četrt lata__1.75
Za Chicago, Euad« in BTrrapo: Za celo leta	f?™
Za pol leta ___ 3.50
Za četrt leta -_2.00
Poaaraezna številka _ 3c
Tke first and tke Oldest Slovene * Newspaper in America.
Eatabliabed 1891.
Iaaoed daily, except Sunday, Monday and the day alt« holiday*.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Addreaa of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
Subscription: For one year	, ■ -$6.00
For half a year _______________3.00
For three months ..............1*75
Chicago, Canada aad Europe: For one year	.$7.00
For half a year _ 3.50
For three months —, . . —» 2.00 Single copy -- 3c
Dopisi vaioaga pomena ca hitro objavo morajo bid poslani na uredništvo vaaj dan in pol pred dnevom, ko ixide list Za sad-ajo številko v tednu je čas do Četrtka dopnMwe. — Na dopiae brea podpisa se ae ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrače.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
Velike čase je preživela in še preživlja naša lepa drža- < va USA, tako velike, pa tako težke, da se nasplošno komaj * zavedamo. Se le po letih, morda po stoletju se bo jasno po- 1 kazala veličina teh časov, pa tudi velikost nevarnosti, skozi : katere je plavala in še plava naša mogočna država.
Bila je kriza, depresija, v katero je kar čez noč zašla naša država. Banka za banko so pokale. Tovarna za tovarno so se zapirale. Milijone smo izgubili kar Čez noč. ' Ulice so se iz dneva v dan polnile z milijoni lačnih brezpo- ( selnih. Toda, smo se zavedali, kaj se to pravi za tako ve- j liko državo, kakoršna je naša? Ali smo se zavedali, da so se takrat zamajali temelji države?
Pa nam je previdnost božja poslala zopet novega velikega moža, še večjega kakor je bil Woodrow Wilson, in ga ' nam postavila za krmarja ladije naše države. Z veliko ve- ' ro v Boga, pa s še večjim zaupanjem v njegovo pomoč, pa tudi s čistim in jasnim pogledom v razburkane valove, s katerimi se je država borila, je krepko zagrabil za krmilo države in — nas rešil. Depresija je bila v veliki meri premagana in vse je napovedovalo zopet redne čase.
Se ni bila ta nevihta premagana, prišla je že druga, še večja, v kateri smo danes — nova svetovna vojna. Navidez se je ta vojna začela v Evropi za "nov red" v Evropi. Saj tako je njen povzročitelj hitel na vsa usta svetu zatrjevati. In mnogi so mu verjeli.
Ni mu pa verjel naš daleko in globokovidni predsednik Roosevelt. Z orlovsko bistrim očesom je le prekmalu opazil, kaj je pravzaprav pravi namen, ki ga ima začetnik vojne. Opazil je, da je pod krinko "novega reda" v Evropi skrit drugi, večji, da velikanski načrt: narod "nadčlove-kov" naj zagospoduje nad celim svetom. Temu načrtu je pa glavna in končna zavira naša bogata in mogočna država svobode in demokracije. Njej je veljala toraj ta vojna že iz prvega začetka.
Smešno se to zdi na prvi pogled in se nam je vsem zdelo dolgo časa. Toda slednjič je butnilo na dan in je moralo butniti preje, kakor je to želel njen začetnik. Odločni nastop predsednika Roosevelta ga je k temu prisilil. Danes vidimo vsi, da je imel Roosevelt prav in je prav videl.
In tako smo zopet v časih nove svetovne vojne, vojne, kakoršne v toliki veličini človeški rod še ni videl. Tudi mi smo v vojni, v vojni za obrambo naše velike, tako lepe države najprej, države, katero ljubimo, ker je to edina država prave svobode, enakopravnosti in bratstva. Ne čutimo še ostrine meča, zatone ne zavedajo še v polni meri težkega položaja, v katerem smo, velikega in nevarnega viharja, skozi katerega prav kar plovemo, najbrže najnevarnejšega od začetka države. Vendar iz dneva v dan bomo to bolj čutili, iz dneva v dan bodo padale na nas vedno težje dolžnosti, vojni čas bo zahteval od nas iz dnev^ v dan večje žrtve. Vse to bo pa zahtevalo od nas vedno ožje povezanosti z našim predsednikom, večjega sodelovanja ž njim, če bomo hoteli zmagati.
Spričo tega pa, kaj je naša dolžnost danes drugega, kakor da se vsa država, vsi posamezni državljani krepko, z dušo in srcem, pa tudi z rokami in žepom oklenemo njega, ki nas vodi in hoče voditi k zmagi. Za njim in z njim moramo brez vsakega pridržka, brez vsakega oklevanja, z duhom največje požrtvovalnosti. Samo tako bomo zmagali.
Ni samo vojak z orožjem v roki na fronti tisti, ki zmaga, ali je premagan, temveč v veliki meri tudi duh cele države, duh vseh in vsakega posameznika, ki ostane doma. Mogočna skupna in enotna volja vse države: zmagati moramo!, bo zjeklenila mišice naših fantov na frontah, da bodo še k repke je zagrabili za svoje orožje, jih podžgala in navduiila, da bodo ili v boj za na« tudi s site in, tako pa jih naredila v jeklen zid, ob katerem si bo sovražnik razbil svojo glavo.
Woodrow Wilson je v zadnji svetovni vojni našel tak duh v svojem narodu, jm je bila v dobrem letu zmaga nasa.
Ce bo tudi predsednik Roosevelt dobil v nas vseh sedaj isti duh, bo isto.
NOVICE, IVERI IN ODMEVI Joliet, 111.
V pondeljek bo že Svečnica, % v torek pa bo sv. Blaž, toda snega tukaj to zimo še nismo ( veliko videli, le ako so za trenu- . tek po zraku zaplesale srebrnc-t>ele raušice, pa še to bolj red-koma. Vreme imamo prav suho in toplo, kakor po južnih krajih. Pravijo, da nam je bilo "indijansko poletje" nalašč podaljšano. Še par tednov, pa bo Valentinovo, ki je po mnenju naših starejših že spomladni dan, za tem pa prispeta Pust in Pe-pelnica.
Kmečki ples ali "Barn Dance", katerega je priredil v soboto večer v naši župnijski dvorani St. Joseph's Parish Civic klub v prilog sklada za nabavo igrišča in tozadevne opreme za našo šolsko mUdino, je izpadel vsestransko dpbro.
Posebna kolekta v pomoč tukajšnji hrvatski cerkvi vsled že omenjene nezgode, se je vršila tudi v naši cerkvi predzadnjo nedeljo. Nabralo se je večsto dolarjev.
Mr. Marko Bluth, kuje gotovo bil eden izmed prvih, naj-^vestejših in najboljših naročnikov, sotrudnikov in prijateljev "Amer. Slovenca'*, je zaspal v Gospodu v nedeljo, dne 25. t. m. v svojem domu na 414 N. Broadway. Dočakal je lepo starost, nad 86 let. Doma je bil iz Lokvice pri Metliki, odkoder je dospel v Ameriko pred skoro 60. leti. Več let je bival v Tower-ju, Minn., potem je kme-toval na lastni farmi v Michigan u, nakar je dospel na stare dni v Joliet. Zapušča sina Marka v Chicagu* sina Louisa v Berrien Springs, Mich., hčer Mrs. Anton Videtich v Hespe-ria, Mich., in hčer Mrs. Jos. Oblak v Chicagu. Bodi mu Bog plačnik!
Dne 21. t. m. je umrla Mrs. Magdalena Grachan, vdova za pok. George Grachan, stara do 55 let in bivajoča na 1221 Fair-view Ave. Poleg hčera in sinov zapušča tudi večje število sorodnikov. Ker družina spada k hrvaški župniji, pa njihova cerkev še ni popravljena izza nezgode, ko se ji je strop podrl, je se vTŠil pogreb iz Holy Cross poljske cerkve.
Bikqb,orha in hockey igra-Kakor je za Špance in Mekši-kance bikoborba, tako je za Amerikance hockey igra skoro izmed vseh športov najzanimivejši. Hockey je sličen staro-krajski pastirski igri ko "svinjo gonijo", samo da se hockey
igra v dvorani in na ledu.
■ —
V nekem dnevniku je nekdo predlagal, da tudi molimo za predsednika Roosevelta. Prelep predlog! Toraj če drugega ne moreš, moli zanj, saj s tem moliš samo zase, za svojo bodočnost.	,
Da, v vojni smo, za predsednikom na delo in v boj! Povojni pa naj nas svarilni zgled Wilsona uči: tudi v miru za njim! Ne samo v vojni, temveč tudi v miru, pri mirovni konferenci mora zmagati naš predsednik in z njim mi in z nami naša svoboda in demokracija za celi svet, ker le tako smemo in moremo upati na trajni mir na svetu.
Hockey igralci imajo dolge £ skrivi jene gorjače, katere vihtijo na vse kraje, da pride med * njimi gostoma do vročekrvnih 1 spopadov, krogle lete vse na- * okrog in marsikateremu igralcu * prileti krogla ali gorjača v gla- 1 vo, da se kri curkoma pocedi, J kar vselej povzroči vsestranski 1 pretep in pravcato bitko. Če se 5 vsaj parkrat igralci ne stepe j o J resno do živega, potem gledalci ne smatrajo igre uspešnim, ker je to za nje najbolj privlačno.
Svojevrsten štrajk imajo ta- 1 kozvani pin-setters tukajšnega ' Bowl-Era kegljišča. Zahtevajo višjo plačo in krajši delavnik, j ker spadajo v unijo. Lastništvo podjetja se je pritožilo na okrožno sodišče za takozvani in-juetion, pa mu je sodnik pritožbo s posmehom zavrgel".
Na tukajšnji pošti visi na trdem papirju tiskano oznanilo. Angleško besedilo je višnjeve, a nemško pa rudeče barve. Čita se, kot sledi:
"Heute Gehoert Uns Deutsch-land
Today We Own Germany
Morgen Die Ganze Welt Tomorrow the Whole World Oh* Yejrii!
Zadnji sta\£k pomeni toliko, kakor bi Kranjčan komu zabrusil: Se boš opekel, ali pa: Ti se boš ponesnažil!
To pomeni, da je tukaj "pre-žlahni" nemščini zopet odklen-kalo, upajmo za vselej!
Izvrsten izum — leteče ruske sani — kaže slika v listu "American-Herald". Trdijo, da je to najboljše zimsko orožje, ker celo po gorah in jezerih neznansko bliskoma švigajo in drve ter i pode prestrašene nazije na vse) kraje, kakor zajce proti zapa-j du, odkoder jih je sam zlomek tja prignal. Da bi le prej sneg ne skopnel, dokler jih ne priženejo na vrhove švicarskih nebotičnikov ! Potem bo hiter obračun z njimi.
Štiristo milj daleč zapadno od Moskve so že ogorčeni Kozaki pregnali nazijske zverinske dru-hali. Nemško vrhovno poveljstvo se je baje umaknilo iz Smo-lenska v Minsk. Še toliko uspeha, pa bodo ošabni Nemci pla-kali v vznožju Alp in premišljevali svojo tužno usodo, katero jim njihova nadutost Hopri-USSS* da bodo verjeli, kar trdi izrek, namreč: "Kdor drugemu jamo koplje, se končno sam v njo pogrezne "
Kakor nalašč je letos' ruska zim?, prekosila svoj rekord 128. let.
"Obljubiti in storiti je preveč", pravi star izrek. Zdaj se
v Evropi bore Rusi sami. Ko pa p bodo nazije spodili in porazili, ti pa bodo spet 'vsi prišli "likof n pit", kakor navadno. Pa se bo- d do oni, ki so bili najbolj plašni, najbolj na prsa trkali, rekoč: n "Mi smo junaki!" Ironija! b Ali se bo po sedanji vojni zo- d pet plen delilo po stari metodi: k Kdor najmanj se trudi	n
in najdaljše spi,	g
ta vselej največji del - c sam plena dobi?	r
Naročnik i f
-o--j
KAJ NOVEGA MED ROJAKI > V ZELENEM WASHING- < TONU	i
St. Joseph Valley, Wash- < Vsem čitateljem in čitatelji- ' cam tega lista najprej voščim 1 srečo in zdravje v letu 1942! J Dolgo že ni bilo dopisa z na- ( šega zapada, ker se pač nikdo J ne oglasi, jaz sem pa bila na ] obisku pri moji hčeri v Coulee ] City. Sedaj se zopet nahajam v < Valley in sem se namenila napisati nekaj vrstic v priljubljeni list Amer. Slovenec. — Božični prazniki so zopet prešli v večnost in zopet smo v novem letu s svojo prihodnjostjo, o kateri pa še ne moremo vedeti, kakšna bo. — Polnočno sv. mašo smo imeli v Valley, ker naša župnija ima pod seboj dve cerkvi. Torej zadnji Božič je bila polnočna maša v Valley, tri milje od naše slovenske. Bila je velika udeležba. Tudi je veliko ljudstva prejelo sv. obhajilo. Prav tako tudi v naši cerkvi, kjer je bila druga sv. maša ob 8 uri zjutraj na božični dan, treja pa zopet v Valley, ob deveti uri. Tako je imel vsak priložnost biti na božični dan vsaj pri dveh sv. masah. — Omenim pa naj da smo pogrešali naše lepe slovenske pesmi. Stalo je v časopisih, da se bodo pele slovenske božične pesmi na radio, pa menim, da se na zapadu niso slišale, ker ni bilo naznanjeno, da se bodo slišale od Atlantika do Pacifika. Torej prosi-
-	mo, da tisti, ki se potrudijo, da
: se pesem sliši, naj to naznanijo' po časopisih vsaj nekaj dni po-
•	prej, da rojaki pravočasno za to vedo.
Letošnje leto nas je že zgo-; daj obiskala bela žena smrt. —
•	Dne 10: januarja je za vedno > zatisnil svoje trudne oči 75 letni
-	mož in oče Andrew Uderman,
-	ki je bil pred smrtjo previden ■ is sv. zakramenti za umirajoče. i J Sv. mašo zadušnico Je opravil .(naš duhovnik Rev. McGrath v t naši cerkvi v torek 13. januarja r ob deseti uri dopoldne, po sv.
-	maši se je vršil pogreb v Cle-. vejah na (katoliško pokopal i-
•	šče, kjer imajo Udermanovi svoj družinski prostor že skoro
I 50 let. Udeležba pri pogrebu je i bila velika, kar priča, da je bil
-	pokojni zelo priljubljen in po»
-	znan daleč na okolu. Saj je ži-
-	vel tukaj večino svojih let. Za-
-	pušča žalujočo soprogo in hčer-
-	ko, dve sestri; Mary, poročena
-	Wherlie in Uršula, poročena
-	Erbežnik, potem brata Franka
-	ter večje število sorodnikov.
i Pokojni Andrej je bil rojen v i Brockway, Minn., sedaj pozna-
-	na fara sv. Štefana, leta 1876. Njegovi starši, ki so prišli v
t Ameriko, so bili doma iz Kranj-, ske gore na Gorenjskem, po domače Hlemenčkovi. — Naj v . miru počiva in lahka naj mu bo : ameriška rodna gruda! — Je
pač vsem usojeno enkrat -umre-1 ti. — "Bodite pripravljeni, ker ( ne veste ne ure ne dneva, ke-daj vas Bog pokliče!"
Vreme imamo pa od Božiča nekako srednje mrzlo. 2ivo srebro se stisne kako jutro vse bolj doli do ničle. Snega imamo za ■ kakih par inčev, tako da je ravno^ "fajn" za hoditi, ko ni treba gaziti globokega snega. — Se- . daj se že opaža, da je veliko ^ manj avtomobilov po cestah, ker t j pač varčujejo z avtnimi gumi- ^ jastimi .obroči. — Amerika je f v vojni. Tudi slovenski fantje ^ drug za drugim odhajajo od do- ] ma. Nekateri gredo k armadi, drugi pa gredo delat za obram-, bo v ladjedelnice. Mi ostali pa J prosimo Boga, naj da vsem na- . rodom ljubi mir, naj jih nav-, dihne z mislijo, da je že dovolj ] , ljudstva poklanega in pohabi je-nega ter naj poskrbe, da se skle-; ne mir po pravičnih principih, da ne bo ne eden ali drugi na-. rod preveč tepen. — Naj se zo-. pet razlega klic "Mir ljudem . na zemlji . . . ki naj objame
*	vse narode. — Naj za sedaj za-t dostuje, o priliki pa kaj boljae-j ga.
Mrs. Mary Swan
i
-o-
L BARAGOVA PRATI KA SE DOBRO PRODAJA
i	Joliet, 111.
Naznanjam vsem tistim, ka-
*	ter i še nimate "Baragove Pra-
*	tike", da si jo preskrbite, ker je jako zanimiva. Kar čudili se
» boste, kadar jo dobite v roke 3 in pogledatje vanjo. V Jolietu , se jih je prodalo že lepo število.
-	— Toda, naj vam tudi povem,
-	da sem se bil kar ustrašil, ko j mi je prišla od uprave Amer. n Slovenca prva pošiljatev. Kedaj e bom to prodal, sem rekel sam v pri sebi. Vendar, sem si mislil,
-	poglejmo kakšna oblika in de->, lo je. In ko sem enkrat videl
-	kako in kaj, sem takoj rekel: !- No, to bo pa že šlo. — V par
-	dneh sem jih že par sto spravil
-	med naročnike in kmalu sem a bil brez njih. Seveda, sem ta-o' ko j pisal da mi jih pošljejo še »- 50, in poslali so mi jih sto. Spet a sem bil v zadregi, kam naj jih
nesem toliko in kaj bom s toli->- ko pratikami počel, kje jih pro-
-	dal? — Pa sem jih kar hitro
0	oddal in sem jih moral še tretjič
ii	in četrtič naročiti. — Torej ro-i, jaki, kateri še nimate "Barago-n ve Pratike", še danes pošljite i. 30c v ddharju ali poštnih znam-II kah na Amer. Slovenca, pa jo v boste imeli. — Pozdrav vsem a naročnikom • Amer. Slovenca in r. Novega Sveta.
s- John Kramarich, zast. i-	-o-
1	POZOR MOTORISTI!
o Ali si že nabavil zvezno e znamko (Federal use tax il stamp) za tvoj avtomobil, truk, i* ali motorno kolo? Lastniki in i- vozniki motornih vozil, katerih i- vozila ne bodo po 2. februarju imela omenjene anamke, so pod-a vrženi kazni. — Bodi previden a in kupi omenjeno znamko za a tvoje motorno vozilo še danes na kateremkoli poštnem uradu, v ali v uradu najbližjega davčne-L- ga kolektorja. Znamka stane za J. nadaljnih pet mesecev $2.09.
v	-o-
i- — Slovenci! Na vsaki pri-)- reditvi, na zabavah, taki ali ta-v ki, se spomnite tudi revežev ▼ o stari domovini. Pobirajte da-e rove za nje!
Dogodki
| ud Steftod p® Ameriki
i1 ===== *
Smrt kosi
Cleveland, O. — Na svojem ion^ je po dolgi in mučni bolezni preminula rojakinja Matilda Zimmerman, rojena Per-not, v starosti 77 let, ki je stanovala na East 140 Street. Doma je bila iz Dolenje vasi pri Ribnici na Dolenjskem. Zapušča žalujočega soproga Johna, enega sina, eno hčer in sestro ter več drugih sorodnikov. Pokopana je bila pretekli torek 27. januarja iz cerkve sv. Jožefa na St. Clair Ave., in od tam na Calvary popokališče.
Iz Minnesote
Aurora, Minn. — Tukaj je pred kratkim umrl rojak John Kmet, v starosti 58 let. Pokojni je bil doma iz vasi Podlipa, pri Ajdovcu na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 38. leti. Zapušča ženo, pet sinov in dve hčeri.
Nesreč« rojaka
Cleveland, O. — Ko je 56 letni John Cernelich, ki živi na Marcela Rd., zadnjo nedeljo večer 25. januarja stopil okolu pol desete ure s trotoarja na cesto pred La Salle gledališčem in Kilder Ave., ga je zadel neki avtomobil, ga podrl na tla ter mu zlomil -obe nogi. Odpeljali so ga v Emergency Clinic bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da drugih nevarnih poškodb ni-
Clevelandski bolniki
Cleveland, O. — V Woman's bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Mary Tekavčič, iz East 66th Street in to zaradi operacije, katero je srečno prestala. — Prav tako je morala zaradi operacije v Huron Rd. bolnišnico Mrs, Frances Gruden, iz Norwood Rd., ki je tudi srečno prestala operacijo. — V St. Alexis bolnišnico še je moral podati rojak Anton Znidaršič iz Shawnee Ave. — Iz bolnišnice se je zopet povrnil na svoj dom John Bradač iz Ormiston Ave. — Vsem bolnikom žele prijatelji skorajšnjega okrevanja in trdnega zdravja!
.	Smrt rojaka
Cleveland, O. — Tukaj je pred nekaj dnevi umrl rojak Jakob Potokar, v starosti 54 let. Doma je bil iz vasi Draga, pri Stični na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 30. leti. Zapušča soprogo Florence in dva sina. Pokopan je bil zadnjo sredo 21. januarja.
Iz Južne Amerike
Buenos Aires, Argentina. —• V Puente del Inca bodo dne 8. februarja postavili spomenik pokojnemu izseljeniškemu duhovniku Jožefu Kastelcu, ki se je bil smrtno ponesrečil v An-dah, (južnoameriški snežniki). Zajel ga je nepričakovano silen sneženi vihar. Njegovo truplo so našli šele čez več mesecev. Sedaj so rojaki, pa tudi drugi ljubitelji planin, zbrali za dostojen spomenik.
NAPADALCI NAPADENI
(370)
(Metropolitan Newspaper Service)
Po tiho. n«a da bt povam-it« kak	'	Bltau Um |r pe paxil vHihi U*v,
m pulr* tu n Aunt, mi <i|>*cr »»tokto v* a- IN*1*" w xaW bliJUtti pi»«liii- Kvt mu ImU« u^id «ilnn)» n»' tid iijtf«,	OpMt «» ntt^iitk cfc.vk*t
M'lu'tttu Uot kv. I»ila Imm |ii1tifca al Mpfbi	itafMMlftl t*v naiHUlajniv ufrttv,
piaaw* ielwbc.
VOJSKOVODJA OBHAJAL ROJSTNI DAN
Waahington, D. C. — General MacArthur. poveljnik ameriških in filipinskih čet, ki se bojujejo proti Japoncem na Filipinih, je zadnji ponedeljek obhajal svoj 62. rojstni dan. Ob tej priliki mu je predsednik Roosevelt s posebno brzojavko izrazil svoje | čestitke, obenem pa tudi toplo pohvalo in priznanje za njegovo spretno vodstvo pri obrambi Filipinov.
S.P.D.^*Johorja
Ustanovljen« 31. decembra. 1931. Inkorpo^kaall. okt. 1 IKOCt: CHICAGO, ILLINOIS
Odbor za leto 1942:
Predsednik: Joe. ZicherL 1830 W Cermak Road.
Podpredsednik: Joe. Beribak si., 1811 W. Cermak Road.
Tajnik: Joa. J. KobaL 2113 W. 23rd Street.
Blagajnik: Joa. Oblak. Jru 1840 W. 22nd Place.
Zapisnikar: Anna ZokaL 2050 W Coulter Street.
Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM., 1852 W. 22nd Place.
Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Cbernich,
2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc. 1940 W. 21st Place. Porotni odbor: Peter Coll. 1830 W. Cermak Rd. — Math Hajdinjak. 2017 W. 21st Place — Leo Mladic. 1919 W. 22nd Place — Pauline Oxboll, 2029 W. Cermak Rd. — Anna Zorko. 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich, 1901 W. Cermak Rd. in
Dr. Frank Grill, 1858 W. Cermak Rd. Vratar: Frank Roblek, 1833 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec".
Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecih od maja do oktobra, in vsako prvo nedeljo od novembra do aprila, v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd* Place in Wolcott Ave.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je prost. Pri Družbi se lahko zavarujete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v Chicagi. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo.
Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite n£ Družbenega tajnika ali pa predsednika.
MRAZ V EVROPI NE POJENJA
Bern, Švica. — Strahovita zima, o katerih je bilo že pred' nekaj dnevi poročano, še vedno i pritiska na celi evropski konti- i nent in ni od nje izvzeta menda-nobena dežela. Celo v Italiji je tak nenavaden mraz, da so reke zamrznile. Zamrznila je tudi reka Ren pri Ba'selu, kar se še ni zgodilo, kar pomnijo ljudje.
Prizor, ko je viharno morje ob zapadni obali nedavno metalo take valove na obrežje, da so ti dviga male hiše in jih odnašali. Slika kaše. ko je | voda dvignila eno takih hišic v Venice Beach, Calif.
MARKU BLUTHU APOSTOLU KATOLIŠKEGA TISKA V SPOMIN
KATOLIŠKA FARA ZA OBRAMBO DEŽELE
Willow River. — Tukajšnja katoliška fara St. Mary's se je z vso resnostjo vrgla na obrambni program. Farani nabirajo in hranijo časopise, revije, znamke in raznovrsten papir. Vsak faran je bi? naprošen, da te stvari nabira in hrani, vse pa za narodni obrambni program.
IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA,
Chicago, Illinois
NAZNANILO!
Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 1. feb. 1942 točno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Ker so večina naših članov tudi člani KSKJ, zato-raj bo seja kratka, da bo vsak imel priliko iti na KSKJ program v šolsko dvorano popoldan.
Člani, ki ste zaostali z vašim asesmentom ste prošeni, da poravnate vaš dolg, in to brez posebnega opomina. Na vsaki seji čaka gospa sreča enega izmed naših članov, ako je navzoč.
Na letni seji je bilo sklenjeno, da se bo kampanja še nadaljevala. Pristop in zdravnik je prost. Zatoraj vsak naj gre na delo in pripelje vsaj enega novega kandidata.
Naša Družba bo letos imela svoj piknik zadnjo nedeljo v mesecu juniju v "Polonia Grove" na 47. in Archer Ave. Prostor je lep in pripraven, kjer se lahko iz vseh delov v Chicagi pripeljete tamkaj za sedem centov. Toliko danes v pojasnilo.
Z sobratskim pozdravom,
JOS. J. KOBAL, tajnik.
ŠTIRISTOLETNICA PRIHODA JEZUITOV V INDIJO
Calcuta, India. — Velike slavnosti so se vršile tukaj v proslavo štiristoletnice prihoda jezuitskih misijonarjev v Indijo. Teh proslav so se udeleževali zlasti katoličani, prav tako pa tudi vse civilne in vojaške oblasti.
nabava sladkorja se še bolj omeji /
Washington, D. C. — Administrator za cene Henderson se je izrazil v ponedeljek, da se utegne določiti kvota, koliko bo smela posamezna oseba dobiti sladkorja, kadar bo ta postavljen na karte, na tričetrtine funta na teden. Karte na to živilo se bodo uvedle enkrat v februarju. Sprva se je domnevalo, da bo lahko vsaka oseba dobila po en funt.
ROMI SLOVENCI!
'iOL% KADAR Jelke
MF^Sa^T okrfsiti grobove
* ^ . 8v°iih dragih, ne ' pozabite, da imate ^Ei^Sfe« na razpolago last. —nega rojaka.
Postavljam in izdeljajem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba soEdna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kopiti nagrobni spominski kamen, piške na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street,
JOLI'ET, ILL.
Telefon 2-4787
širite in priporočajte list ' 'Amerikanski Slovenec 1"
NAZNANILO IN PRIPOČILO
Vsem našim naročnikom na Chisholmu, Minn, sporočamo, da je sprejel zastopništvo za naše ;.ste "Amer. Slovenec" in "Novi Svet" Mr. Joseph Gazvoda, ki je pooblaščen, da sprejema naročnine za omenjeni list, za oglase in vse drugo, kar v zvezi z našim podjetjem. Vsem našim naročnikom in vsem Slovencem rojakom ga naj topleje priporočamo, da mu gredo na roke in mu pomagajo širiti v naselbini in okolici naše liste.
Uprava "Ana. Slovenca" in "Novega Sveta".
Mehaničnih "kurjačev" (stokers), ki so izdelani za manjše peči, kakoršne navadno rabijo v manjših družinskih hišah, se izdela v Ameriki nič manj kot 95.750 na leto.
,	Total..........................................................$225.00
Izplačali za posmrtnine:
Dr. štev. 11. Katherine Planinac, cert. 6006................$500.00
Dr. štev. 13. Rev. Ancelm Murn, cert. 5667.................. 250.00
Total.........................................-..........$750.00
^ Za b. S. D.	FRANK J. WEDIC, glavni tajnik.
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 1<T are dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles.
* Listen to »
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of >
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP
152« kilocycles (Top of the Dial)'
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, C A^ stane samo ._____ _	v/v/
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi }eti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je 'Spominsko knjigo nd 40 letnice in se-danjo Zlato knjigo, obe za samp_______# V^
Naročila sprejema:
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Tbe Quickest, Surest Way YOU Can Help Win This War...
Jolietski Slovenci so pokojnega Marko Blutha dobro poznali Tudi marsikje drugje so ga. V Jolietu je bil zlasti prejšnja leta, ko je lažje hodil, vedno na potu od rojaka do rojaka. Bil je zastopnik menda vseh katoliških listov. Bogve kolikokrat je potrkal na te in one duri za katoliške liste. Ponižno je vstopil, kak neprijazen sprejem prezrl in se nikoli čez nje ni pritoževal. Kakor bi bil svetniško navdahnjen. Pobožna duša ...
Za katoliške ustanove je vedno deloval. Slovenski Lenaont pri Mariji Pomagaj mu dolguje zahvale. Ko se je ustanavljal pred leti in potem, neprestano je zbiral zanj. Tako je delal tudi v domači fari za cerkev in drugo, kakor že so mu dopuščale razmere. Ker je bil seveda skromen, kakor kak svetniško navdahnjen puščavnik, je svet morda komaj opazil njegova j dobra dela, ki jih je vršil za dobre stvari. Večni Stvarnik mu jih je gotovo zapisal v dobro v svojo knjigo in ga zdaj že tudi zato bogato nagradil.
Marko Bluth je doživel visoko starost, 86 let. Lepa visoka starost. Lani na Cvetno nedeljo 30. marca je prišel še v Chicago in je z Amerikanskem Slovencem slavil listovo petdesetletnico. Še je bil pri moči skozi poletje in vseskozi, da smo mislili, da bo zimo še pretolkel. Pa seveda visoka starost ima svoje meje. Vsemogočni ga je poslal v svojo pokojnino in zanj je Zdaj končana 1 trn jeva zemska pot.
Na jolietsklh sidewalkih ne bo pij on ir j a Markota Blutha več videti. Njegov duh se sedaj veseli nad zvezdami, ker zdaj še le vidi, kako dobro in potrebno delo je vršil, ko se je mučil z razširjevanjem katoliškega tiska, katerega pravi apostol je bil on. Naj njegov duh navdušuje druge nas, ki še nismo skoncali te poti, da bi še z večjo navdušenostjo delovali za slovenski katoliški tisk med nami.
Agitatorji slovenskega katoliškega tiska vrše med nami dve zelo važni misiji. Prva je raz-širjevanje katoliške miselnosti potom katoliškega tiska, ki je najvažnejše sredstvo v tem ozi-ru. Druga misija je s tem v zvezi, ohranjevanje slovenske narodne zavednosti. Kajti dokler bodo £iaše slovenske družine
Andrew Glavach — Treasurer
High game 166 won by Rosor. Frank Glavach	110—139
Joe Dovecer	113—119
Steve Hosor	140—166
John Hartjinyak 143—146 John Toplak	113—123
John Turner	128—136
John Chiagit j	123—129
Mike Tonee	86— 92
Mr. Andrew Glavach, Pres.
brale in podpirale slovenski tisk, toliko časa bo slovenstvo v Ameriki živelo močno življenje. Oba cilja imata prelepi namen, ki je vreden, da se zanje trudi vsak Slovenec in vsaka Slovenka. In zastopniki ter zastopnice katoliškega slovenskega tiska delajo za ta lepi namen. Pokojni Marko Bluth se je zanj veliko žrtvoval in smo mu v tem oziru dolžni zahvale in priznanja.
Vsi, ki smo ga poznali storimo najbolje, če si tega skromnega pokojnika vzamemo za vzgled ter delujemo naprej vsak v svojem kro^u Se večji in močnejši slovenski katoliški tisk. Tako bomo nadaljevali delo naših pijonitjev in velika potrebna misija slovenskega katoliškega tiska bo med nami uspešno nadaljevala.
Marljivi dobri Marko Bluth pa naj se spočije v Bogu, dokler ga ne obudi angel j ska tromba na jolietskem griču tam pri sv.
j0Zb.it* !
-o-
morda bi se našla kaka dobra duša?
Uredništvo dobiva zad nje čase od raznih redovnikov, redovnih bratov in redovnic več in več pisem, ki prosijo, da se jim naj pošilja liste brezplačno. Mnogim podjetje že sedaj pošilja liste brezplačno. Toda vsem ne more, ker tudi to ima svoje meje. Morda bi se tu in tam našel kak prijatelj naših listov, ki bi zmogel nakloniti kakemu takemu enoletno naročnino. Če je kaj takih blagih duš, naj se priglasijo.
Objavljamo naslednje pismo: Bang Nok Kluck, Rajaburi, Thailandia.
Velecenjeni g. urednik: Oprostite da Vas nadlegujem z mojo okorno pisavo. Sem edini Slovenec v tej blaženi Thailandiji oh že nad eno leto ne dobivam nobenih poročil iz mile domovine. Ker sem pa čital v Novem Svetu, da Amerikanski Slovenec podaja novice tudi o Sloveniji, mi je pa pošepetala skušnja Vas zaprositi, če Vam je mogoče pošiljati A. S. Se razume, sem sa-lezijanski brat pomočnik, misijonar in nimam sredstev, da bi Vam povrnil stroške. Vendar upam, da bo Vam kako mogoče ustreči meni nadležnemu prosilcu.
Jožef Bevq,
Salezijanski brat, pomočnik, Bang Nok Kluck, Rajaburi, Thailandia.
Op. ured.s Thailandia se nahaja med Burmo in Indokino nad malajs"kem polotokom, kjer divjajo sedaj boji med Angleži in Japonci. Naročnina za inozemstvo stane $7-00 letno. -o-
Širite amer. Slovenca"
Buy ? V Defenst BONDS—STAMPS
■šzmNow!
Družba	Dnfi* I
(THE HOLY FAMILY SOCIETY) UataaovUena 2ft. amnbea 191«.
B t Iiifcirt Diiral C JJk |A|U Q! Uo^ v dri. IUJaoia |
Severa« Amerik«.	JWUCI|	14. maja 1915.
B Male feslo; **Vm u vero, dom in narod; vsi za enega, eden sa vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 257 Ume Street, Joliet. Illinois 1. podpredsednik: Frank Tushek. 716 Raub St. Jeliet. IH.	>
a podpredsednik: Kathriae Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, I1L 6 Tajnik : Frank J. Wsdic, 301 Lime Street, Joliet. I1L	f
Zapisnikar; John Neznank*, 050 N. Hickory St., Joliet. I1L Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd* Joliet, I1L Duhovni vcxjja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. j Vrh. zdravnik: Joseph A Zalar, 351 No. Chicago St., Joliet. Ili
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21at St., Chicago I1L Joseph L. Drsalec, 1318 Adams Street, North Chicago, Illinois. ; Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet. I1L
POROTNI ODEOR: Joseph Ptvlakovteh, 39 Winchell St, Sharpsburg, P*, i-liatj Kovadch, 2294 Blue Island Ave., Chicago, 111. John Denia, 2730 Arthington Ave., Chicago, I1L	|
Predsednik Atletiinega odseka: Prank Likovich,	K
6Q2 North Bluff Street, Joliet, Illinois.	> L
URADNO GLASILO:. "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago. I1L
Do 1. j an. 1941 je DSD.. izplačala svojim članom in članicam ter	\
\ njih d&i&em raznih posmrtni]}, poikodnin, bolniških podpor ter drugih	\ izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z	\
: ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato-	§ i\ ličan moškega aH ženskega spola v starosti od 16 do 55 let V mladin-
\ siti oddelek pa od rojstva do 16. leta.	5
Zavaruje s« za $250.00, $500.00 ali $J,000,00. Izdajajo se različni	i
\ certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year	i
? Endowment Vsak certifikat nori denarno vrednost katera se vsako	£ i leto viša.
Poleg amrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniško	>
1 podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi sa razne operacije in	\ poikddniae.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience	\
i tabeli.	:• DSD. je 111.90% solventoa, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški
Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno	e [ sreoot
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ah ust-	3
i meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet, HL	K
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D. S. D.
Bolniška podpora se je izplačala sledečim članom in članicam;
Dr. štev.	Nam« December 1941
3	Anton Cvelbar, Jr. .........,.......................—- $19.00
3	Anton Uranic .............................................. 20.00
4	Agnes Zaje	.................................. 27.25
5	Frances Lesa ................................................ 21.50
13	Barbara Stimac............................................ 35.00
13	John Densa ...............................................15.00
14	Katherine Planinac (Deceased) ................ 33.00
16	Mary Miller, pol....................................... 15.50
16	Margaret Gabor ........................................ 15.00
Total......................................................$201.25
Izplačali za operacije:
Dr. štev. 4. Victor Krall, Appendix, c. 6138............................$75.00
Dr. štev. 5. Frances Less, Appendix, c. 6130............................75.00
Dr. štev. 12. Theresa Juricic, Appendix, c. 5400................75.00
holy family lady bowlers
STANDINGS
Won	Lost
Editors ........................ 35	17
Recorders __________________ 17	25
Editors
M. Jamnik___... 122 175	137
D. Wedic ____________ 118 119	123
B. Buchar .......... 93 135	112
J. Bambic _______ 130 132	128
J. Vancas ........- 124 197	165
Totals______________587	758	665
Recorders
Eve Subar^____________________165	156	170
Low Score.......... 93	119	112
Low Score____________118	132	123
B. Drager ______________144	122	133
V. Floyd............................161	123	133
Totals........ 681 652 676
On January 14th, the Holy Family Lady Bowlers once more got together at the Bowl-era Alleys, bowling on alleys 13 and 14. The Recorders team sure went to town, winning two games and taking two low scores. The Recorders were very happy over this and state they will catch up with the Editors in no time. Come on Editors—you better star working hard so that the Recorders won't show you up. The Recorders won two good games, but the Editors sure had some nice scores, even thouhg they did lose two games.
BOWLING NEWS
Josephine Vancas High 197 and 165 Marge Jamnik	175
Eve Subar	High 165-156-170
Violet Floyd	161
Keep up the good work bowlers 1!!
We are pulling for all of you I!
On January 21st, we again got together, but much to our surprise, the pin boys were on a strike, so .we all turned around and went home.
Will have, more scores for you next week.
Keep them flying!
Your reporter,
Captain of Editors.
-0-
BOWLING REPORT
Chicago, Illinois
St. Johns D. S. D. Bowling League has finally started. For the first time we started something good. With the morticians and the Reliance Federal Savings and Loan Association of Chicago.
Officers of the League Joe Dovecer — President Steve Hosor — Secretary John Haidinyok — Captain I. team
John Toplak—Vige President John Turner — Captain II. team
f _
RAZNO


st™a !
Umetne cvetlice, ki ne samo da izgledajo popolnoma naravne, ampak izhaja iz njih tudi popol-nom naravni vonj, je patentirala neka ženska. Naprava za vonj je tako ekonomično vrejena, da se vonjava teh cvetlic poljubno
upravlja in tudi lahko popolno*
ma ustavi, s čimer se seveda prihrani vonj, oziroma parfjum, ki je v vsaki umetno napravljeni cvetki.
——o—-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA*

Stran !

_
AM£RIKJU«SK1 3LOVXH*©
Petek, 30, januarja 1942
"SAMOSTANSKI LOVEC"
LUDVIK GANGHOFER B	i	flg
S podvojeno hitrostjo se je spustil po bolj in bolj strmi stezi ijavzdol. Zvezde so bledele, vedno bolj se je svetilo nebo in nad gorskimi vrhovi se je zbudila jutranja z:u* j a. Rožnat sij je napolnil vso obširno sl.alno kotlino, kjer je globoko na dnu gnalo jezero svoje bele valove. Ko je dospel Hajmo do strmega nabrežja, se je onstran jezera, v šentjernejski samotoriei oglasil zvonček. Hajmo se je odkril in pomolil. Potem je porinil v vodo enodebelni čoln, ki je ležal med gostim dracjem na bregu, hitro skočil v nihajočo ladjico in prijel za veslo. Res je vel jug med globoko zasekanimi stenami samo s polovico svoje moči, ven-v dar se je moral Hajmo upirati z vso silo, da je v vrtincih sape, ki se je zaganjala vanj, obdržal okorni čoln v ravni smeri.
Bil je že velik dan, ko je v varnem zato-ku blizu Jezerske vasi potegnil svoj čoln spet na suho. Med šumečimi smrekami se je napotil po lahno vzpetem gozdu navzgor. Mč homa je iznenaden obstal. Pred njim je m, mahastem kamnu sedel menih. . Sakovina in ribiške vrvice so mu ležale pri nogah; s komolci se je opiral na kolena in si z dlanmi zakrival obraz. Kapuca mu je bila zdrknila v zatilnik in razkrila plemenito glavo s kratko pristriženimi vranje-črnimi lasmi; gosta in dolga črna brada se mu je pod rokami spuščala globoko na prsi.
V Hajmu se je budil spomin. Menih pred njim. Jto bo pač črni, o katerem je bil pripovedoval Valti, novi pater ribičar, ki so ga poslali iz Pasava. in o katerem je bil trdil brat Severin, da je po cele dolge dneve nem in samoten begal kakor strah gor in dol po zasneženem samostanskem vrtu.
Hajmo je stopil za korak bliže, njegov okovani čevelj je pri tem zadel ob kamen, tako da je menih naglo dvignil sklonjeno glavo in vstal. Tej ponosni, plemeniti postavi bi se pač vse bolj prilegal oklep nego meniška halja; obraz pa, ki ga je obdajala črna brada, je bil bled ko sneg; žalost in mu zarezale globoke brazde v belo čelo; dušne muke so mu bile zaostrile poteze in tanke ustnice so mu podrhtevale od bolesti in globoke oči gorele ko ogenj — bile so oči, ki že pač dolgo niso okusile, kolikšna dobrota so solze. Hajmovo srce se je zganilo, ko je zagledal tega duhovnika; zmeden se je odkril in za jecljal:
"Častivredni oče! Kaj vam je? Mar ste bolni?"
Menih se je brez besed obrnil, pobral z roko mreže in vrvice in.hotel oditi.
Toda Haimo mu je zastavil pot. "Prosim vas, spregovorite vsaj besedo! Morda vam morem s čim postreči? Povejte mi — kaj vas teži?"
"Življenje!" je zdrsnilo tiho z meniho-vlh ustnic, kakor bi bil spregovoril besedo samo zase, ne kot odgovor na prijazno lovčevo vprašanje. Potem je nagnil glavo — za pozdrav in slovo obenem — in krenil proti stezi, ki se je spuščala proti Jezerski vasi.
Osupel je gledal Hajmo za njim; potem je hitro dvignil glavo in prisluhnil. Iz gozda nad njim se je oglasilo čisto in zvon-ko petje. Hajmo je glas spoznal in kri mu je vroče zaplala v lice. In že se je med drevjem zasvetlikalo tudi rdeče krilce. Gitka je bila in pela je pesem, ki jo je Hajmo pač že stokrat sam prepeval:
Strm, strm je breg, * pokriva ga sneg — v snegu cvetličica, zelena in bela vsa.
i.
Iz zmrzle prsti poganja, cveti, in v sneg in led kaže svoj beli cvet.
Sredi zimskih dni, ko vse zmrzuje, ko sneži, vigred je njena ob skali; ko pa jug zaveje in ko se pomlad prismeje, hira, umira, in kmali zveni!
Na dnu srca, na dnu srca rastla je, rastla rožica, lepa, da lepše ni bilo; je rdeče cvetla, pa je smrt prišla in jo odnesla bledo, bledo v črno zemljo!
•i C
Kakor škrjančkovo žvrgolenje se je dvigal Gitkin glas nad hrumeči vihar in zamolklo šumenje gozda. A do konca pesmi ni dospela. Komaj je bila začela peti zadnjo kitico, je iznenada umolknila in Hajmo je opazil, kako je prestrašena z bojaznijo uprtimi očmi v patra ribičarja obstala na ozki stezi. Menih je stal pred njo z okamenelim licem in z očmi tako polnimi groze, kakor bi dekle pred njim ne bilo najbolj ljubka slika življenja, temveč pošast, ki se je izvila iz najtemnejših globin zemlje. Noge so mu klecale, mreže in vrvice so mu padle z roke, omahujoč je segal po opori in z drhtečih ustnic se mu je utrgal hripav glas:
"Kdo si?"
"Gitka sem, je zajecljalo dekle komaj slišno.
"Kdo je tvoj oče?"
"Moj oče je že davno mrtev in mati tudi. Živim pri bratu, ki mu je ime Volfrat in
je varilec v samostanskih solarnah."
Vse to je Gitka z jecljala plašno in boječe kakor otrok molitvico v šoli, kadar vidi nad seboj brezovko. Nato je utihnila in se stresla in pritiskala košarico s telohi na prsi, podoba, tako ljubka in ganljiva, da je Hajmu zakipelo srce,kakor bi mu hotelo počiti. Zasrbelo ga je v pesteh in ga gnalo, naj plane na skrivnostnega napadnika in mu zakriči v obraz: "Kaj hočeš otroku? Pusti ga v miru! Ali boš pa imel Opravi^ z menoj!"
Menih je nepremično zrl na deklico. Lice mu je zdaj rdelo zdaj smrtno bledelo, njegove oči so bile ko dva ognjena zublja, vroča in jedka. "Kdo ti je dal ta obraz?" se mu je naposled skoro ko krik* utrgalo z ustnic; iztegnil je roke, kakor bi hotel deklico prijeti, objeti — tedaj je Gitka pre-bledela in se mu umaknila; za trenutek je še stala, ne vedoč, kaj bi storila, nato je pa pogumno skočila z višje strme poti na ma-hovita gozdna tla in z vihrajočim krilcem stekla mimo Hajma ter izginila med drevjem.
Kakor gledamo še dolgo proti temnemu mestu, kjer se je bila utrnila in ugasnila zvezda, tako je strmel Hajmo v gozdno sencor kamor se je bila izgubila deklica. Počasi se je obrnil in ozrl spet na stezo. Tam gori je še vedno stal menih z iztegnjenimi rokami, kakor bi hotel objeti zrak, ki ga je bilo dihalo dekle. Nato ga je streslo, roke so se mu povesile, jecaje se je spustil na kamen in si z obema rokama za-kril obraz.
«	(Dalje prih.)
S prijateljem po svetu
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Število smrtnih slučajev otrok Predstavite vašim prijato-v starosti od 10 do 15 let je naj- ljem "Amer. Slovenca" in jim mafijše. Kot pove statistični .ga priporočite, da se nanj na*
urajd. umre komaj P« en otrok izmed vsakih tisoč, v starosti od
10
jdo
15 let.
NA PRODAJ
je zidana hiša s 6 stanovanji po 4 sobe. Dva velika podstreška (attics) lepo dvorišče zadaj. Rent nosi ^>d $70. do $75. mesečno. Nahaja se na 1831 W. 21st Place. Proda se za jako zmerno ceno. Vprašajte pri: Mrs. Jo s. Wolf, 1837 West 21st Place, Chicago, 111.
roce:
i.
DR. J. L UGH
ZDRAVNIK in * KIRURG .
Urad:
1901 West Cermak Road
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. Tel. Canal 4918 CHICAGO
Rezidenčni tel.: La Grange 3966

J. M. Trunk:
Za pevce in glasbenike
CERKVENA GLASBA
Pesmarice in splošne zbirke:
Foerster: CECILIJA. .Cerkvena pesmarica, II. zvezek............................$1.25
Kalinger: PO MARIJI K JEZUSU. 12 božični. 2 obhajilni, 1 postna, 1 velikonočna, 4 Marijine). Priredil Stanko Premrl. Skoraj vse pesmi so prirejene na dva načina: za mešani, pa tudi za mošiki zbor. Preprosti, pa jako ljubki in sveži napevi ..................................._—
Kimovec: RIHAR RENATUS. (Prenovljene Riharjeve). Tenor in bas
Partiture in ostali glasovi so pošli. Spindler: LJUDSKA PESMARICA. Za dva glasova in orKlje. Morda najboljša zbirka za $ol?ko mladino. Samo dva izvoda sta še na raz-
Masne:
Gerbič: SLOVENSKA SV. MAŠA. Partitura ...........................................
Glasovi — Sopr. in alt ---------------.........------1,------I—............................
Kimovec: MISSaVe ANGELAS (koral). Partitura ................................25
Glasovi, po 25 za ........................----------------------------------------------—— 1-00
Kimovec: ŠTIRINAJST MAŠNIH PESMI.
Glasovi — Sopr. in alt ----------------------------------------------------------—......—
Tenor in bas —-------_----------------------------------------------------
(Partiture so pošle).
Sattner: J. MIKLOŠIČEVA SLOVENSKA SV. MAŠA. Partitura.......
Glasovi — Sopr. in alt -----------...............................................................
(Tenor od kraja do konca v zmerni legil)
Evharistične:
Foerster: DESET EVHARISTIČNIH PESMI. Partitura—.......<-----
Glasovi — Sopr. in alt —.....................................»------------------------~—-
Tenor in bas-----------------------------------------------------------------
Grom: DESET OBHAJILNIH IN DVE SRCA JEZUSOVEGA ~ NEDVED: BONE DEUS. Za srednji glas in orgije................................
Postne in velikonočne:
Hribar: POSTNI in VELIKONOČNI NAPEVI. (26 pesmi). Part™ Glasovi — Sopr. in alt —---------------*................................-----------
Premrl: SLAVA SV. KRIŽU (5 pesmi za gost ali misijon)--------------------
Sattner: POSTNE PESMI. (8 pesmi). Partitura .„---------------------------—
.40
.25
1.00
.50
.20 .20
.20
.20
.50 .15 .15
.75 .15 .15 .50
.20
Vsi smo za Ameriko in za amerikansko vlado in za borbo Amerike za demokracijo in svobodo, ampak vsaj amerikanska vlada ima tudi svoje muhe. Nismo hudi na amerikansko vlado, saj niti ne smemo biti hudi, ampak na muhe smo pa le hudi, ker muhe ali vsaj muha je padla v juho in nam tako južino po-spakedrala.
Kaj govoriš in marnvaš?
No, saj vendar citate. Jugoslavija je skoroda izginila iz zemeljskega površja. Površje je pa ostalo in ostali smo tudi amerikanski Slovenci. In tu se je pričelo, ko je tam bil konec. Pričeli so amerikanski Slovenci v prvi vrsti zidati novo Jugoslavijo, ker je površje še ostalo, in so tudi amerikanski Slovenci še ostali na površju. Pričeli smo toraj z novim zidanjem, ali z zidanjem nove Jugoslavije. V
po, namreč za stari kraj ali "za fam" se n^ota ukiniti, prenehati, politika se naj suče le okoli Amerike, ko morajo-biti amerikanski državljani le za svojo Ameriko in kdor ni državljan, mora biti vesel, da ga ne pošljejo kašo pihat ali ričet požirat. Da je amerikanska vlada na pravilnem, o tem ni dvoma, in kaša in ričet lahko vsakega o tem prepričata. Tako je padla vsa slovenska politika in diplomacija v lužo, politična krama za stari kraj se je zvrnila v jarek ali graben. Jezik sicer nas hudi srbi, ampak ričet bi delal komolce po grlu, toraj ukaz amerikanske vlade se mora upoštevati, saj smo vsi dobri Ame-•rikanci še pri relifu. Tu je vsaka kritika s- kašo zabarikadira-na.
Smo pa politiki, diplomati in tudi kritiki. Mačka mora miši-
tem smo na površju, ker vsi smo ti, kritik kritizirati, in kritika rojeni politiki in še povrh rojeni 'se mora obrniti v drugo stran, diplomati, da jih svet nima, in ko je za politiko postavljen plot.
Glasovi — Sopran —--------------------------------------------
Alt j{----------------------------
Bas A..........
1.00 .25 .25 .50 .50 .15 .IS .15 .15
.15 .60
.25
.25
.10
.15 .15
.50 .20 .50
STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES!
Božične:
Bernik: QUEM VID ISTI S, PASTORES? (Slavospev svetega večera) Čadež: RAJSKE STRUNE, 2ADONITE! (20 na novo prirejenih starih
božičnih pesmi). Partitura -----------------------------------------------------
Glasovi — Sopr. in alt (zalega pošla).
Rihar in drugi: SEDEMNAJST NAJBOLJ PRILJUBLJENIH BOŽIČNIH. Samo sopran in alt še na razpolago-------..-----------------------
Marijine:
Behtik: KRALJICI MAJNIKA (3 pesmi).......................................$
Foerster: DVANAJST MARIJINIH. (Partiture so pošle).
Glasovi — Sopr. in alt ...........f.-----.---------------------------------,
Foerster: ŠEST MARIJINIH. Za tri ženske ali tri moške glasove in
orgije. Partitura ---------------------------...---------------------------------------—-r-----
Glasovi, vsi trije skupaj ----------------------\-----------------------------
Hladnik: PETERO MARIJINIH OB VOJNEM ČASU.—............_.......
Kimovec: ČEŠČENA BODI KRALJICA. Koralni napev. Partitura.........10
Glasovi, po 25 za -------------------------------------------------------------------
Premrl:. DVANAJST PESMI ZA MARIJINE PRAZNIKE. (Partitur ni več).
• Glasovi — Sopr. in alt ---------------------------------------------------------
Vodopivec: DVANAJST MARIJINIH ---------------------------------—---
Razne:
Bernik: POZDRAV NOVEMU ŽUPNIKU ------------------------
Foerster: ECCE SACERDOS MAGNUS. Trije napevi-----------------
Foerster: SEDEM POGREBNIH, za mešani zbor_________________________—
Premrl: HVALITE GOSPODA V NJEGOVIH SVETNIKIH. (20 pesmi za praznike svetnikov). Partitura —---------------------------........_
Glasovi — Sopr. in alt ............-.......----------------------------------------------
Vodopivec: PESMIZA P O SVEČ E VANJEN OVE CERKVE, novega oltarja, in blagoslovitev novih orgelj ---------------------------------------------
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
IZREDNA PRILIKA
za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest
.50
.20 .20 .65
.10 .25 .75
.45 .15 .15
.20
bi mi prav ves svet sfiksali, ako bi nas bilo le nekoliko več, saj lahko na vsem svetu naletiš, če malo pod kožo popraskaš, na Slovenca ali vsaj Kranjca iz prejšnje dobe. Fiksati smo toraj pričeli in začeli. Kako?
Klada kladasta. Do 99 odstotkov nas je strumno naprednih Slovencev v Ameriki, klerikalci so le neki fajmoštri in ša par mežnarjev, in kot strumno napredni naprednjaki smo začeli fiksati novo Jugoslavijo, kakor povsem naravno, po naprednih načelih in smernicah naprednih naprednjakov. Nova Jugoslavija mora biti napredna, in če je kdo za kako kraljevsko robo in hodi s to robo sem med nas napredne Amerikance, naj estane tam, kjer je bil in naj se sonči na kraljevskem soncu, saj nima niti kake poverilnice ali dozvole, ker narod ga ni poveril, ko je bil morda izvoljen le po starem in jugoslovanskem volilnem redu.
Na svetu pa ni sonca brez sence. Nekaj fajmoštrov in mežnarjev se je začelo oglašati in začelo kikervati, kakor delajo petelini, ko sonce pripelje dan. Bes naj bi jih butnil, ampak tu so in nočejo šutiti, in ponpč je nujna, toraj naj vsi pomagajo, da bo pomagano. Tu se je juha zgodlala. Naprednjaki so zati-snili malo~ napredne oči radi pomoči. Ampak med naprednimi naprednjaki so še bolj napredni naprednjaki, in ti so povzdignili svoj glas, da so, se napredni naprednjaki podali tistim fajmoštrom in mežnarjem in tako zatajili svoje naprednja-štvo in svoje napredne smernice in zatajili robo z naprednimi načeli vred. Tako se je prelevila pomoč in politika in diplomacija po stari slovenski šegi v prepir in prerekanje.
Med tem je pa prišla amerikanska vlada s svojimi muhami,
Najbolj napredni naprednjaki so toraj začeli kritizirati prvič napredne naprednjake in drugič še bolj tiste fajmoštre, katerih so se napredni malo ustrašili in niso jih brcnili z nogo v . . . . Naprednjaki so svoja napredna načela izdali, pravijo najbolj napredni, in s fajmoštri bi bila kaka kooperacija tudi le pri kaki pomoči mogoča le, ako bi iz teh nazadnja-ših in zarukanih fajmoštrov postali kaki napredni duhovniki, in potem bi takim naprednim duhovnikom najbolj napredni roke kuševali. Kaj naj storijo ti fajmoštri in mežnarji, da bi jim kušnili roke? Tri madeže bi morali izbrisati, ki se jih držijo kakor klop psa. Prvič morajo papežu povedati, da se ne sme pajdašiti s tistim Mussoli-nijem, drugič morajo izjaviti, da so bili španski demokrati pravi in sveti demokrati, in da je Franco lopov, ko je postrelil Še precej fajmoštrov oz. duhovnikov, in tretjič morajo raz sebe zbrisati madež, katerega so zadali z Doltussom demokratom na Dunaju, ko so prišli nad nje s kanoni, in so demokrati imeli v Marxhofu le strojnice na razpolago. O Marxhofu in strojnicah in še o marsičem iz tiste dobe morda še kaj pozneje zapišem.
To bi bili toraj vojni cilji ali mirovni pogoji, da bi vsaj pri pomoči mogel količkaj značaj en naprednjak kako zlomiti s kakim klerikalcem. Ker pa so ti fajmoštri zarukani že do dva tisoč let, je sramotno za napredne naprednjake, da kaj takega ne vidijo in prodajo svoja napredna načela in se vsedejo za mizo s kakim fajmoštrom. Tako je povedal in zapisal g. Anton Garden in so manj napredni tudi objavili in se v usta grizli. Tacol za danes. — -o-
in vsaj ena muha je padla v žu- J "SiRlTE AMER. SLOVENCA"
ffi
mj
NE OSTANITE BREZ
Baragove Pratike
»»

'Ena božjih Cvetk'
stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo
50 centov
V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
ZA LETO 1942.

Pratika je zanimiva in gre hitro	s
se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže j| ostal brez nje. Pratika stane samo:
30 centov
kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na;
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
vim/^iFjmjmjmrmrmjmjmi!,