PROSVETA CIASILO SLOVENSKE lOVENSKE NàMOÙNE - ÄTttST Chicago, «)„ p« PODPORNE JEDNOTE UradaUkl ta apravmiikl proetort; 888T 8. Lawndalo Ava. Offire of Publication : 1687 äoafeh Lawndalo Are. Tciapboae. Rock wall 1804 Komentarji i ra kontrsdiktns poli tika eltova vlada ae trudi, „i privatne podjetnttMa večjo uposlitev bretposOjnih V ta namen aili,4«o-naj podpišejo zaspano _ o pogodbo, v katgrl ae delodajalec zaveže, da bo ti toliko in toliko mi^aJ in ne manj, otoengp se ttveie, da deiovnik v njego-L podjetju ne «ime biti višji IJ6 do 40 ur v tednu. . Administracija apelira n| pri-y kapitaliste, naj pokažejo m grče in zvišajo plača ter tlijo čim več brezpoeelnf» de-eev, da se na ta način čim n vroč prosperiteta. U drugi strani je pa Rmi-lova vlada sama dala SfUco > ugled za uposlevalno kopija Federalni budget^ffci-I največ na račun — fedepgl-mneščencev. Rooseve^ flgi-očs privatnim podjetnAgm, jvtfajo mezdni minimum I je pa priporočil kongr*sgi In il od njega pooblastilo s*<6pi plač federalnim nameš-sm. Vse plače federalni}* dčencev so bile prvič aoila-stnajst odstotkov, ideralno vlado posn itavne, okrajne in ob$pgke se; vse te uprgve zniž#**jo tke na račun nameščencev iaoče je bilo odstavljenih in lim so znižali plače. lemimo poštne namešfepce. ta dnevom čitamo v lokalnih pritožbe poštnih usldjban-ki prosijo, naj kdo opozori do upravo v Washingtop# na Nire. Tudi poštni «stavbi radi imeli krajši 4glov-kar bi pomenilo, da fošta V več delavcev in s tenrpo-\ pri pobijanju bresposelno-namesto tega poštna URpava ivlja delavce in pomaga k rjanju brezposelnosti, tnim nameščencem s#)g|ii-lače in določili so jim bras-dopuste. To pomeniti -da zaslužijo. To ne zy|Štfje lile Htotisočev vladnih oa-mcev in prav nič ne poma-vrnitvi prosperitete. / < j ni vlada dosledna v C*» o protislovje? Mar so/vjad-uneščenci tako mastno jpla-- tu ne mislimo višjih likov z visokimi plača»!_ Mo Utrpe redukcijo?,.Kiti navadni nameščenci fc»a-rte plače in njihove dmžl-N pomanjkanje kakor dru-Privatno nameščenih siro- L . '«kRPI vlada smatra za pravično •trebno, da privatni d «vittjo plače in skrajno 'j ¿t« delavcem, je to/pra-in potrebno tudi za fede nameščence. Zakaj dve «i čudnega, Če se fedfsal-"¡«*čenci vprašujejo, zakaj «°wvelt tudi njim crfvo- ^ prosperitete, kaUmvle- P(>fe in rep nazaj v deže- SySéa, «k. tt», pomhU*» 14. «vguat» (Auf. II), 1933« g let saaOlag at apadal rata af poataga P reread *r ta ss*fea 1108, Ast 4 Pet. 8, 1817, authorise] oa laaa Id, ISlk 1000 ŠTEV,—NUMBER 168 ka PMT02BE GLEDE KRŠENJA PRAVILNIKOV Federalni administrator Johnson posvaril podjetnike Wai«hinfton, D. C. — Poročilu 0 krlltvi pravilnikov, ki prihajajo iz, rasnih krajev Amerike v Washington, kažejo, da bo pritožbeni biro Nire, ki Je bil nedavno ustanovljen, najbolj za^ poslen urad v tej organizaciji. Delavci, ki so u poslen i v rasnih poidjetjlh, se pritožujejo proti kršenju določb splošnega pravilnika in da so največji grešniki mali trgovci in podjetniki. Nekateri so adoptirali čudovite metode z namenom, da ae izognejo določbam pravilnikov, zae-no pa skušajo obdržati znak pla-vega orlg. Uradniki Nire so bili le obveščeni, da ao lastniki več restav racij v kapitolu, ki so prvi pod pisali Rooseveltov uposlitveni dogovor in dobili znak NRA, takoj «višali plače strežnicam od $9 na |15 na teden, potem pa so Jim odtrgali $1 na dan za hrano Na sličen način kršijo določbe pravilnikov tudi drugi koncerni. Federalni administrator Johnson je še v začetku kampanje izjavil, da ne bo treba rabiti bajonetov, ki naj bi prisilili podjetnike na upoštevanje določb pravilnikov, katera so podpisali. On je menil, da ne bo treba posebnega nadziranja iz Wa-sh Ing ton a in da bodo Ameriška (ielavska federacija in razne dru. organizacije skrbele, da pod-ne bodo krlfli dogovora. Je motil, pokafujejo pri-ki prihajajo rad. I Johnson je aedaj zagrozil kr-Šilcem pravilnikov s težkimi kasnimi. "Ako bo plavi orel odviet kakemu podjetju, tedaj se U ptič ne bo nikdar več vrnil", je dejal, "kršilce pa bodo doletele stroge kazni/' > ' , ' j* Obmojni spopadi vzMrif* )ilo Evropo Velika Britanija in Francija ss pripravljat* na akcijo, proti fsšisUčni Nemčiji. — Aretacije Hitlerjevih agentov v Avstriji _ Far k, 12. avg. — Napetost med Nemčijo in sosednimi državami postaja čedalje večja vsled obmejnih incidentov. Is Saar-bruckena je prišlo poročilo o spopadu straž ob nemški meji, v katerem je bilo izatreljenih več krogel in je bil neki komunist težko ranjen. Časopisje v Švici napada nem ške fašiste, ki so vdrli ns švicarsko ogemlje in uvedli preiskavo v hiši švicarskegs državljana, katerega so osumili, da vtihotapila v Nemčijo komunistične ti-skovine. Cssopisje pritisks ns vlado, naj pošlje uradni protest Berlinu. , Francija se Jezi, ker so naclji ponovno napodil Avstrijo v govorih s radiopostaje v Monako-vem- Francoski listi pišejo, da Je ta napad kršenje zsgotovila, ki ga Je dala Hitlerjeva vlada Mus-soliniju, ds bo prenehala 8 kampanjo proti Avstriji. V svojem govoru Je Theodore Habicht, fašistični komisar, imenovsl sv •trijekega kancelarja DoJlfusaa poglavarja teroristične drhali. Aktivnosti nemških fašistov vznemirjajo ne samo francosko prebivslstvo, temveč tudi vlsdo. Premier Edouard Daladler se Je včeraj oglasil v uradu angleškega poslanika Trrrella Hi stsrrss-pravljala o skupni akciji prod fašistični Nemčiji. Fo končan konferenci to se čute govorice finančnih rsprisalijah proti rei-chu. Kanfsteia, Avstrija. M avg Mickasi Schvantnger, brerpoael-» -r aa* —, ni mehanik, kateregs so fsšist * " 000 nov0» de- ubili prešli pondeijek. Je bil tu- 1 kaj pokopan kot bi morala prva dati naj-vVN Namesto da odala- n**čence iz poštne sit: »vojih podjetij, bi 1 »Ižati deiovnik in nai^ N| ta način se pobüs de-■ Podpirs masns kupna trse I ja odobrila pravUnlk rseta vrači Je jo. 12 avg. Začasni ,,fK>ran pravilnik, ki do-•«i teden 54 ur za mo-4; ur " ženake, ki ao u-¿r 1^Uvrscijsh, jtjfoiUd gji«»nrscija odobrfla, ae L1" k i" je pnejel gUv-•^stional Restaurant h M i ftOO.OOO prebi-■ biti minimalna listov nt uro , » na jugu p« , **ir.at no redu*^, „ 0 r*"tavracljs ^ ^lagl odobrenega S stavkovne front» v Readingu Nogavičanki baroni as nolejo podati; sUvkovne straže močnejše. Policija sknla zlomiti stsvko čevljarjev " 'x Reading, Pa. — Obljubam no-gavičarakih baronov, da bodo plačali 26% več kot Jš unijaka lestvica, če se stavksrji vrnejo na delo bres priznanja unije. Je nasedlo komaj peščica delaVcpv — okrog deset. 14,000 pleteni-narjev še vedno koraka od zgod-nega jutra do večera ns stay kovnih stražah prsd 44 tovsr^ nsmi. To determinacijo stavkarjev občudujejo celo stari delavsk voditelji. Posebno nsvdtišeni in vztrsjni so mladi ljudje. Sta^ kar j i pravijo, ds se ne podaja, dokler družbe ne priznajo unij«. Stavkovne straže so danes motne j še kot so bile v začetku stavke. Predstavniki noftavi družb so bili ie parkrat Washington, enkrst pi lavsko tajnico Frances Perk i drugič pred industrijakega ministratorja Johnsons. ■ Kaj se je govorilo za VLAH POSEGLA V VOJKO ROMA ' SKimilJ Kes grešnik Newbit priporoča spMno glasovanje, piston ka teroffa naj bi illinokkl rudar JI odločili, katers unija naj Jih f representing Predsednik Pro-» gresivne rudsnake unije žigo . as Lewlss zaprti mt durmi, javnost ne ve- Ia obnašanje družb se vsekakor sodi, dp so iPerkinsovi krstkomalo pov^ dali, da se ne mislijo podati štav kar jem in prianati unije. Po w dienci z Johnsonom sopodjetaji ki rekli, da jim je on oihenil, d% niso prisiljeni prianati tinljk Johnson je to iajavo takoj zanikal in rekel, da jim je dal baš nasprotno. Vsekakor pa izgleda, da ae tukajšnji nogavičaraki baroni, (j 80 med najmočnojšimi v dešell, ae mialijo podati NIB] in pri- avci mmi zbere^. To ne*b^ »torUi prsj, da jih prisili vlsds. Same besed« nič ne izdajo, morala bo rsbiti alio. Pleteninarska sUv4ca traja «s< »edem tednov. Okrog tisoč stavkarjev j« zaprosilo za državno, podporo in pričakuje se, da ee v kratkem «rrijavijo nadaljnji tiioči, Policija, ki ne nadleguje ple-teninsrskih stavkarjev, «sr so preveč močni, ss je te dni vrgls ns čevljarske delavce, ki so *a-stavkali pri Curtis, Stephens A Embry Co. Rasen 20 je vaeh 900 delsvcev zastavkslo. Takoj je policijaki komisar poslal nsd 70 policajev na lies meets, ki so pričOli izzivati stavkarje in gledalce, katerih ae Je nabrala velika skupina. Policija na motor-ciklih se Je zagsnjsla vsekrižem po cesti in trotoarju ter razganjala ljudi. Vzrok policijske podivjanosti Je v tem, če zdrobijo to stavko čevljarjev, bo to porazno vpil-vslo ns stavkarje v ostalih tovarnah. Teh stavk je križem mesta veliko, sploh večins to-vsrn Js prizadetih. Glavna Je seveda nogsvičarska, ki je poleg rudarske prejšnji teden največja stavka v deželi. Kako zakotni kapitalisti tolmačijo NIRO Monteagle, Tenn. — Iz zak<* nth gozdarakih kemp Je prišla vest o posebni interpretaciji NIRE ali novega industrijakega zakona . Kontraktorji Urijo med goadarji govorico, da je pod tem sakonom vsaka stavka f>rrpo\< dana in kazen Je zapor. 8 tem tolmačenjem so nastopili proti gozdarakim eUvksrJem pri Ten-nessee Products kompaniJI, kjer so delsvci zastavkali proti 12-umemu delovniku ia 7Sc plače na dan. fttavkarji so se organizirali v Cumberland Mountains Workers ligi Washington, D. C., 12. avg.— Spor med illinoiskimi rudsrji, člani dveh unij, ki ss borita ss kontrolo ns premogovnem polju vBlinoisu, je bil včeraj zanešen na zaališanje, ki gs vodi federalna administracija glede predloženih pravilnikov za premogovno industrijo. C, E. Pearcey, predsednik sivne rudarske unije, je sporno vprašanje na zali, ko Je obtožil Johna L. Lfwiaa, predsednika UMWA, raznih slepsritj pri volitvah in raketirstva. Proti Pearoayju je takoj nsstopU Kenneth M. Simpson, pomožni administrator Ni-in ga oš tel. Rekel mu Je, naj li» omeji ns dejstva In vsdrži ne-Ih govoranc. Kasneje j» napadel Lewies in egove priataše William Keck, nik-blagajnik Progresivne u* e. Ko je Keck rekel, da so ia in njegovi pristaši rake-ji, ga Je Lewis prekinil in za-od Simpsons besedo, ds i ns obdottltve. Simpson ubil Lewlsu, da mu bo ng nJem zaslišanju dal prill-pobije obdoižitve. Kongrssnik Walter Nesbit vši tilnik illinoiskega distrik- m^im^mt ▼ diskusijo In pojssnil polo-âi na illinoiskem premogovnem poljù. Dejal Je, da napeta situacija med rudarji prevladuje nad eno latr, odkar ao rsbelni rudarji, ki se niso strinjali s pogodbo, katero Je pOdpissls UMWA t mtorJl, formirali svojo uni-Jo. Fôvedsl Je, da Je že konferi-ral g governerjem Hornerjem (n mu auges tiral, naj vpliva na voditelje obeh unij, da se vprašanje, h kateri uniji naj bi rudar-jI kpadall, da čianatvu ns sploš-no glasovanje. S splošnim glasovanjem naj rudarji odločijo, katera unija naj Jih rsprszentira nakar naj bi se poražena frakcija umaknila. Peàrcey js dejal, ds njegove unija reprezentira 21,000 rudarjev, ki delajo ns podtsgi pogoj-be, ki Jo je njegova c gsnirsei-ja dklenils t operstorji, ter ns-dsljnjlh 18,000 rudurjov, ki so ns stavki In večje število brezposelnih. On ni dosti ugovarjal določbam aplošnega pravilnika, ki,ga Je aeetsvfla Lewsovs organizacija na konfirend s nekaterimi operstorji, pač pa je zahteval uključitev pisebns pro-vizije v pravilnik, ki naj bi garantirala Progreeivni rudarski uniji pravico do kolektUnega jk>-tajanja. AktlvRosli kaaafcklfc l§-lozaièarjtv UstaaovIH se »ogsčao organisa-fijo, kl se bo borila proti mec-dnini redskcljsm. — Govorice e stsvkl Montreal, Kanada, 12. svg. — Reprezentsntl kanadskih ielssni- Ških unij so ustanovili zadružno ssoeiacijo, mogočno orgsnisscijo katera nfmg primers v zgodovi-nI delsvskegs glbanjs v Kanadi. Nsznsnjeno Je bilo, ds se bo nova orgsnizscijs borils proti neupravičenim mezdnim redukcijam, ki Jih zahtevajo železnice. Zadružne asociacija uključuje vsa divizije organlsiranih želez- 200,- Obrnili so se ns Roeeevelts, naj prekliče m sadne redukcije Waahington. — (FP) — Svojo čudno politiko napram zveznim uakižbencem in delavcem je vlada te dni razširila tudi na svoje araenale in 46,000 delav-cem reducirala plače sa 16S. Ladjegradniški delavci ao takoj pričeli proteatirati proti temu "new delu", Vlada je plače reducirala s tem, ds Je v lsdjegrsdnicah odredila petdnevnik in proporčno znižala tudi plače. Prej ao delali pet dni ln pol In prejemali tedensko plate oziroma plačo aa šeet dni dela. £daj jo bodo dobivali le sa pet dni. Iz te odredbe vojnega depart-menu so iavsetl val častniki, ka-terih Je v arsenal i h zaposlenih en tisoč. Deiovnik je bil sicer tudi njim reduciran, ne ps plačs. Arasnalnl delavci, ki ao večinoma organizirani, «daj zahtevajo isto merilo sase kot ga vojaške častnike. Na protestnem shodu je njih voditelj N. P. Alifas ra-kel, če to postopanje vlade sna-či "new deal", tedaj ta "deal" pomeni le novo degradacijo živ. Uenakaga standarda za vladne delavce. On Je pokasal, da bodo po novi odredbi lahko plačevali navadnim delavcem le 98.40 na teden. Voditelji unij so se takoj o. brnili na predsednika Roogevel-ta, naj prekliče to redukcijo. Ka-kor hitro se vrne t Washington, ga mislijo osebno obiskati, Napram vladnim uslužbencem Rooseveltova administracija postopa kot najslabša mačeha Med tem ko apelira in zahteva od atna«a blsnlza, naj zviša ikrajša deiovnik tn upe« sli bresposelne, dels ona prav o-bralno. Zase ima en standard, sa privatni biinls drugega. Pošt. nim in drugim uradniškim u-siužbencem je reducirala plače za 16%, jim dala en mesec neplačanih počitnic ns Isto in od. ■lovila tisoče. Slednje nsdome-stujs z "zaslužnimi" demokrati katera nsstavljs v novih de-partmentlh, ki imajo opravka 8 NIRO in ostalim Rooseveltovlm programom. PlkoH Bipodll ionljtko Governor je nasnsnil, ds bo po-slal miličnike v stavkovno o-krožje, sko ne bodo nemiri po. aehsll Clinton, lad., 12. avg. — Vče-raj je prišlo do ostre bitke med piketl in neunljskimi rudarji, ko so slednji šli ns delo v premo-govnlk Buneen. Dvs rudsrjs, John Swiekand in llsrry Drsks, sta bila težko ranjene In sta bi-ls takoj odpeljane v bolnišnico. V bitki Je bilo izstreljenih več krogel, snočl ps so bile vržene tri bombe v Drakevo stsnovsn-je in napravila precej Škode. Premogovnik Bunsen, v kate-rem delsjo neorgsnlslranl ru-darji, je bil po^rišče več biU v zadnjih dneh in operatorji so se pritollli pri governor ju. Governor Psul V. McNutt Je ns pritožbe odgovoril, ds Elmer Straug, poveljnik drtsvns mili. ce v taborišču Knox, stalno pre. Jema informacije o situaciji v stavkovnem okrožju in da bo ta. koj poelsl miličnike na pozoriš* če, sko se pojevljo novi spopadi. junak. Ob odprtem grobu Je med drugimi govoril Emil Fray, minister ss jsvno vsrnost. Fray je dojel, da Je bil Schwsninger umorjen po ljudeh, ki ogrotajo avstrijsko ničarjev, ki štejejo republiko. Isti dan je lokslna po- 000 člsnov. - lidjs tudi sretlrals krof dvsj-! Ako bodo upravs železnic sst prominentnih državljanov ns vgfrajale pri svojih zshtevsh pr^lsgi obtožbe, ds so v gvesi s, glede mezdnih rsdskclj. Jo g^ Hitkrjevimi agenti neralna stavka neizogibna. Vpra- J ttgoals v I ji Wsshlngton, D. C. — Prsdsed-nik Roosevelt Je v četrtek Ime-novel Charlóse 8. Wilsons iz dr-žrve Meine se smeriškaga poslanika v Jugoslaviji. šanje glede stevke Je bHo že da- no članom Železniških unij ns glseovsnje. Izid glssovsnjs bo objsvljea If. «rptembra in takrat bo padla odločitev. DRUŽBA HOJSKA BELAVCE PROTI NIRI Reducirala je p!ače In zvrnlk od-govornoet aa vlado Minnsepells, Mlnn. — V bližnjem mestecu Anokl ims Federal Cartridge kompanija, eno od največjih municijskih podjetij v deželi, svojo podružnico, ki je edina tovarna v mestecu. S podpisom municijskega pravilnika je deiovnik znižala od na 40 «r na teden in proport-no reducirala tudi plače. Po tem pravilniku je morala omejiti tu-di obratovanje na 80 ur na te. dan, pral pa Je v nekaterih oddelkih delala po 144 ur. Delav. kam Je plačevala po 17 centov na uro. Ob znižanju dalovnika In ra-dukciji plač je ravnatelj poslal vssm delavcem pismo, v kate-ram pravi, da je sa vae to odgovorna vlada. Kompanlji da so Pri srcu delavski interesi, katere Je skušala protektlrati in se 8anJe potegnila v Waahingtonu. Johnson pa JI je odgovor», "da nič zato, «g Js pri omeletl pobitih nekaj jajc/' ^ V pismu ravnatelj namiguje, naj se delavci obrnejo na Wa-ahington |n zahtevajo, da ostane v valjati stari deiovnik. Drož. pa, ki ima svojo tovarno v Ano- k',od ^ Mlo ve- sela. "MI bomo storili vse, kar je v naši moči, ampak vlada v Waahlngtonu nam ne gre prav nič na roke ln pravi, da mora priti do te sprtmembe." skanja Mmoev prati vladnemu prlsadavanju za reduciranj« da-lovnlka in zaposlitev brszposel. nih, bo Hooeeveltova sdministrs-cija še skakala prsdno uveljavi svojo NIRO, če je bo sploh mo-gla. Maoharfo pobogall; koooo rtvolto m K«U lllvšl poslanik v Ameriki ni prsdstdnlk. Kubanci pobili Sft Maehsdovlk tsroristov Havaaa, Kuba, 18. avg.—R#- voludja na Kubi Je končana. Predeednlk Machado je včeraj pobegnil, ko Jg slišal, da se Je armada uprla In potegnila g opo-zlcijo. Machado Je pobegnil g svojo družino v rad v aeropla-nu v Nassau, otočje Bahama. Njegovi ministri so tudi pobeg-nill, izvzemšl dveh ali treh, ki so aretirani. Carlos Manusl Csapsdsa, 62-letnl bivši poslanik v Waahing-tonu, je začasni prsdssdnlk. Silna množic* zmsgovitih revolucionarjev Je sinoči navalila na predsedniško paisčo In Jo o-p len tis. Vstaši so polovlll okrog M članov Mschsdovs privatne pollsije in Jih postrelill. Okrog 200 Jih je bilo ranjenih. Kubanski vstaši se imejo sa svojo zmago tehvsiltl generalni stsvkl delsvcev In moralni opori vlads Združenih držav, Waaklagten, D. C., 18. avg. — Predsednik Roosevelt Je nocoj poslal tri bojne ladje v kubanske vode, ko Je bil Informiran, da se krvavi izgradi v Karani nadaljujejo. Ledja Imajo ščititi smeriške interese. Nsmlfcl sodnik Isvrill Paria. — Zaradi obupa, ker so gs fašisti izgnali iz Nemčije In ker ai mogel dobiti službe v Franciji, se Je Walter Dallman, bivši sodnik, obesil v neki pod. strašni sobici hiše na Montpar- *ieu, v ksteri Je bival, odkag j« nastanil v Psrlzu, Policijska preiskava je ugoto* vHa, da so gs fašisti spodili Ia urads In izgnsli Ig Nemčije 1, Junija 1.1. PROSVETA the enlighten murr m lastnima ILOnNIII NAftODNB M «I Mi PODPOBNB limuTI (lM CM- lau. IIA* « Wrt hu; M Chi-«. !• CU«o «J* » «te M». M.1I » M MjjwWJ rü m MMCUU* M" P* F**'- Gtemovi iz naselbin Zanimive beležke is rasnih krajev maj*. AdvartialBf r«Ua MTtpU V zniftuj*jo plača, nik Dalmacija, je prišel v četi«-! Ti in drugi Induatrijci pa potek zvečer pravočasno na m sto, trebujejo pol:g živega tudi mr-da je rešil moštvo 26 oseb, pred- Ivi material Naravno: zoret no ae |e parnik potopil v A 1r!« oni kupujejo tan. kier deb* co-janakem morju v Miainl tega mo ' ' In tiati zopet znlltij'io »tro 1 sta. Semkaj dospela porodila ni-'^i ra mogoče načine, da ao poja..nila varoka potopa. ¡mei t > k^rVmlrati : Ju.imi.i ki t'idl poau no material. în ta ko val utrgava j o p'ača temo z v to. da Je blatila» Vrag pa Je. /a na ta način ljudstvo rima der.ar f Vlada anota bankrotirati, afc> ne more terjat svojih — za pokritje bud že ta — davkov. Ne pozabimo tudi, da nekdanje visoke unijske plače j« plačal tudi edino le delavec in nikše drugi, akeravao je prišel denar iz drugih rok. V Ameriki se pogosto sliši be sada: "Make money". Celo delavci se kaj radi postavijo, če so imeli — seveda — priliko za "make money, pri tem pa ne pomislijo, da je nekdo bil izkoriščan in da s tem podpirajo sistem, kakršen je danes. Napisal sem to zato, da sodimo o položaju pravično. Ne predstavljajmo si delavce kot same angelje, kapitaliste pa vragove. Za ta sistem ni nihče kot posameznik odgovoren in noben posameznik ga ne bo odpravil. Kakor so vsi veliki možje priporočali združitev, tako tudi predaednik Roosevelt kliče ameriškemu narodu — ne samo delavcem — ampak vsem, da se združijo za vpostavitev boljšega družabnega reda.—George Gornik. Razno iz Clevetaada Cleveland, O. — V zadnjem času prav posebno kosi smrt med Slovenci v Clevelandu in okcflici in pri tem prav nič na isbira. Najraje pobira ljudi, moške in ženske, med dO in 45 letom starosti. Pred kratkim je preminul John Grošel, poznan daleč na o-koli kot zelo priden delavec na polju napredka. Aktiven je bil v uniji, pri SDD, kjer je-Wl vei-krat izvoljen za direktorja, posebno pa se je udejstvoval v zadružništvu. Pred leti je bil član gL odbora SNPJ. Bil je ustanovitelj tukajšnje zadruge, kateri je zvesto služil dvajset let kot njen predaednik in direktor/VŠi so ga radi imeli zaradi njegovega mirnega in uljudnega značaja. V debatah se ni nikdar rasbor-jal, ampak vselej mirno in prijazno povedal svoje stališče. j Njegov pogreb, ki se je vršil J* Slov. delavskega doma dna 99. julija, je pokazal, da je imel John mnogo prijateljev. Velika množica ga je spremila na zadnji poti na pokopališče, kjer je bilo njegovo truplo izročeno materi zemlji. Naša naselbina je} s smrtjo Johna izgubila veliko in bo izgubo težko nadomestila. Njegovim svojcem izrekam fc-kreno sošalje. Naša denarna zavoda, Slovenska posojilnica in North Aras-rican Trust Co., kjer imajo Slb-venci, slaati pa naša podpori* društva zmrznjen svoj denar,, ata postala predmet rasnih go-1 voric. Ako pripovedujete ljudem, da sa nekaj piše ln govori, 4* bodo v kratkem dobili 20 odstotkov od vloženega denarja, ha prav nič ne strinjajo s tem. Me-kateri zahtevajo polno vsoto Sil vsaj polovico za enkrat. Zlasti se jeze oni vlagatelji, ki so bili nekako prisiljeni na dvig denarja iz drugih bank, da so ga potem vložili v domača zavoda. Tudi člani rasnih društev in federacij se jeze in zahtevajo, da se odborniki pobrigajo, da doba denar ven, da bi potem lahko po- *agti brezposelnim čiaaem, ki Talia^prev 1 ado^a veflko zanimanje sa "new deal". Vae govo-t\ a tem in o MTrf, toda mnenga so različna in čudna. Nekateri se isratajo o teh stvareh pohvalno, dočim spet drugi na verj» mejo, da bo "new deal" izvlekel debelo iz krize. Mnogi dvomijo, da bi mogel priti Rooaevelt kapitalistom do iiyg* in trdijo, da se ji« bo moral ukloniti. Jasno je, da imajo sedaj delavci priliko, da se organizirajo, kakršne še niso imeli nikdaj prej. Od njih je odvisno, v koliki meri bode israbili to priliko v svojo korist. Mnogo ja še delavcev, ki se bajijo delodajalcev in ae ne dtmnejo izraziti svojega mnenja. Na svetu je namreč še veliko ljudi, ki se ne morejo o-tresti klečeplastva, vsa preveč so ponižni in to je vzrok, da še vedno tlačanljo. V nedeljo, 6. avgusta, »e je vršil piknik kluba št. 27 J&Z in pevskega zbora Zarja, ki je odsek kluba. Dan je bil zelo lep in vsied tega je bila tudi udeležba velika. Ljudje so bili veselo razpoloženi in zadovoljni. Moralni uspeh piknika je zadovoljiv in upam, da bo tudi materialni. Hvala udeležencem in vsem drugim, ki so na razne načine pripomogli do uspeha. Omenim naj, da iz tehtnega vzroka dobitek (ura) nI bil oddan, pač pa se bo to zgodilo v kratkem, kar bomo tudi naznanili. Zadnji teden smo dobili precej dežja, vendar pa premalo z ozi-rom na veliko sušo. Dež je vplival zelo blagodejno na rastlinstvo in tudi vročina je nekoliko ponehala. Cene žlvljenskim potrebščinam naraščajo skokoma in ljudje so zelo razočarani. Čeprav so v zad njem času nekateri dobili delo, se to na splošno prav malo pozna. Povečini so dobili delo v tovarnah tisti, ki so tam že prej delali, t. j. stari delavci. Število brezposelnih je še vedno veliko. Ti hodijo od tovarne do tovarne, a dela ne morejo dobiti nikjer.—Anton Jaakovkh, večni popotnik. fite** n Cikaška razstava: Helen Orn-«tein, operna pevka, nastopila v koncertu v "Plavajočem teatru" dne 27. julija zvečer. Z oblaka v Moon Run, Pa. — Skoro vsak dopisnik piše o delavskih razmerah. To je postalo še nekaj običajnega in tudi jaz nisem izjema. Kar se tiče dela v tem kraju, ja As vedno pod ničlo ki tudi na vemo, če se bo položaj rudarjev kaj isboljšal. Tisti, ki delajo, ne zaslužijo skoro nič. fttraj-ki se širijo vsepovsod. Ubogi rudarji se morajo boriti za svoje pravice, a aa ša nič ne ve, kje bo zmaga. Delavec je trpin in kakor vse kaše bo tudi ostal. Da nekoliko pozabim na križe in težave, sam se pred kratkim podal na oblak svojih prijateljev in sorodnikov v Akron, O. Ko sem z ženo in otroci îapustil dom, se mi ni niti sanjalo, da bomo preživeli par tako veselih ur pri njih kot smo jih. Ko smo prišli k Mary Valant ln P. Skvarchu, naa je takoj Louis Valant povabil na sabavo, katero je tisto popoldne priredil pevski zbor "Naš dom". Nekoliko amo se sicer obotavljali, vendar pa ni to nič pomagalo in morali smo iti z njimi. Ko smo prišli na določen prostor, so bili tam že pevci in veliko drugih. Lahko rečem, da takega petja ko na ti prireditvi še nisem slišal, odkar sem v Ameriki. Posebno mi je ugajala pesem "Kje je moj mili dom". Ml-sli so mi pohitele v rojstni kraj, kjer smo neštetokrat slišali mile domače pesmi. Vsa čast gre pevovodju Franku Tomšiču za njegov trud, ki poučuje pevce, kot sem čul, brezplačno. Da ne bi pevci omagali, so skrbele ženice, ki ao pripravile okusne jestvine in druge dobrote za suha grla. Zabava je bila res imenitna v vseh ozirih. Čas je vse prehitro potekal in nas silil k vrnitvi domov. Roja1 ki v Kenmoru so bili res silno prijazni, zato jim izrekam lepo hvalo za vso postrežbo, katera smo bili deležni pri njih. Ker se ne morem vsakemu posebej zahvaliti, naj ta zahvala velja vsem, ki so nam nudili tako izvrstno postrežbo. V enaki priliki vam bomo skušali Vse povrniti. Zahvaliti se moram tudi prijatelju H. Lokarju iz Pittsburg-ha, ki je tako previdno ravnal s svojo liziko, da smo srečno dospeli domov. Pozdrav vsem pevcem ln drugim rojakom v Kenmoru in Akronu. Frank Skvarcha. Prosperiteta še ni prilla Monroe, Mich. — Delavci, ki smo upoaleni v tukajšnjih papirnicah, smo 1. avgusta dobili zvi šanje plače za 30 odstotkov, sku paj pa znaša zvišanje v tem letu 40 odstotkov. Prej je bila plača le 28 centov na uro, sedaj pa je 40 centov ali $8.20 na dan. Delamo osem ur na dan in pet dni v tednu in naš zaslužek je $16 na teden. Plača je prenizka, kajti z njo se lahko prežive le samci, ne pa družine s kopico otrok. Kdaj se bodo mogotci usmilili družinskih očetov in jim dali dostojno plačo, mi samci nič ne vemo. Kot vse kaže je med nas prišlo nekoliko prosperitete, a to je vse premalo. Prav lahko se zgodi, da se bo tudi ta kmalu po francosko poslovila od nas in šla k vragu kot ponavadi. Frank KrolL m Trgovci »krajaali 4els*atk Minneapolis. Minn — Vsi tukajšnji trgov«! so te dni pričeli odpirati trgovina ob »edinih zjutraj in Jih saplrajo ob šestih zve-¿er. Za ta korak so se odločili na podlagi Roorteve!iov*K« t-platno-ga pravilnika, di širi sa »traiua ja. ne more kupftl kar rabi In se mora zadovoljiti la I najnujnejšim. To Va nI vse. Ce delavstvo nima denarja, ga nima nihče, Seat imeni ae tu-fkajti le tleti dolar Je palnove. .o r. w'ulirsnje od» U«ven. ki prid- od |e na široko in je pol^s frjatvovanja še vedno do* mino. In če naj bo praga zdravstvenega udfj-aja predvsem geslo pi*-*ga in profilaktičnega.UT vranja, ki ga zgoščenega a nemški rek "Vorbeug#a ier als heilen!" (V okopa •varovati se—je boljše ka-raviti), potem je treba pa Nravstvenega pouka ,|n storiti Še mnogo in miy>- je, da je državna oblaft,, točena v ministrstvu ^a' d zdravje, storila že neto mnogo, da se zdravstye-Bje v državi izboljša. }n i zdravstveno vzgojo op| a pri tem majhne pažnje. ■ki zavodi, zdravstveni vseh vrst, zdravstv^ie idravstveni referenti rani in stopenj, poljudno twno časopisje, literatih* i, delo delavskih in na-ikih bolniških blagajn, tvena predavanja po šb-, številni zdravstveni {fl-skioptična predavanja— je rezultat teh teženj. t enem smo si edini: ivao ni zadostno in treba tt«a dela, da bo ljudako ho na dovolj viaoki stopil bo narod razumel ve« ljudsko zdravstle-kl se ie vrši in v IM» •t še morslo vršiti. " ajem mišljenju pa ni "itelj, ki bi mogel pripo-temu delu naših prosvi€-»ovakih in strokovnih oii-U- S primernimi tečaft, «U». s širjenjem potrtfe Inmeme literature bi ta i Privatna iniciativno* Jr*ikaj pripomogla k po-«iji ljudsko zdravstvene-•tvovanja. V tem član& M*' opozoriti na mož-* dela. ki se pa pri nas «malo širi in ki žal vse 1 Podpira udejstvovanje korporacij. n. Lepo delo v tem pogledu je napravila v letošnji sezonj jeseniška podružnica Zveze delavskih žena in deklet za Slovenijo. Zveza delavskih žena in deklet je kakor že po imenu razvidno organizacija delavskih žena in deklet, katere namen je delovar ti z vsemi mogočimi sredstvi za dosego osamoavojitve delavske žene in doaego nje ravnopravno-sti z možem. V drugi vrsti ps je nje naloga skrbeti za gospodarsko in socialno osvoboditev in o-samosvoji te v delavskega razreda. To avojo nalogo vrši tudi z ljudsko-vzgojnim delom. Znano je morda, da je centrala te Zve ze v Ljubljani še v sezoni 192&-S0 priredila cel velik ciklus predar vanj zdravnice ge. dr. Finkove o »dravju s posebnim odrom na žensko. Ta predavanja so se vršila v ljubljanski dvorani Delavske zbornice in ao nad vse uspela. Jeseniška podružnica pa je imela predavanja v letošnji zimi in to od 8. novembra 1&32 do 2. maja 1933 redno vsak torek. Samo Miklavžev torek in pustni torek so zaradi drugih priredi tev izpustile. Ker pa se je dva torka vršilo po dvoje predavanj je bilo to izenačeno in predavanj je bilo skupno 26. Med njimi je bilo 6 vzgojnih, 8 protialkohol na, 16 zdravstvenih in 1 biološko Predavalo je 11 predavateljev, med njimi g. dr. M. Marčič (Jesenice) 11-krat, ga. Premrujeva in g. Puhar (oba iz Ljubljane) po 3-krat, ga. dr. Kriatan-Lunač-kova 2-krat in gg. dr. Dragaš, dr. Prodan, gdč. A. Vodetova, gdč. M. Kosova, dr. Zdenka To-minškova, dr. Bezič in dr. B. Skerlj pa po 1-krat. Obisk je bil stalno zelo povoljen in je predavanja obiskovalo 150 do 200 večinoma žensk. Videti je bilo s kakšnim razumevanjem so navzoče sledile izvajanjem predavateljev. Predavanja so bila vseh-mogočih tem, kakor n. pr. iz zdravstvene skupine: o tuberkulozi (dvoje: za odrasle in šolsko mladino), o raku, o alkoholizmu (dve predavanji za odrastle in e-no za šolsko mladino), kako o-Stanem zdrav, o negi otroka, o ženskih spolnih boleznih, o higi-jeni žene, o prvi pomoči, o zdravljenju z injekcijami, o Živčnih boleznih, o boleznih prebavil in drobovja, o higijeni na kmetih in na deželi, o potrebi nege zob, o splošnem zdravljenju, o boleznih pljuč in arca, o boleznih u-dov in dr. Iz biološke skupine: vpliv dednih obremenitev na potomstvo. Iz skupine vzgojnih predavanj: Nuj na potreba izobrazbe delavske žene, otrok v delavskih družinah, o ženi v dana-šnji družbi, kaj hočejo in zahtevajo delavske žene, "Oh U mo-da" itd. Mnogo predavanj je bilo spremljanih s skioptlčnlml slikami in filmi, ki sta jih radevo-lje nudila na razpolago Državni higijenski zsvod in Prosvetni odsek Delavske zbornice v Ljubljani. Prepričan sem, da je bila serija predavanj v veliko korist po-slušalkam, ki so bile večinoms iz vrst delavstva. Da so se zsče-le zanimati za svoje zdravje je razvidno tudi iz številnih vpra- šanj, ki so jih s ozirom na last-no zdravje stavljale v posebno skrinjico ob predavanjih g. dr. Marčiča, ki je potem pred vsakim predavanjem nanja odgovarjal in jih pojaanjeval. Ta jeaenlškl vzled, ki ga bo Zveza delavskih žena prihodnje leto spet nadaljevala, nam nudi dokaz, da je možno prav uspešno sodelovanje in pomoč prosvetnih društev pri Širjenju narodnega zdravja. Naj bi tako delo peanenaaln tudi draga društva shsti v industrijskih In kmetiškUi okoliših in a tem utrjevala narodno sdravje. Sicer je jasno, da bo treba poleg tega vsega izboljšati tudi socialni položaj našega naroda, ki v današnjih časih ni ravne zavidanja vreden, vendar iz čiste zdravatve-no-vzgojne strani ae da napraviti in storiti mnogo. Pri tem pa je treba imeti vedno pred očmi rek: "Varovati se in v okom priti je bolje kakor zdraviti. V "Zdravju"-rCvetko Kristan (Jeaenice.) Vitli Iz Jagaslavifa Nesreče v planinah. — Pre-fekt šentviške škofovske gimnazije Fric Frank je šel s svojim bratom čez Stol na Kofce nad Tržičem. V bližini koče na Zelenici sta opazila v skalah nad meliščem lepe planlnke, pa jih je hotel Frank nekaj odtrgati. Stopil je v skale, a mu je kmalu spodrsnilo, padel kakih 20 metrov globoko ter se še poplužil po me-lišču. Brat je poklical pomoč ter so kmalu spravili hudo poškodovanega prefekta do Zeleniške koče, odtod pa v Tržič. Od tam so Franka prepeljali s avtom v ljubljansko bolnišnico. Ugotovili so tako težke poškodbe, da ne upajo na okrevanje. — V Begu-njščici pa ae je ponesrečil neki hrvaški turist, ki je šel sam v planine. Najbrž je tudi njemu spodrsnilo v mokri travi, da je padel po pobočju ter si zldmil menda obe noge. Celih 36 ur je ležal v bolečinah in vsega iačrpa-nega ga je našel neki turiat, ki je prišel slučajno tam mimo. Odpravili so ga v bolnišnico. Poleg teh dveh sta se pripetili v tržiških planinah še dve neareči: neki fantje so preganjali bele podlasice, pa je vrgel nekdo za podlasicami okovano palico, ki Pa je zadela enega od njegovih tovarišev. Zadela ga je konica v čelo in Ima hudo rano. Pod Stor-žičem pa je padel neki plesalec ter se močno pobil. MVsaj umreti me puatite v ml* nT. — V Mariboru Je brezposelni delsvec Jože P. iz Zagorjs skočil v Dravo, hoteč v smrt. Skok ps je opszil neki stražnik, ki je poklical pomoč. Nekdo je skočil za samomorilcem ter ga rešil kljub protestu samomorilnega kandidata. Ker so se bali, da bo znova skočil v Dravo, ga je stra> žnik odvedel prenočit v policij* ske zapore . . . Spotoma je Jože P. kričal, naj ga pustijo vsaj v r.iiru umreti, če mu še ne morejo dati poštenega življenja! Umrli so: V Ljubljani posest-nlk Franc Oven, Marija Aplen* čeva, na Polzeli Josip Podvršič (iz Vipolž pri Gorici). fkm Ii Olmliito Modri ptiči in "poštena imena" — Trije Millerjl. — Pravover ni demokratje in Vehavštve pete. — Grd in a v vlogi nad sornlka ———— Clevelandske novice: Znak modrega ptiča na vseh koncih in krajih in zaenkrat ga tudi na vseh koncih ia krajih goljufajo; vse kaže, da tudi pri nas ne manjka deiodajateev, ki ae verjamejo, da ima plavi oral res kaj krempljev ... Ravnatelj neke clevelandske tovarne se je o-nl dan tako raaburll ln aposabil, da je vpričo delavcev preklal Ni-ro ter se pridušil, da se ji ne bo pokoril, dokler ga k temu ne prisili zakon; no, no, aaj se ji tudi drugi industrijski baroni ln ba-rončki ne kanijo pokoriti, dokler ne bo padla po njihovih grbah gorjača ... V teku je več stavk in elevelandska policija varuje stavkokaze in pasi s količki na stavkarje; mestni varnostni direktor pa se medtem pritošuje, da ima Cleveland premalo policajev za uspešno zatiranja rake-tlrstva ... Clevelandski časopisi poročsjo, da je dobilo delo od 1. aprila dalje nad petdeset tisoč ljudi; ne povedo ps, koliko ljudi je v tem času delo izgubilo ... Isti čssopisi priznaj®s da jt v Clevelandu še zmerom nad sta in petdeset tisoč ljudi bres dala; vzlic temu pa skušajo prepričati drago, lahkoverno publika, da je kriza še orknila in prosperiteta začela lezti izza tvojega pravljičnega vogala . . . Bančna aituacija: vlagatelji propadlih in zmrznjenih bank ao prisiljeni priznati, da ao njihovi bankirji gospodarili a njihovim denarjem slabše ko tvlnja z mehom; precej časa in denarja jim je moralo vzeti, preden so prišli do tega sposnanja . . . Predsednik "naše" zmrznjene collinvvoodske banke ima pri Guardian banki $24,000 dolga; bogve, ali so tudi njemu posodili agolj n* "pošteno ime" kakor toliko drugim?,.. Lokalna Enakopravnost ugotavlja, da ja bik ona menda prva, ki ja zašsia ra-biti izraz "pravilnik" za Roose-veltov "code," česar niti v dr. Kernovem besednjaku ni najti; no, slednjemu se pač ne moramo čuditi, kajti ob času rojstva tega besednjaka ta pač nikomur ni sanjalo o kakšnih zveznih pravilnikih zs amsriške industrije . . . Nirin administrator Hugh 8. Johnson Je bil pred kratkim v Clevelandu in naš dičnl demokratski župan Miller je napravil nanj tako dober vtis, da tt ja po povratku v Waahington i znebil te-le, ksr malo predebele krilatice: "Kar U dežela potrebuje, ste dva ali trije Mlflerji!" Mož si je e tem nedvomno pridobil ugled poznavalca clevelandakih razmer tudi med našimi demokrati, ki mu najbrž ns bi zamerili, če bi nekega dne tjavendaa zinil: "Kar Amerika danes potrebuje, ao možje, kot sta Lojze Pire in Jaka Debevc!" Držalo bi namreč prav tako kot krilatica o Miller ju. fwpw • ž •• • * • Neki rojak, ki mora biti velik čaatlltc Toneta Vehevca, je dejal oni dan, da ima Vthovtc vtč v petah ko ftarbič v glavi. Bar-bič je namrsč na listi socialističnih kandidatov v mestno zbornico ia to tlitamu rojaku menda nI všaš. PoaabH pa ja pov» dati, četa ima po njegovem mnenju kandidat vthovtc več v petah ko kandidat Barbič v glavi: revmatinna? In kaj ima v glavi, če jt vet v petah? In kako tt, da ne more olptati na enem me-»tu ter pleše danes na "aamostoj-ni," jutri na "pravovtrni demokratski," pojutršnjem pa na platformi tiovtaskih demokrat-skih slušbolovcev? Ce bi i m ti res kaj prida četarkoii v petah, bi ga ne zanašalo tako sem in ga. • • e* "PrsvovtrnT demokrati tt pošttno trudijo, da pripravijo Tonttu Vehovcu poraz in oni dan je pri/rčal la njihovega kraška tale "groienM očitek: da jt Vehovec vodi! stavko v tukajšnjih delavnicah N. T. C. še-Itznice, torti ja '%trikt leader " Kandidat slovenskih slutbo-de-mokratov se r«s lahko «meje •vojim "pravovernim" bratom; takega "očitka" bi mu danes niti politični otroci ne privoščili. • • « V naši dičai naselbini sa govori o ntvi ambiciji "patriotič-nega Jugoslovana" Toneta Grdi-ne: moš šali mtnda postati, nekak nad&rnik »a tukajšnje privatne dobrodtlnt organiaaoije, ds bi nadaoroval njihovo delovanje med tukajšnjimi rojaki, češ, on potna naše ljudi in vt, kdo je potreben in kdo ni. Tudi pravijo, da Jt zagotovil dobrodtlnt krogt, da bo inal v slučaju, da bi zmanjkalo sredstev sa podpore, potolažiti naše ljudi. Nihče ps ne pove, s čim Jih jt obetal potolažiti: % neslanimi Časopisnimi klobasami vseh mo-gočih sort sil s tvojo pogrtbno karo? Tons Ptdftričan. (Ivan Jontta.) 11 p "■ 1 Mtd kapjo in kapjo je velika raslika. <*e poli samo majhna šilioa v možganih, je to vse kaj drugsgs, nego čt at vaalijt v ao* stdno možganska tkivo račja ko-ličlna krvi ia vačja šile. Majhne krvavitve v možganih st očitujejo včasi It m glavobolom, omotico, šumtnjtm v ušt-sih, migotanjtm pred očmi, mo-rabiti tudi zjafckimi mrtvoudi. Po kakšni omotici opazimo n. pr., da se nam Jezik malo saple-ta ali da ntm Jt kakšno roko o-airoma nogo ttšjt dvigniti. Ti lahki napadi ae pomtaijo sami na sebi nič, sa pa vaftnl zato, ktr ao večinoma zaaailsl kakšnega težjtga napada. Čt jih tedaj ne prtsramo In obvtttirno zdravnika, at da morda preprečiti kakšno težko alt, Zahteva-ja vatkako, da at isogntmo velikim mišičnim naporom, obilnih obedov, popivanja» duševnih razburjanj in podobnih atvari, ki dajtjo povod težkim napadom, ki at končujejo a smrtjo ali vsaj a grdimi mrtvoudi. Seveda more sdrsvnik tudi v takšnih primerih storiti 4a marsikaj aa rešitev bolnika. KiltaMia zgtfcviia pozdravi Posdrav Je nedvomno aelo aaačtlen in važen anak ljudake duše. Ni je stvari, ki bi boljše označevala življtnjsko radost Grkov v klasični dobi nego posdrav "ohaireM (raduj ae), nobena btacda ne karakterlalra tako popolno naše narodne duša kakor "Bog te sprimP ln "srečnoM.( Vsak običaj jt vašen že po svojem nastanku. Srečanje dveh ljudi na naj primitivnejši kultur ni atopnji je še začetek ceremo-niela ljudstev, ki jima pripadata. Oblike poadrava, kolikor ae omejujejo ha kretnja ln tzraa v o-braau, Imajo zmerom prvobiten, v pslho dotlčnega ljudstva segajoč pomen. Ce se vržo Azijec v prah, ali čt ae Orientalec prekriža a rokami ln prikloni, ali če Evropec odkrije glavo ni to brez pomena. Vat to jt v aačet-ku pomenilo, da ae šibkejši pod-vrta močnejšemu. Tujca n. pr. vtdno presenečamo s tem, da mu pustimo glavno bettdo, dočim st sami držimo skromno. Btaede, ki ao nastale ket dopolnilo poadrava, ao vatkako mnogo ata-rejše kakor krttnjt ln laraa o-brasa. Latinski "salva" pomeni preprosto blago šel jo, naj bi prlšlec oatal adrav. Mtd biaantinake pozdrave spada pottbno pokltk, ki Je prodrl tudi daleč na aevtr. Odkrivanja glave jt ataro In ga najdemo št v prtdkrščanskl dobi. Pozdravljanje a seganjem v roko, ja novejšega datuma, Lahko bi rekli, da Je to plod cl-vitiaaelje, kajti v starejših časih ao aa ljudi* objemali In poljubljali, kadar ao prišli akupaj. Rokovanje pomeni, ša v ntkem pogledu spravo pa sporu. RTKLBNINA IN VROČINA Da ti steklena noaode, kozarci, cilindri v vročini ne popokajo, j (h ovij a slamo, pološl drugo poleg druga v kotel, potem nallj mrale vodt, pusti da tt na ognju popolnoma atgrtjtjo do aavretja in nato v lati vodi o-hladljo. Posode, ki Jih nlai prepariral na ta način, aa ohranilo ctlo tudi tako, da nt vlljtš vroče vode nanje ntpoaredno, temveč preko srtbrnt žlice, ki sprtjmt najhujšo toploto kot dober prevodnik najprvo naae. Ce polotiš steklenico na vročo ploščo ali v pečico, ji podloži nekaj časo-piantga papirja. V JUGOSLAVIJO Prah* Ha*» Ka Hitrem Bkaprssnam fsralba ILE DE FRANCE If, A V G.—4. »«PT. 2S. AKPTKMIIHA CHAMPLAIN 34. AVG—10. HKPT. PARIS ». HBPT—2». HBIT. ZaBaaa aaaa v vaa kraja v i^MiivI to PMM IM« I fka^sQna Sta N. MICHIGAN A V K., CHICAGO Iga g. Third It. Mlsaiapolis, Mina. NA1NANIU) D« ZAHVALA a luMff WVM MiMnl»« garstatkato, ****** b »»rijatolj»» AsImUhi ymi. 4* h pramlaai w»"J I)mM>mU Mfr»| ia aaš mh g K O S V E T 4 V hiii j« i* «p»10 Z roko «e J« opiral ob »t*.,o in previdno prenavljal no«e po atop- ^jT-SEt V kuhinji Je odpri vrata v sobo. Slab, zatohel zrak mu je pri-tianil v grlo, kakor bi »topil v suho, temno klet. Svečnik je držal visoko nad aeboj in ee razgledoval. Bilo mu je, kakor da prodira v tajne zakletega gradu in da bo zdaj pa zdaj nsšel skrivnost. In je ¡»kal. Na tem me«tu ga je zopet živo zamamllo lju-bosumnje, ko si je predstavljal U hip vse njuno življenje v obeh sobah. Tu je spala Ana z Bogdanom. Postelje so gole, brez posteljnine. Omare so zaklenjene. Na žlmnicah se svetlika prah naftalina. Slika z vitezom je na steni- Nad Bogdanovo posteljico visi otrokova slika, ki jo je napravil Wydra. Približal je svečo podobi. Glava je bila risana s kredo. Z nemirnimi, a vendar močnimi potezami je bilo njegovo obličje čudovito živo. Smeje se, njegove oči gore v svet. Da, to je njegov sin! Njegov ljubljeni sini Kako čudno je to, da se slika tako silno loči od resnične podobe? Njegovo obličje, ki ga je živega gledal, božal, poljuboval, je tu v barvah več ko resnično. Tu je njegov živi izraz, ki se k>mi v teh barvanih ploskvah v vse tisto, kar ustvarja njegovega otroka. — Ali ti ugaja slika? ga je iznenada vprašal oče, ki je stal za njegovim hrbtom. — Čudovita je! je zašepetal Justin. Nisem mogel verjeti, da je dano človeku ustvariti takšno podobo! In tako je v svojem srcu začel blagrovatl človeka ki mu je upodobil njegovo očetovsko ljubezen. Kakor sta bila še malo poprej v njem misel in namen, da bi prebrskal vse predale za sledovi ljubezni, ki mu jo je nekdo od daleč pokazal, Uko se je ta hip pričel vdajati Wydri. Hitel je v drugo sobo. Nič ni spominjalo, da bi tu živel tuj človek, ki se je hotel približati Ani. Le na steni poleg okna je visela ona velika slika, o kateri mu je plaala žena. Pomlad ob vodi. Kos cvetoče pokrajine z vijugasto strugo, po kateri se pretaka ultramarinasta globočina reke. Vse je bilo pospravljeno in zloženo po omarah. Soba je bila na oko prazna in odurna v tej svoji praznoti. Toda ta slika jo je poživljala. Nikdar niso v resnici takšne barve, kakršne so na platnu. Morda so, pa jih ne vidimo, morda nas le zaradi tega tako priteza slika in vabi, ker nam kaže svet takšen, kakršnega ml ne vidimo. Sedel je na posteljo in se zamaknil v sliko-Oče je z dlanjo lovil molja, ki se je sukal okoli sveče. Onkraj postelje je opazil k zidu ob* njen okvir z napetim platnom. Dvignil ga je in obrnil. Nedovršen portret Ane. Obraz je bil izdelan, ozadje, lasje, roke so bile zariaane z ogljem in pokrite s slepo barvo. V somračni svetlobi plamenčka so se globoke barve obraza od samo naznačenih črt telesa plaatično bočile od ostalega. Čudil se je. 8eveda, to je Ana . . . Ali, to je povsem druga Ana, ki jo je poznal on. Na tej sliki je spoznal, ne spoznal, le občutil, kako površno, kako malo pozna svojo ženo. Ali je mogoča takšna čudovita razlika? Justin ni mogel prodreti v tajno slike. Na platnu je bila Ana, kakršno je videl in spoznal Wydra. Njen obraz je visel na belem ozadju kakor prikazen, ki se hoče razodeti človeku- Justina ne osvaja. Zbegan je. Muči ga misel, ki se mu kleše v možgane- — Ta Ana je vse več kakor moja Ana! Adam se je naveličal stati in držati svečo pred sliko. Postavil jo je na nočno omarico, tako da je bila podoba še bolj zasenčena. Svetlost barv se je zastrla z resnobo polteme in molka, obraz je bil pripet na platno le še kakor privid premočnih misli. Obrnil se je k očetu in mu lagal: — Te ženske ne poznam. — Ana je! je dejal Adam. Slika še ni dovršena* — Ana? — Ana! Ti si pa res čudak. Lastne žene ne poznaš! Da, to je njegova Žena, ki mu jo je razodel Wydra. Ta hip ga je zopet zasovražil. Mrzlo, tako, kakor zasovražimo človeka, ki mu nismo kos, ki ga mrzimo, ker ga ne moremo doseči, ki nam je posegel v življenje tako, da ga ne moremo zgrabiti in terjati za tisto, kar je storil. Z jezno kretnjo je obrnil sliko v steno in trdo dejal očetu: — Pojdiva! •, Ko je sedel čez dve uri v vlaku, ki je rohnel mimo Rožne doline in skozi Vič, je odvezal nahrbtnik in potegnil iz njega steklenko vina. PU je hlastno, toda brez žeje. Strašen nemir se ga je polaščal. Pred pogled mu je silil nedovršen portret Ane in skozi boleče oči je gledal v masko, ki se mu je čarala iz teme. Slutil je, da je zadaj za masko njegova prava žena. Ni pa se ganil, da bi snel masko. Vedel je, morda se tega niti zavedal nI, da je Ana v sliki ženska, ki jo je.danes prvič videl. Ali pa •. . ? Skozi preklane privide spominov je daleč, daleč le zagledal obraz, ki je bil temu sličen. To je bil obraz Ane v tistih dneh, ko je mislil nanjo. Morda takrat v oni zimski mesečini? Nagnil je steklenico. Postal je otožen in lezel je vase- Čutil se je bolnega in utrujenega. Ni ga mogla doseči zavest, da je v njegovih očeh zgolj Ana, ki jo je gledal v kuhinji ln v postelji. Da je v njegovih očeh zgolj Ana, ki jo je gledal skozi sklepe svojih proračunov in načrtov, skozi privid Kristine in Nastje> skozi poglede navad ln običajev zakonskih mož« — Ko se bom vrnil, bom uničil sliko! se je poekušal braniti. Nič se ne bi čudil, če bl se slikar zaljubil vanjo. Na sliki je čudovita . , Drzna, porazna slutnja ga je obšla, vendar je ni mogel pregledati. ii Ane, ki je na sliki, ne bo mogel nikoli več doseči ... Na sliki je tako slikarjeva, da ni ostalo zanj ničesar več .. . Kesal se je, da je ni uničil. Skozi temo, ki je bila v vozu, je čul pogovor dveh vojakov: — V Rusiji so ob pravem Času končali voj no. Mi pa stradamo, gnljemo od uit, trpimo kakor živina, pa se še vedno navdušujemo za Boroeviče in vso to krvniško drhal. Nekdo je zakašljal. Utihnila sta. Vlak ae počasi tlplje čez borovniški most. (Daljs prihodnjič.) stl lekarni prodajajo, bi moralo biti v novinah tudi povedano, koliko stane par. In če točijo pivo tudi čez ulico, bi za pijačo navdušeno občinstvo gotovo tudi zanimalo, če je točenje svobodno, brez vsake obveznosti. Saj bi se utegnilo zgoditi, da bi moral človek obenem s steklenico piva kupiti tu di zavojček zdravilnega zelišča. To bi se lepo zahvalil ... V tem pogledu imamo že bogate izkušnje. 2e vidim, da se bom moral napotiti v to srečno mesto Prl-luk, da vse to ugotovim. Dru gače je pa iz tiste časopisne vesti jasno razvidno, da se v borbi proti alkoholizmu pri nas ne postopa povsod enako energično. Eno mesto životari skoraj brez alkohola, v drugem bi se pa lahko skoraj kopal v opojnih pijačah. Menim, da to ni prav. Vendar pa gre upravi državne lekarne v Priluku vsa čast. Sluga ponižen in na skorajšnje svidenje! J^euek, u. ay. Čikaška razstava: Redka slika Lincolna, ki ima dnevno na tisoče ogledovalcev v Lin-* colnovem oddelku illlnoiskega postnega paviljona. Mihail Zoičenko: DROBTINE Nesre&ni irparji V naših časih se malopridneži vobče, žeparjl pa Ae posebno pritožujejo. Slabi, zelo slabi časi so napočili tudi nam, pravijo. — Najbolje bl bilo opustiti ta posel, ssj se od tega ne da živeti. Tako se solldsrno pritožujejo žepsrji, kakor tudi vsi drugi, vštevši bandite. V tem pogledu so složni. In povejte, prosim vas: Kaj se ps da auniti v teh težkih časlhT In kje naj človek kaj sune? Bogatašev pri nas nimamo-Naš sovjetski režim jih sploh ne trpi. A naše dobro r kmetako ljudstvo kmalu še konj ne bo imelo. A v mestu — kar sezi komu v šep, tovariš! Otipal boš kvečjemu luknjo. Res. nekateri ljudje svetujejo: Vsaj suknjo suneš človeku. Toda tudi U posel dandanes ne gre. Suknje so v teh težkih časih oguljene, zakrpane. NI vredno. da bi se človek trudil. 8kratka: nikomur se dandanes ne godi dobro, malopridnežem pa še poeebno ne. NI kaj krasti In konec besedi. Seveda, «e ee najdejo dečki, ki si tu pa tam izmialijo kaj premetenega. Oni dan smo čl tali v listih to-le zgodbo: 'Tatvina trenerskih plošč -Na Petrograjakem nabrežju so ukradli neznani lopovi predsi noč nJim mnogo velikih skih plošč, pripravljenih tam za tlakovanje hodnika. Preiskava je dognala, da manjka enainpet-deset plošč. Ukradla jih je družba mladih šeparjev, ki so težke plošče naložili na pripravljene tovorne avtomobile, jih odpeljali na Nevaki prospekt in jih prodali po petdeeet kopejk." Zdaj pa pomislite, kaj vse morajo počenjati v teh težkih časih naši poklicni žeparjl. Po pravi- tollko držati na nogah, da prl-kolovratl do nje in pa da ima še nekaj beličev v žepu. Toda tu gre za druge držav ljane, za državljane brez volje, za pijance začetnike. Za te je propaganda borbe proti alkoho-1 vsakih Otok gobavcev "Nečistnikl" ^ kar lodeno nsa «preleti, ¿o beremo v zgodbah sv. pisma in romsnih ts strsini klic, to strsšno opozorilo najnearečnej-iih mad nesrečnimi, Id so sa morali skrivati v temnih jamah. Toda ia današnji dan ao gobavci na zve-tu, vsa tista strahotna poročila is romanov ao ia danes ialoatna resnica. Se danaa ta dan ja vae polno bolnikov, ki Čakajo izobčeni iz človečke drutbe avojaga Žalostnega konca. Znameniti ipanski piastelj Edoardo Zamacois nam v pričujočih vraticah poroča, ksj ja videl ia doiivel na otoku gobavcev v Ameriki. San-Juanu de Portorico nasproti, zunaj zaliva, prilično dve milji od "Castiila de Moro" je otok "de las Cabaras". Dolg je in ozek, kamenlt, brez kakršnekoli rastline, da bi ga iz višave skoraj zamenjal mrtvim aligatorjem. Niti enega drevesa ni nikjer, ker zaradi slane obali ne more dspevati. Le tu pa tam klavrno zeleni v nižinah šop trave. Kadar se razvname silen vihar in zaganja morske valove od obale do obale čez skalnati otok, ee zdi, da ee časih potopi in spet prikaže iz penečih se valov, se pozibava kakor podladje povrnjenega čolna. • Tukaj na teh zapuščenih čereh so ameriška oblastva zgradila bolnico za gobavce. |"De la Capras" (kozji otok) imenuje ta otok, toda v svojem srcu sem mu dal za zmerom ime otoka groze. Ko smo obiskali ta strašni kos zemlje, sršeč Iz širnega morja, je bilo v bolnici štirideset nesrečneže v, med katerimi je najstarejši že celih sedem in dvajset let jetnik tega brezupnega otoka. Nadzorstvo, ki ga je določilo zdravstveno oblastvo, je nad vse strogo. Toda kljub temu se posreči temu ali onemu obupancu, da najde utehe in odrešenje v pošastnih valovih morja. Ljubezen zaznamovanih Razen najbližnjlh sorodnikov, ki jim je dovoljeno, da štirlnajet dni obiščejo ho vem u žalostnemu gorju ni u-mrla v njih ničemurnost. Nikdo jih ne sme videti, njihovo o-8tudnost naj pozna le skalnati otok, čigar zemljo teptajo, ki jih bo, če je Bog milostljiv, kmalu skrila v svojem naročju. Toda čez nekaj minut se vendar »pet prikažejo: premislile »o se. "Lahko na» boste fotografirali," pravijo, "če nam dovolite, da se nekoliko nališpa-mo." Kmalu se vrnejo: ta je belo oblečena, ona sinje, plavolaska si je nakodrala lase, druga je nataknila lakaste čeveljčke ali! ovila koketno svilnato ruto oko-" sveti večer s plesom « Tukaj proslavljamo ¿dj dan neodvisnosti Zdi *av. Takrat nam SanJuana roi in slaši duhovna nam dajo, di re mašo." _ Okoli pravkar govorila, k rumeni in bledozeleni obrazi .., Ogledali smo si boty nico v njej in tesne * so okrašene po stenak nimi slikami, fotopd razglednicami. Muh ji ko tu, da vse ozračje k Kasneje «mo se otoku ter obiskali pd ki »mo prišli do njega 11 vratu. Iz vaeh vetrov »o: Kitajke, črnke — toda vae buljijo nati in trnjevi poti' Di v nas zabuhlih in nakaznih o-irovih lesenih krikv, i brazov, ki »o podobni strašljiJkar tako na slepo ini vim predpustnim šemam. Neka žena prosi za sliko, ker bi jo sada poslala svoji materi. Neka druga, ki kuje stihe, pripoveduje o svojem otroškem veselju, kadar zagledajo ladjo, ki pluje mimo otoka. "Me »mo histerične", pravi, "kajti lepe- ni v zemljo, je ves 'slednjega doma teh ubi Nikjer ni kamna, niltf ce . . . Nikomur ni mar ti Toda nikoli ni ¿lovi delo bolj svete in tihe« je, kakor je to zapuM« ga jutra «e prebudimo vesele in, ¿¿e gobavcev. Tan lu važna, da, celo neobhodna. I nesrečne svojce, ne sme nihče Saj se kljub vsem oviram ven- brez posebnega dovoljenja obla- razposajeneV pojemo in kvah tamo, smejemo »e in nič nam ni hudo. Nenadoma pa ena izmed nas krčevito zajoče ln vse »e »pustimo v jok za njo, ne vedoč, zakaj." Ljudje, ki zgnijejo ob tivem telesu Strahovit je učinek gobavosti. Gobavost gloda na nogah, dokler ne ostanejo od njih le še neobčutljivi okršiki, ušesa odpadajo, nos, preti in roke. Značilno je pri tej bolezni, da izgube oboleli udje sleherni občutek. Pr} gobavcih je živčni sistem nepopoln, zlasti v okončinah. Zdi se, da »e jim čutila sproti selijo proti komolcu, kolenu, itd.. NJihov občutek tam jenja; zato se jim zdi, da plavajo po zraku, ker ne čutijo dotika zemljo.. Bolniki ne morejo stran od nas. Naveskl, s katerimi so se nališpali* povzdigujejo njihovo samodopadenje, toda njihova o-glodana telesa v. svečanih oblekah vse bolj spominjajo na cvetoče grobove. "Tukajle," nam zakliče najmlajša izmed njih, "slavimo cl so ti ljudje na glasu kot apret ni in podjetni dečki, zdaj naj se pa ukvarjajo s nakladanjem težkih betonskih plošč. Pa pri-A te j te temu pasjemu delu še vso reiljo: sa lapoeojene tovorne avtomobile, ker ao delili izkupiček a šoferji, in kaj vem kaj še vse. A koliko ao dobili za vso to robo skupaj? Borih 35 ali 86 rubljev. No ln kaj opraviš s tem zdaj, ko je vae tako drago? Slabi Časi so napočili našim loparjem. Boj proM alkoholi :»,u Seveda je slataa»tičen boj proti alkoholizmu eno najvažnejših vprašanj našega či Kaj bi govorili o tem na dolgo in široko? To je vprašanje napredka. vprašanje socializma. Vprašanje jfluvsftsgs zdravja, vprašanje naše narodne bodočnosti. Rea. hudega pijanca se U boj prav nič ne prime. Njega to nreeneto malo briga. Recimo, de ao tu pa tam zaprli kakšno točilnico, pijanec le aajde drugo sa najbližjim vogalom V U e mu je treba samo še darle doseže nazadovanje kon-j z uma alkoholnih pijač — kakor J Č i tamo v novinah. Čeprav, kako bl to povedal, da bo prav? Včaalh se morda doseže nazadovanje, včasih pa tudi ne.' V mestu Priluku, koli-kor mi je znano, ne more biti o | nazadovanju niti govora. Cital sem namreč nedavno v moekov- sti pristati na teh zaznamovanih ekalah. Vsak teden obišče brivec bolnike. Hrano Jim pošiljajo vsak mesec enkrat iz San Juana, zdravijo pa izobčence vsak teden enkrat z injekcijami, ki aicer bolezni ne ozdravijo, pač pa olajšajo, ali pa, če smo pošteni: podaljšajo. Ozdraviti ee gobavost sploh ne da. One aki "Pravdi", da tam uprava ««¿ne, ki umro, pokopljejo brez državne lekarne aama toči pivo. Viakih sloveenosti. Ne rasumem, da tovariš Seme- Izgnanci žive popolnoma loško kot ljudaki komisar narod- 6eno a11 P* v akupinah po tri n< tra zdravja malo ne pazi. Pa itlrl v majhnih lesenih hiši-tudi uredništvu "Pravde" za- ^ **nake na eni, moški na merim, da je tako suhoparno in dru** atr»ni otoka. 'Ponoči nad-kratko zabeležilo to zadevo. To llr*Jo paaniki otočane, da bl je pa res lepo Informiranje jav- ne »»«vnela med gobavci Ijube-nostl! * sen, ki je močnejša od studa. Ce še poročajo v novinah, da Todt n« P0«1»* nobenih ovir; točijo Um ln Um v lekarni pi- niti «Mmiianost, niti ostudni vo, bi morali povedati, ali galtnoJ' nlti Predpial jih ne motl-točljo samo v lokala ali tudi to* i J°i da ae ne bi na skrivnem se-ullco: ln če ga točijo v lokalu, i «koraj vsako leto zagle- bi bilo dobro vedeti, kakšen pri-! d* ,redi «»mote, gnusobe in griaek se dobi k pivu. Da bi ti ne dali recimo kakšnih piiul, da bi človeka nazadnje s čem ne sastrupili v taki lekarni, kjer točijo pivo. Ali pa bi dali odjemalcem ns mestu jedi ojva-jalno sredstvo. Meni osebno bi bile ljubše race. In še jih v ti- smrtl kak otročiček luč sveU. Fotograf, ki nas spremlja, ponudi, da mi fotografira kaj bolnikov. Mošje ee privle-«ejo. mlahavi, medli in otopeli. Ja se posuvijo pred kamero, kakor bi ne vedeli, sa kaj gre. pa skrivajo; kljub njt- trupla, ki so že v iivljn tam počivajo dude, ki i veški zakoni obsodili in -pregnanstvo, da molče pod rušo, ki jik ao ljudje brez imena, bilo dano svobodno ljubiti — ki so se komu v strašno Otok grozote! Koi čal in se je moj čoln od njegove obale, je ni toliko žalosti in ja, da sem sedel i strašnemu kosu zemlje sem upal obrniti flan, Previdnost "Ali si bral, kak» gorelo v Blatni vasiT "Ne, časopisov k štirinajst dni ne Čitasf "Zakaj ner "Ondan sem nakl i zdaj se pa bojim,