Političen list za slovenski narod.
poBtl prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
▼ administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta
fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
i t
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
fetev.
V Ljubljani, v sredo 5. julija 1893.
Letnik XXI.
Slovanski praznik.
Svetih blagovestnikov-bratov spominu je posvetila sveta cerkev denašnji dan. Leto za letom prihaja ta sveti god, ki ga še posebej z vso pravico imenujemo slovanski praznik. Slovanskega rodu dvojni steber, slovanskega naroda dika sta sveta Ciril in Metod, kakor ju imenuje spev v rimskem brevirju. Slovanstvo je stopilo na pozorišče svetovno v krščanstvu; sveta brata sta mu pokazala pot. S tem je h krati začrtano, kakšna mora biti naša bodočnost. Učimo se iz zgodovine, da nazaj zroč naprej vidimo. Bivanje Slovanstva kot kulturne sile se je pričelo s krščanstvom; križ mu je oživil v poganstvu otrple žile. Sveta brata s križem v roci sta Slovanstvu očeta. Kdor to taji, taji h krati pogoje bivanja Slovanstvu. Najhujši njegov sovražnik je. V kolikor se kažejo žalostui pojavi, da nekateri drugod iščejo Slovanstvu vodila in gesla, v toliko propadamo. Pozablja se, čiji otroci smo, pozablja se, da sta nas iz stoletnega spauja s križem priklicala svetnika. V krščanstvu je naš začetek, jedino v krščanstvu — naš napredek; brez krščansva gotov pro-pad! Novi proroki vstajajo oznanjevat zlovestja nove dobe. Odkrito nastopajo nekateri kot nasprotniki Kristovi veri mej nami. Češko, poljsko, malo-rusko slovstvo pozna obilo takih mož; novejša zgodovina naša nam jih mnogo naznanja. Versko življenje zastaja: nove dobe duh prešinja tudi Slovenov izobražence. V sramoto se šteje vsakemu, ki očitno spoznava svojo vero, ki vestno izpolnjuje verske dolžlfbsti. Vera ni več moderna; versko življenje še manj. Da je Bog vsemu gospodar in da pri njem prosimo tudi narodnega obstanka in sreče njegove, se več ne misli.
In vendar smo narodno svetnikov otroci. Tudi svetniki niso v duhu novega časa, niso modernil Sveta brata nista tako mislila. Ljubila sta nas, delala sta za nas in trpela za nas, ker sta ljubila Boga in njegovo cerkev. Koder poganjajo korenine domovinske ljubezni drugod, usahnejo, kakor hitro jim poide vlaga —
strasti. Brez vere, brez ljubezni do cerkve ni pravega domoljubja, ki bi donašalo stalnih vspehov narodov.
Morda tudi kateri brez tega temelja goji v svojem srcu ljubezen do svojega naroda; morda je ta ljubezen tudi čista, nesebična. Dvojimo sicer, da bi bilo to mogoče, vendar bodi! Toda kader bo treba to čuvstvo udejstvovati, ne bo načel, ne bo stalnega namena, ne bo jasnosti. In taka ljubezen do domovine bo rodila narodu tisočerega zla. Pred sto leti so zatrjevali Jakobinci, da ljubijo Francosko ; potoki krvi bratske so se lili po njihovem ukazu. Neizmerna nesreča cele države in vsega naroda je bila sad te ljubezni. Morda je ljubil Bismarck Nemčijo. Kam jo je zapeljal s svojim kulturnim bojem, kam s svojo čudno politiko, vprašajte Nemce same. Motrite dogodke zadnjega časa in odgovorite, kdo je zadovoljen.
Pri nas ni drugače. Izrecimo splošno resnico, ki se je danes ob godu svetnikov očetov naših ži-veje, nego kdaj, zavedamo: Vse, kar je na s v e t u r e s n i č n o v z v i š e n e g a i n b I a g o-nosnega človeštvu, je delo Zveličar-jevo in njegovih svetnikov.
V verskem življenju in v družbi z verskim duhom nadahneni dobe stoprav čudovite iznajdbe človeškega uma in nove, duhovite ideje, značaj splošno dobrega, splošno koristnega. Brez verskega duha pa morajo služiti sebičnosti in strastem.
Žalost, revščina in smrt se tam proizvaja, koder bi imelo roditi se veselje, moč in življenje! Zato prosimo s sv. cerkvijo sv. brata: Vidva darovalca branita Slovanom nekdanje darove (»Prisca vos Slaviš opus est — Dona tueril").
Versko življenje je jedino v pravem krščanstvu. Pravo krščanstvo pa jedino v katoličanstvu, katoličanstvo pa jedino v zvezi z Rimom. Življenje sv. bratov nam to priča. Trikrat roma sv. Metod v Rim. V Rimu tudi počiva brat njegov, sv. Ciril I Rimu ohranimo zvestobo, Rimu gojimo ljubezen tudi mi, „quae dedit princeps, dabit ipsa semper Roma salutem".
Ko smo se zbrali vlani pri katoliškem shodu, smo povdarjali ta načela, katera bomo vedno branili. Strankarstva ne poznamo, prepirov ne iščemo, hegemonije nikomur ne želimo, razven načelom, ki sta vodila sv. Cirila in Metoda. Njuno Slovanstvo, njuno Slovenstvo bodi naše. In ko se vedno tesneje družimo vsi vneti katoličanje naše domovine, ne družimo se v stranko, marveč le za to, da konšta-tujemo pred celim svetom, da je slovenski narod zvest načelom sv. Cirila in Metoda in da jim hoče vedno zvest ostati. Kedor drugače misli, on ee ločuje, on razdira. Slovenstvo more biti le jedino, ki zajemlje iz katoliške vere svojo ljubezen do naroda in moč, da mu brani njegove pravice.
Res croaticae.
S Hrvatskega.
(Konec.)
Tako je tedaj pri nas. Tako daleč nas je speljal mažarski liberalizem. Obetal nam je vse najbolje, kakor sedaj Vam obljubuje, a oropal nas je vsega. Vzel je večini vero, vest, poštenost, narodnost; vsem pa jemlje rodna tla, prostost, lastno prepričanje. Vzel nam je vse gospodarstvo, potisnil nas je iz vseh postavodajalnih zborov, vrgel nas je v strašne dolgove, naložil nam je ogromne davke, vkoval nas je v najdebelejše verige, v robstvo, v kakoršnem nismo bili niti za časa krvoločnih muzlimov. Povezal nam je roke in noge; na prsih nam kleči in neusmiljeno nam maši usta, da ne bi kdo slišal našega ječanja. Mi ne s m e m o v e č n a r o d n o n i t i m i s 1 i t i, n i t i govoriti, niti delovati. Ako le malo zapišemo, nas udari tujec z mesarskim betom stroge cenzure in zraven moramo še šteti in sedeti. Naši dnevniki bodo kmalu prenehali izhajati, kajti pri tako pogostih in velikih globah mora poiti vsa kavcija. Gorje pa tudi onemu, ki bi se drznil povedati zunanjemu svetu, kako se nam godi.
Seveda smo temu krivi tudi sami. V dobi, ko ko se je najbolje o nas mislilo, je ginilo pri nas versko prepričanje, versko življenje. Povsod se je kazala verska brezbrižnost, zaspanost in nemarnost.
LISTEK
Ivan Gundulič.
Napisal Josip Jaklič.
Veliki možje so navadno otroci svojega časa. Le velike ideje, prevevajoče to ali ono dobo svetovne zgodovine, jjorajajo genijaien rod, ki določa bodisi v politiki, bodisi v znanosti ali umetnosti pot bodočim rodovom.	1
A vselej ni tako I Tudi neznatna, malenkostna doba more zdaj pa zdaj izgojiti duha, ki se liki kraljevemu orlu, povspne visoko nad svoje sovre-menike. Kakor meteor razsvetli tak genij za trenotek temno obzorje, dokler ne izgine kratki njegov sijaj ter zopet ne zavladajo prejšnje temine.
Takim meteoru sličnim pojtvom prištevati se mora tudi največji dubrovniški pesnik Ivan Gundulič, čegar kip — delo genitalnega hrvatskega umetnika Rendič-a — so slovesno odkrili zadnje dni v nekdaj mogočni jugoslovanski republiki na obalih Jadranskega morja, v Dubrovniku.
Ivan, sin Frana Gunduliua, narodil se je 8. janu-
varija leta 1588 v staroslavnih hrvatskih Atenah iz imovite vlastelinske rodbine, koje člani so čestokrat vladali državo in opravljali najvišje javne posle. Tako je bil u. pr. oče pesnikov dolga leta poslanik v Carigradu in je kot tak mnogo in globoko vplival na politiko svoje domovine. Tudi Ivanov stric slovi kot izboren, prebrisan državnik, in naš pesnik sam — kakor tudi njegov sin Sigismund — dosegel je v poznejših letih celo knežjo čast v svojem rodnem mestu.
O materi pesnikovi znanega nam ni ničesar; a sodeč po tedanji šegi, da so se plemiči ženili le mej seboj, sklepati smemo, da je bila i ona vlastelin-skega rodu. Brez dvojbe vcepila je tudi ona svojemu jedincu že v zorni n^ladosti ono dušno pleme-menitost in ono krščansko mišljenje, koje je pozneje tako jasno in odločno kazal o vsaki priliki in ki se tako krasno zrcali v njegovih pesniških delih.
Mladi Gundulič pohajal je »studia humaniora" pri oo. jezuitih, ki so v oni dobi izobraževali du-brovniško mladino. Najbrž sta bila njegova učitelja o. Silvester Muzio in o. Ridolfo Ricasoli. Le ta dva priljubila sta mu klasično književnost ter ga vrhu
tega še korenito seznanila s humanističnim slovstvom italijanskim.
In da ti nauki niso bili zaman, vidi se iz njegovih del, kjer opažamo, da so mu bili vzor pesniški velikani vseh časov, kot Homer, Vergilij, Tasso, Ariosto in Camocns. — Poleg tega uvedli so ga jezuiti tudi v modroslovje in zgodovino ter ga tako napotili, da je pričel globlje razmišljati o življenju in smotru človekovem. Krščanska etika pognala je v njegovem dovzetnem srcu krepke korenine. In ko je kasneje pričel javno delovati, stavil si je zadačo, poviševati vrlino, plemenitost srca in krepost, o koji pravi: »Kriepost ka pod nebi svjet-losti ima dana bjelje i gdigod je, hvala 'e sebi." (Osman VI., 225.) Na mnogih mestih poveličuje slavo božjo, klanja se globoko božji vsegamogoč-nosti in opominja ljudi, naj se ogibljejo oholosti ter z dobrimi deli otmejo svojo dušo. On pravi: »Zgle-daj, gdi si; svidj' se, tko si; utaj, kaj se, moli, prosi." Geslo Gunduličevo je bilo: »Početak od pra-voga znanja je strah Božji."
V svojem dvajsetem letu pričel se je Gundulič pečati s pravnimi ia državnimi vedami ter si tako pripravljal pot do knežje časti, kojo mu je vlaste-
S tem je bil pot mažarskemu liberalizmu, odprt in uprav radi tega sedaj tako samooblastno gospodari.
Dobro so morali vediti naši katoliški veljaki, kaka nevarnost preti katoliškim Hrvatom od Maža-ronov in njih liberalizma; kakšna nevarnost jim žuga od krivovercev in razkolnikov; dobro so morali vedeti, kolika nevarnost preti narodu od go-ljufnih in oderuških Židov. Pa kaj so storili proti grozeči nevarnosti ? To-le :
Ko bi bili morali narod proti mažaronom in njih liberalizmu politično organizovati z raznimi društvi in listi, ta društva podpirati, oživljati, shode napravljati, na njih narod poučevati o nesrečnem liberalizmu in njegovih posledicah itd., so dremali.
Ko bi bili morali ljudstvo vtrditi proti drugo-vercem z lepim vzgledom, s temeljitim podukom in s katoliškim tiskom, tedaj so spali.
Ko bi bili morali svoj narod proti židom zavarovati 8 trgovskimi in obrtnijskimi šolami, zoper njih odiranje pa z narodnimi posojilnicami itd., so kimali.
Ko bi bili morali na ta način narod organizovati, vsa podjetja gmotno podpirati ter bistriti »uma svitle meče" in vse boljše moči koncentrirati, so držali križem roke.
Toda oni, ki čuje nad narodi in nad svojo cerkvijo, je prečrtal mažaronske račune. Izbral si je peščico mož, da bi vse to razkrili sv. Očetu in svetu. Stopili so ti možje v ligo in res so natanko podučili vatikanske kroge, kako tužne so naše razmere. Tilldi vsemu svetu bi bili povedali, kako nas davi mažarizem. ko ne bi bil unijad Serg'j Trbo-jevič izdal te svete lige. To je pa storil za obilen denar in pa v nadi, da postane v I a d i k a »Srbov".
In ko se je vse to zvedelo od Efijalta, udarilo je vme6 madjaronstvo z betom in najboljši možje, kakor conte Vojnovie, dr. Franki so zginili* s po-zorišča! Tu se je pokazala v vsej svoji luči »g r a e c a f i d e s".
* * *
Tako je naše robstvo, v katero nas je pahnil toli hvalisani liberalizem '19. stoletja, kateri se tudi pri Vas zadnji čas jako pridno širi. Pa tudi sad njegov že lahko v svoji domovini opazujete, popolnoma podoben sadu našega liberalizma. Zakaj ali si ni Vaš liberalizem prisvojil v beli Ljubljani gospodarstva s terorizmom? So se li Vam od tedaj davki znižali, dolgovi zmanjšali?
Ni li slovenski liberalizem v deželnem zboru Vašem javno izpovedal, da pesnika in umetnika pri njegovih umotvorih ne vežejo moralni zakoni večnega Boga? Ali ne zatira tudi Vaš liberalizem katoliške zavesti in verskega prepričanja že leta iu leta?! Ne bi li on Vas raje danes ko jutri spodil iz vseh zakono-dajalskih krogov in javnega življenja sploh, kakor je naš liberalizem izgnal nas?
Ali ne hrepeni po onem neomejenem gospodarstvu v Vaši deželi, katero ima naš že v kremp-Ijih v naši zemlji? Blagor Vam, da ste ga še o pravem času spoznali in se mu postavili v bran! Uničili ga boste prej ali poiuej, ker imate po-
linstvo dubrovniško podelilo v zrelih, moških letih. Leta 1618 oženil se je z nadarjeno Nikolico, hčerko vplivnega dubrovniškega patricija Sigismunda Sor-kočeviča. V srečnem zakonu živel je ž njo do petdesetega leta, dokler ga 10. marca 1638 ne zadene neizprosna smrt. Ker je vsikdar živel kot „izvrsten kristijan", kakor ga nazivlja Italijan Appendini, umrl je previden s svetstvi za umirajoče. — Imel je tri sine. Franjo je postal avstrijski podmaršal, Jeronim je padel kot polkovnik pri obleganju mesta Barcelone, Sigismund pa je živel dom& in izbran knezom vladal republiko dubrovniško.
Pesnikovati je pričel Gundulič, mladenič živahne fantazije, že jako zgodaj. Posvetil se je erotiki. No, ko se je poročil z Nikolico Sorkočevičevo ter je našel poleg nežne in plemenite svoje soproge prej nepoznano srečo v tihem rodbinskem krogu, od tedaj preveva njegova dela povsem drugačen duh. Prvencev svoje muze ni tedaj več dosti čislal. Leta 1620 piše Maru Bunieu, da jih kot .porod od tmine v tminah ostavlja". In res, izgubile so se vse mladostne pesmi njegove. Ohranila Be je samo ena, namreč »Ljubovnik sramežljiv", in še ta je le prevod iz italijanskega.	(Konee sledi.)
trebna sredstva iu ker ste značajni, ediniin k oncentrirani v na mes tni ku apostolskem. Zato le krepko naprej v znamenju križa!
A kdaj bomo pa mi štrli verige, v katere je nas vklenil mažarski liberalizem? Pretekla bodo leta in leta. Naš bodoči nadškof bode še-le začel delati priprave, kako bi zatrli to kugo. Zato takega nadškofa vsi dobro misleči Hrvatje željno pričakujemo. Upamo pa tudi, da nam bode pomagal oni stari vekovečni Bog, za katerega smo se 300 let borili 8 polumescem. Iu pomagal nam bode, ker bo tudi ta boj veljal za njegovo sv. vero in našo svobodo, katero nam je prinesel Njegov Sin na zemljo.
Politični pregled.
V L j u b lj a ni, 5. julija.
„Slovenčevau raca. Pod tem naslovom je včerajšnji »Slov. Narod" v političnem pregledu prinesel novico, da ni res kar smo mi pisali o nekem posvetovanju konservativnih in slovenskih poslancev na Dunaju. Mi smo dotično novico bili posneli po »Linzer Tagblattu", priobčila sta jo pa tudi bila »Grazer Volksblatt" in »Vaterlaud" in torej nesmo mogli misliti, da bi bila stvar izmišljena. Pozneje smo pa tudi od državnega poslanca izvedeli, da so se dotična posvetovanja zares vršila in se je se marsikaj sklenilo, kar ni prišlo v liste. Vseh slovenskih poslancev ni bilo pri dotičnem posvetovanju temveč le nekateri, ki so bili tisti čas na Dunaju. Potem tudi ni čudno, če »Narodnemu" poročevalcu vsa stvar ni znana. Jeseni se bodo pač sklepi tega shoda razpravljali v klubu in tedaj bodo vsi slovenski poslanci zanje zvedeli in imeli priliko o njih izreči svoje mnenje. Za očitanje, da priporočamo sto-picanje za nemškimi konservativci, se mi pač dosti ne zmenimo, ker je dobro znano, da celih 25 let baš nemški konservativci podpirajo naše težnje. Za vse, kar smo Slovenci dosegli poslednjih 20 let, imamo največ zahvaliti nemške konservativce. Predobro tudi vemo, da bi osamljeni ničesar ne dosegli. Pomoč Mladočehov pa nam dosti koristiti ne more, dokler ne premene sedanje politike. Na dalnje neslanosti ^Slovenskega Naroda" pa niti ne odgovarjamo, ker smo nedavno pač dovolj pojasnili, da &e s pogumom iu odločnostjo baš ne odlikujejo gospodje, ki imajo glavno besedo pri »Slovenskem Narodu" in bi ta list zatorej najbolj prav naredil, da bi v tem oziru iz drugih ne izbival neslanih šal.
Čehi v obrtnem odseku. Predvčeraj je obrtni odsek zaslišaval češke veščake. Pri ti priliki se je pa bila pokazala jezikovna težava. Češki ve-šč&ki neso hoteli odgovarjati v nemščini, češkega poslanca pa sprvega ni bilo nobenega v odseku. Pozneje je prišel Začek, ki je tolmačil. Češki veščaki so izrekli, da od te enkete ničesar ue pričakujejo. Za njo se razmere ne bodo zboljšale, dokler se ue obnovi češko državno pravo. Sploh pa ta stvar ne spada v državni temveč deželni zbor. Nas je vsekako le razveselilo, da so Čehi tako branili pravice svojega jezika in se neso dali pregovoriti, da bi odgovarjali v nemščini. Ne strinjamo se pa ž njimi nikakor ne, da bi izvedenje češkega državnega prava že zacelilo vse narodnegospodarske rane. Političua samostojnost še nikakor ni vse. Tudi bi najbrž bremena na Češkem potem ne bila manja, nego so sedaj. Ugodni računi, ki se sedaj delajo, bi pozneje utegnili goljufati. Tudi ogerska ima politično samostojnost ali narodno gospodarsko blagostanje zaradi tega še ne cvete. Hrvaška je pa eelo na slabšem v narodnogospodarskem oziru, nego je bila, ko ni imela tako obširne deželne avtonomije.
Upravno sodišče. Predvčeraj je bila važna obravnava pred upravnim sodiščem. Praški mestni zbor je sklenil, da bode magistrat uradoval izključno češki in tudi z vsemi uradi izključno češki dopisoval. Vlada je pa ta sklep razveljavila, ker mestni zbor nima odločevati o onih stvareh, katere opravlja magistrat v prenesenem delokrogu. Mestna občina se je zaradi tega pritožila na upravno sodišče. Občino je zastopal dr. Dostal, ki je sklicujoč se na praški občinski statut dokazoval, da ima občinski zastop odločevati o uradnem jeziku. Vladni zastopnik ministerski svetnik vitez Helm je pa naglašal, da je velika razlika mej lastnim in prenesenim delokrogom, da v poslednjem nima mestni zbor nobene besede. Po dolgem posvetovanju je upravno sodišče odločilo, da še-le dne 13. t. m. razglasi to razsodbo,
katera bode važna ne le za Čehe, temveč tudi za nas Slovence.
Strah pred konservativnimi republikanci je v liberalnih krogih na Francoskem velik, zaradi tega pa skoro vsi republikanski liberalni vodje toliko govori proti tistim katoliškim politikom, ki so zadnji čas priznali republiko. Jedini Constans je izrekel željo, da bi bila republika odprta vsem. Te dni je Spuller, ki hoče veljati za zmernega republikanca, na nekem banketu govoril proti tistim, ki hočejo pristopiti republiki le zaradi tega, da bi delali neslogo. Bekel je, če se ne udajo duhu novega časa, naj pa ostanejo doma. Vojaški in šolski zakoni so po mnenju njegovem nedotakljivi. Od teh pridobitev republikanci ne morejo najmanj odjenjati. Tukaj ni mogoče nobeno pogajanje. Treba je, da se brezpogojno podvržejo tisti, ki hočejo pristopiti republiki, ali pa naj hodijo svoja pota. Svaril je pred strankami, ki so vlekle z Boulangerjem in sedaj hočejo biti republikanske, tedaj menjajo imena, kakor se jim zdi baš potrebno. Stališče konservativnih republikancev bode torej težavno. Potrebno bode, da se nekateri umaknejo javnemu delovanju, kateri so bili preveč znani kot monarhisti in se na čelo katoliški republikanski stranki postavijo možje, katerim se ničesa zaradi preteklosti očitati ne more. Hitro pa izboljšanja na Francoskem torej ni pričakovati. Smešno je pa, če je Spuller očital, da bi konservativni republikanei le nesiogo delali, ko vendar tudi sedaj v republikanskem taboru ni nobene sloge. Složni so jedino v sovraštvu do katoliške cerkve.
Sprememba zborničnega reda. Francoski senat je zavrgel sklep, da plačani javni funkcija-narji ne morejo biti poslanci. Ta sklep je bil v prvi vrsti naperjen proti duhovščini. Zbornica se bode torej volila po prejšnjem volilnem redu in je pričakovati, da pride več duhovnikov v zbornico. Katoliki se že močno gibajo, ker je vsekako vesela prikazen.
Zjedinjene države. Kongres, kateri je sklican, se bode pred vsem posvetoval o vrejenju denarne veljave. Oena srebra je zadnji čas tako pala, da je z dvojno veljavo velika težava. Govori se, da bode kongres najbrž sklenil, da se vpelje zlata veljava. Amerika to lahko stori, ker ima finance tako vravnane, da se za nekaj milijonov jej niti zmeniti ni treba. Hud udarec bode pa to za Avstrijo, ki tudi sedaj potrebuje zlata, če hoče izvesti zlato veljavo. Ogerski ministerski predsednik se je nedavno izjavil, da je avstro-ogerska država letos več zlata pridobila, nego je pričakovala, ia se jej torej težav ni bati. Bati se je pa, da ogerski minister razmere
preugodno sodi. -:--J—
Slovstvo.
Molitvena knjiga. Knjižica »Ljubimo Gospoda našega Jezusa Kristusa, Sina živega Boga" se oi sedaj v »Katoliški Bukvami" v Ljubljani dobiva v platnu vezana po 50 kr. (poprej je veljala 1 gld.). Založil jo je kapitelj vrhbosenski po želji svojega nadškofa, ki je sam z malo knjižico v hrvaškem jeziku hotel zadostiti Gospodu Jezusu za pogrde nekega vseučiliščnega profesorja v Zagrebu. Kanonik Jeglič je knjižico preložil na jezik slovenski po želji presvetlega nadškofa samega, da bi tudi Slo- . vence utrjeval v ljubezni do Gospoda našega Jezusa. Mislilo se je na to, da se bo ta mala knjižica, mogla tudi pokloniti, ako bi se ne mogla razprodati. Ali med delom samim je narasla, da ima prav mnogo razuovrstnega gradiva v sebi. Narasli so pa tudi stroški, pa bi bila prevelika rana za založnika, ko bi kar vse zvezke razpokloniti moral. Da se vsaj nekoliko stroška povrne, znižala se je cena knjigi. Morebiti be bo dobilo kaj duhovnikov širom slovenskih pokrajin, ki bi se nekoliko žrtvovali in poskušali v svojih župah knjižico razpečavati, ne toliko z ozirom na obliko, ki morda ni povsem rabljiva, kolikor na važno tvarino.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. julija.
(Katoliško tiskovno društvo) je imelo danes šesti redni občni zbor, kateri so počastili tudi prevzv. gosp. pokrovitelj knez in škof Jakob s svojo navzočnostjo. Zbralo se je v veliki dvorani knezoško-fovske palače do 40 društveuikov, med njimi gosp. ' generalni vikar dr. H. pl. Pauker, prelata dr. Če-baše k in dr. Kulavic, prošt dr. A. J are, kanonik Jeran in precej gospodov iz raznih krajev
dežele. Zborovanje je vodil predsednik prof. A. Zupančič. Njegov nagovor kakor tudi poročilo tajni-kovo priobčimo v prihodnjih številkah doslovno. — Pri volitvi novega odbora je bil izbran prejšnji odbor, izvzemši gosp. župnika Podboja, ki je pismeno izjavil, da odkloni slučajno izvolitev, mesto njega pa je bil izbran soglasno kanonik Janez Sušni k v Selcih. Društveni pokrovitelj pa je v smislu § 8. društvenih pravil imenoval za dobo prihodnjih treh let zopet gosp. prelata dr. Kulavica. —K sklepu so se gospod knezoškof laskavo zahvalili odstopa-čemu odboru za modro vodstvo, prosili društvenike, naj ostanejo zvesti društvu ter naj iščejo novih udov, ter priporočali novemu odboru, naj z isto vnemo in požrtvovalnostjo deluje tudi v prihodnje kot dosedaj, ter naj vse društveno delovanje služi v čast božjo in zveličanje duš. K sklepu so podelili društvu svoj višjepastirski blagoslov. — Takoj po občnem zboru se je novoizbrani odbor konstituiral. Predsednikom je bil izbran prof. Ant. Zupančič, podpredsednikom in nadzornikom tiskarne prof. dr. Fr. Lampe, nadzornikom bukvarne prof. Anton Kržič, blagajnikom podvodja 2 i ga Bohinec in tajnikom prof. dr. Jos. Lesar. — V odboru so sicer še gg.: prelat dr. Andr. Cebašek, prelat dr. Jan. K u lovi c, kanonik Karol K lun, Jan. Flis in Jan. Sušni k, prof. dr. Jan. Janežič, urednik Andr. Ka-lan, župnika Matija Kolar in Janez Novak ter trgovec Karol Poljak.*
(Skrajna pozabljivost.) V včerajšnji številki nam »Slovenski Narod" očita, da smo objavili časnikarsko raco, ker smo poročali o nekem shodu konservativnih in slovenskih poslancev na Dunaju ter pravi: »Mi smo pozvedovali v pristojnih krogih, kaj je s to stvarjo, a zatrdilo se nam je, da ni bilo nikakega shoda raznih konservativnih, med njimi tudi slovenskih poslancev, in da zlasti na Dunaju sedaj poslujoči poslanci prav ničesar o tem ne vedo. »Slovenec" je torej nekaj slišal zvoniti, ne da bi kot »glasilo slovenskih državnih poslancev" mogel prevzeti poroštvo za tako trditev." Dne 28. junija, št. 146, torej dva dni poprej nego mi, pa je isti »Slovenski Narod" bil prinesel sledečo novico v političnem pregledu na prvem mestu: »V nedeljo vršila se je na Dunaja konferenca nekaterih nemško-klerikalnih in slovenskih članov Hohenwartovega kluba. Kakor ve povedati dr. Ebenhocha glasilo „Linzer Volksblatt", se je na tej konferenci vsestransko priznalo, da je sedanja situvacija ne-vzdržljiva in se je zlasti ostro sodilo postopauje naučnega ministra barona Gautscha. List pravi, da so vsi udeležniki konference izrazili svojo neza-d olj nos t s položajem in se soglasno izrekli za eventualni prestop v opozicijo. — Ta ukrep se naznani Hohenvvartovemu klubu." Da gospodje pri »Slovenskem Narodu" nimajo posebno zvestega spomina, smo že davno vedeli, ker večkrat čez malo časa baš nasprotno pišejo, nego so pred nekaterimi meseci, ali da bi v jednem tednu pozabili, kaj so pisali, tega še nismo vedeli. Drugi pot naj bodo previdneji, da morda ne bodo lastnih rac očitali komu drugemu.
(Iz Gorenjega Logatca): Resnici na ljubo bodi povedano, da je poročilo v štev. 142 »Slovenskega Naroda" gledč gasilnega orodja v tukajšnji občini — povsem neutemeljeno. Neresnica je, kar trdi poročevalec, da nima gorenje-logaška občina najmanjšega gasilnega orodja iu tudi ne gasilniee. Poleg primernih lestev, katere ima za slučaj požara vsak večji gospodar, shranjeni so ob poslopju na očitnem kraju tudi občinski aki (pa ne akti, — kakor smeši »Slov. Narod" v zmešanem »pojasnilu"). Občina gorenje-logaška združena je pa tudi s požarno brambo dolenje-logaško, za katero plačujejo tukajšnji posestniki letne prispevke. Razven mnogega gasilnega orodja, ki ga ima gasilno društvo, ima tudi dve brizgalnici, katerih jedna je last tukajšnje občine. Omenjeni poročevalec to dobro zna, toda njemu je, grditi pred svetom občino, v kateri živi, — prijetno delo. Žalostno!
(Iz Radovljice,) 4. julija. Z dopoludanskim vlakom se je pripeljal danes semkaj deželni predsednik baron Hein. Zjutraj se je odpeljal v Kamno-gorico in Kropo. Opoludne so se mu poklonili gospodje c. kr. uradniki, duhovščina, učiteljstvo in županstvo. Prijazno je poizvedoval o tukajšnjih razmerah. Popoludne je obiskal šolo in se v spremstvu gosp. okrajnega glavarja prepričal o napredovanju naših šolarjev.
(Ogenj.) Iz Šentvida nad Ljubljano: Danes (4. julija) popoldne udarila je strela v hišo
posestnika Jan. Hočevarja v Šentvidu in v nekaterih trenotkih bilo je vse njegovo pohištvo (hiia, hlev, pod) v plamenu. Doma ni bil« druzega, kakor otroci. Ti so šli, ko je začelo grometi, par trenot-kov, predno je treščilo, k sosedu, rekli so, da jih je strah. Sam angelj varuh jih je od doma peljal. Živino so mu oteli sosedje, razven voleta, v katerega je treščilo in je takoj poginil. Požarna bramba je vrlo pridno delala, ubranila je, da ni ogenj prišel v sobo. Gospodar je zavarovan za 1000 gld , vendar mu je večja škoda. Bog nas varuj ognja!
(Iz viSnjagorske okolice,) 2. julija 1893. Ko smo danes šli ravno k deseti maši, pokrivali so delavci prav pridno tukajšnji novi kolodvor. V prekopu pri vasi Velika Loka sem istotako videl že več nedelj delavce, ki marljivo delajo. V Predoru je pa itak navadno, da delajo v petek in svetek, če je zapovedan praznik ali ne. Do otvoritve železnice je še daleč, dvomljivo je, če se res tako mudi. Je li dovoljeno po državnih postavah — da o božjih molčim — delo ob nedeljah med službo božjo v bližini cerkve?! — Pri občinski volitvi v Križki vasi so bili izvoljeni: Auton Jaklič, županom ; Peter Zaviršek iu Jožef Erjavec pa svetovalcema. Volitev še ni potrjena, ker je stranka prejšnjega župana vložila pritožbo. Razpor ni načelen, obe stranki ste vrlo katoliški, gre se le za osebo.
(Strela.) V četrtek med nevihto v Cervinjanu treščilo je dvakrat. Prvikrat ubilo je neko ženo, drugikrat pa konja. — Včeraj popoludne je nastala naenkrat huda ura. Treščilo je v neki hlev v Spodnjem Otoku, županije mošenjske. Hlev je pogorel. Da se ogenj ni razširil, zabranili ste požarni brambi iz Begunj in Radovljice, ki ste z hvalevredno požrtvovalnostjo prihiteli na pogorišče. — Včeraj popoludne je strela ubila v Dragomanu 201etno deklo Vizjan, doma Zaklancem pri Horjulu, ko seje ravno po kosilu s travnika odpravljala domu. Drugim koscem se ni ničesar zgodilo. — Včeraj popoldne je strela med strašno nevihto ubila staro ženico iz Druljovka, župnije šmartinske pri Kranju, po domače Blažetovko. Zenica je z njive pohitela pod smreko strehe iskat, a tu jo je našla neprevidena smrt.
(S Preddvora) se nam poroča: Pred dobrim tednom je semkaj prišlo 11 štabnih oficirjev. Le-ti so iz vojne šole (Kriegsschule). Kar se v tem visokem vojaškem zavodu podučuje teoretiško, so le-ti oficirji praktiško poskusili. Pol dne so tukaj ostali, prenočili so v gradovih: Preddvor, Hrib in Thurn. Na čelu oficirjem je podpolkovnik. Potem so jo odrinili peš po divje romantiški Kokri proti Jezeru (Seeland) na Koroško. — Sv. Petra in Pavla praznik smo imeli svoje farno žegnanje (sejm). Iz bližnjih fara je privrelo obilo vernikov k slovesni Božji službi, ki se je vršija prav veličastno. Popoldne istega praznika je ob nevihti hotela poskusiti se toča čez tupališko polje; — vender palo jo je malo; škodovala ni skoro nič. — Da si izza naše Zaplate tolikrat grde nevihte pričenjajo, vender smo, hvala Bogu, toliko srečni, da dozdaj še nismo prav nič točine škode občutili. — Šolo smo zvršili z 1. julijem. Zakaj tako hitro? Našo šolo bodo za eno nadstropje vzdignili; precej prihodnji teden prično deliti; potem bomo imeli za 2000 broječo pred-dvorsko faro prostoren in lep šolski dom. S koncem tega šolskega leta se je ob jednem tudi poslovil g. nadučitelj Okorn od naše šole; kakor se čuje, pride v kratkem na svojo novo službo v Tržič, — semkej pa dobimo tudi vrlega gospoda Rudolfa Za-vršnika, učitelja iz Olševka za nadučitelja.
(Nesreča.) Soboto, 1. julija, je vozil iz Škofje Loke voznik s Trate pri Poljanah. Pol ure od mesta pri »Pullerci" pade tako nesrečno z voza, da si zlomi tilnik; nato mu gre pa še kolo čez vrat. Bil je takoj mrtev. Dne 3. julija so ga v Škofji Loki pokopali na novem pokopališču.
(Tombola v Gorici.) V praznik sv. Petra in Pavla je običajno vsako leto tombola. Tudi letos zbrala se je nešteta množica poskusit svojo srečo. Prvi dobitek 100 gld. je dobil neki domači odgo-jitelj. Drugi v znesku 200 gld. pa štirje dečki iz Ločnika, kateri so zložili za karto vsak po 5 kr.
(S Trsata.) 30. junija je bil tukaj hud vihar z nevihto. Pri vznožju stopnjic je izruval jeden hrast. 2. t. m. po noči je bil zopet velik vihar s silnim dežjem. Dcbro, da se nas vsakikrat ogne toča. — Tudi letos ao prišli v reški zaliv kiti. Jed-nega so zapazili pri otoku Cresu, druzega v prekopu »Miltempo". Prvi je 3 metre dolg, a drugi 4 do 5 metrov. Teh živalij nismo opažali v našem
zalivu, dokler ni bil prekopan sueški kanal. Skozi njega tedaj prihajajo sem.
(Celovika c. kr. višja gimnazija.) Na c. kr. višji gimnaziji v Celovcu končalo se je šolsko leto dne 2. t. m. Med letom je poleg vodje poučevalo 10 c. kr. profesorjev, 3 c. kr. gimn. učitelji, 6 sup-lentov, 8 pomožnih učiteljev. — Slovenščina se je poučevala v 2 oddelkih za Nemce (9 dijakov) in v 4 oddelkih za Slovence (62 dijakov). Poučevala sta gg. dr. Jak. Sket in Iv. Scheinigg. — Učiteljska knjižnica šteje 2187, dijaška 2845 zvezkov. — Pismena zrelostna izkušnja se je vršila od 5. do 10. junija, ustna od 4. do 8. julija. Slovenska pismena naloga se je glasila: »Zakaj imenujemo Avstrijo s ponosom svojo domovino?" — Šolarjev je bilo koncem leta 416, iu sicer 356 Nemcev, 59 Slovencev, 1 Lah; 406 katolikov, 10 protestantov. — Učni vspehi koncem leta so: prvi razred z odliko 63, prvi razred 253, preskušnje sme napraviti 47, drugi razred 36, tretji 14 dijakov. 3 smejo zaradi bolezni napraviti preskušnjo. — Šolnine se je plačalo 6112 gld. 50 kr., drugih prispevkov 1120 gld. 90 kr., 50 dijakov je imelo štipendije v skupnem znesku 4592 gld. 10 kr. — Dijaško podporno društvo je imelo dohodkov 2117 gld. 77 kr., troškov 1761 gld. 75 kr., premoženja 9928 gld. 11 kr. — XLIII. letno poročilo ima razpravo: »Die gothische Kirchenbaukunst in Kilrnten". Spisal prof. dr. Fr. G. Hann. (Str. 1—20.)
(Enajsti mejnarodni medicinski shod) se bo letos vršil v Rimu. Pričel se bo 21. septembra in trajal bo do 1. oktobra. Predsedoval mu bo prof. dr. Guido Baccelli. Jako mnogo udeležencev se obeta, več nego pri prejšnjem beroliuskem shodu. Udeležencem bodo ceue po železnicah in parnikih zdatno znižane; prost vstop bodo imeli k vsem obiskom Vsak izmed njih dobi tudi poročilo shoda. Vpisnina stane 25 frankov, ki se pošiljaj prof. L. Pagliani, prvemu zdravstvenemu vodji, v ministerstvu notranjih stvarij v Rimu.
Društva.
(Sentpeterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) bodeta imeli jutri, dne 6. julija, zvečer ob 8. uri v Hafnerjevi pivarni ua Šv. Petra cesti občni zbor, na kateri uljudno vabita vse člane in one, ki se žele vpisati v družbo.
Načelništvi.
— (Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani) je v svoji seji dnč 30. junija odobrila zapisnik zadnje seje, se izrekla zoper povišanje največinske tarife za goveje meso v Kočevju, ker je sedanja tarifa po 46 kr., oziroma 40 kr., tamošnjim razmeram primerna; pritrdila je sklepu občinskega odbora v Črnomlju, da se maksimalna tarifa za goveje meso od 3S kr. na 40 kr. povekša. Zbornica se je izrekla, da moka in lončarski izdelki: lonci, sklede itd. spadajo med one predmete, kateri se prodajajo na tržnih dneh; je sklenila, c. kr. deželni vladi priporočati dovolitev konjskega semnja v Št. Jerneju. Na prošnjo trgovske in obrtniške zbornice v Pragi, da bi se podpirala prošnja vseh zbornic na Češkem na visoko c. kr. trgovsko ministerstvo za naredbo, da so v smislu Najvišjega sklepa z dne 25. novembra 1858 definitivno nastavljeni uradniki trgovskih iu obrtniških zbornic oproščeni plačevanja deželnih okrajnih in občinskih priklad, je zbornica Oklenila, temu ustreči. Dalje je pritrdila poročilu, da je izdelovanje škafov v Bohinju smatrati za domač obrt in se izrekla, da med obrtne pravice kramarjev ne spada pravica, prodajati usnje. Potrdili so se račun zbornični, račun pokojninskega zaklada in račun ustanove za onemogle obrtnike za leto 1892. Potrdila je zbornica poročila o obrtnih pravicah pekov, puš-karjev in jermenarjev, se izrekla zoper dovolitev semnjev v Nadlesku iu zoper zvišanje od deželnega odbora potrjenih sejmskih pristojbin za živino na Studencu. Zbornica je vzela na znanje poročilo zastopnika zborničnega v državnem železniškem svetu o zadnjem zborovanju tega sveta in sklenila, da se pridruži sklepu de/elnega zbora kranjskega in se vloži prošnja, da se takozvana reformna tarifa južne železnice vsaj tako prenaredi, da ne bo* slabeja od one pred 1. aprilom letošnjega leta veljavne. Po nasvetu g. predsednika Iv. Perdana sklenila se je prošnja do ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice, da bi napravila streho na onem prostoru južne železnice kolodvora v Ljubljani, kjer stoje vagoni a petrolejem. Potrdila so se naslednja poročila: a) Na c. kr. trgovsko ministerstvo, da bi se poklicali k enketi, katera bo na Dunaju in se posvetovala, kako bi se podpiral avstrijski mlinski obrt potom naredb glede železniških tarif, gg. Fr. Galle. Josip Kušar, Karol Luckmann in Vinko Majdič; b) da bi se izdala naredba, vsled katere bi smel izdajati certifikate za pošiljatve piva na Laško iz Ljubljane tudi kemiški laboratorij na c. kr. višji realki v Liubljani ; c) na visoko c. kr. finančno ministerstvo, da
bi se uslišala prošuja zadruge gostilničarjev in ka-varnarjev v Ljubljani, da bi smeli smodke in cigarete pod istimi pogoji prodajati,! kakor enaki obrtniki v Celovcu, Gradcu in Trstu; d) na c. kr. deželno vlado v Ljubljani, da bi se za letos jeden semenj na Studencu preložil ua drugi dan; c) da je zbornica podpirala vodjo bivše keramične strokovne šole v Dečinu, g. Schotta, katerega je prevzvišeni gospod minister za uk iu bogočastje poslal na Kranjsko z naročilom, da natančno preišče stan in bistvo lončarskega obrta v okolišu kranjske trgovske in obrtniške zbornice; j) na odbor za proslavo Jos. Besljeve stoletnice na Dunaju, kateremu se je tudi dovolil prispevek 50 gld.; g) na c. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo v Trstu, da bi se ustanovili 8 pošto zvezani telegrafski postaji v Trojani in na Razdrtem. Za člana v državni železniški svet izvolila je zbornica dosedanjega člana g. Karola Luck-manna in za namestnika g. Jos. Kušarja.
(Ormoška posojilnica) je imela med dohodki v prvem polletju letos 25.905 gld. vlog, 60.451 gld. vrnenih posojil in 4368 gld, obresti od posoiil; med izdatki pa se nahaja: 38.188 gld. izplačanih vlog, 5798 gld. obresti od vlog in 61.201 gld. danib posojil; vkupni promet znaša 231.077 gld. 76 kr.
Telegrami.
Celovec, 5. julija. Sinoči je žarelo po slovenskem Korotanu sijajno število kresov. Še Koroška ni propala!
Gradec, 5. julija. Ker so izključili 2 tehnika, so bile po noči demonstracije dijakov tehnične velike šole pred rektorjevim stanovanjem. 10 dijakov so zaprli.
Pulj, 5. julija. Nadvojvodinja Marija Terezija je srečno porodila princa.
Pariz, 5. julija. Dijaki se niso udeležili včerajšnjega poboja mej policijo in poulično druhaljo pri Charites-bolnišniei. Zvečer so ua trgu Saint - Germain bili boji mej raz-grajalci in pa policijo. Ranjenih je kacih 50 policistov in 800 razgrajalcev. Mrliča Nuyerja so ob treh zjutraj odpeljali na kolodvor. (Trgovski pomočnik Nuyer je bil slučajno ubit pri izgredih te dni. ne da bi bil sam razgrajalec. Opomba vred.) Sedaj je mir.
Djeddah, 4. julija. Včeraj je bilo tukaj 4 90 in v Meki 260 slučajev kolere.
London, 4. julija. V premogovniku Tbornhill pri Davisburvju je danes vsled razpoka 130 premogokopov podsulo. Dosedaj so dobili 4 mrliče. V jami gori.
London, 5. julija. Boje se, da se je pri .razpoku v premogovniku thornhillskem ponesrečilo 145 delavcev.
Popolnoma svilene tiskane foularde
od 85 kr. do gld. 3*65 meter — (kacih 400 različnih ha/.) — potem črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11'65, gladko, progasto, prižasto, vzoruasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, načrtov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pošljejo se z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr., dopisnice 5 kr. v Švioo.
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(13 2) (c. in kr. dvorni založnik v Curihu (Ziirich). (16-8)
Umrli so:
3. julija. Viktor Kveder, postreščkov sin, 3 leta, Stre-liške ulice 11, škrlatica in davica.
4. julija Angela Znidaršič, sprevodnikova hči, 2 leti, Kolizej, vodenica v glavi.
Tujci.
3. julija.
Pri Maliču: Meissner, Sjhneider, Hanseliček, Mayer, Kock, trgovci, z Dunaja. — Dolinar iz Trbovelj. — pl. Gi-ronkoli, graščak; baron Kichelburg, nadporoenik; Bamličič iz Gorice. — Rodbina Schelesniker in Jonke, potovalec, iz Kočevja. — Pasijuali, Miiller, zasebnik, iz Gradca. — Polil, zasebnik, s soprogo, iz Draždan. — Schreyer z Jeseni«. — pl. Garzarolli, graščak, iz Prevaljev. — Baron Schitburg, podpolkovnik, iz Trsta. — Athanasovich, dijak, iz Ljubljane.
Pri Slonu-, dr. pl. Mojsiaovics , rudniški nadsvetnik; gospa Pfau; Kurz; dr. Reif; Bergel, Heimeyer, trgovci, in Rosenbauin , potovalec, z Dunaja. — Oberkircher, potovalee; Meyer, tovarnar in grof Anton Gelich, uradnik, iz Gradca. — Tonaic iz Trsta. — Skali, potovalec, iz Prage. — Rotlader, trgovec, s češkega. — Mesar, župnik, iz Boh. Bistrice. — Mokry, notar, iz Vodnova. — Grubešič in Grubnitz iz Nove Gradiške. — Segala iz Rakeka —■ Možina iz Harij. — Rits iz Zagreba.
Pri avstrijskem čaru: Slezak iz Smarija. — Sensner, trgovec, iz Groden-a. — Glaub, posestnik, z nečakinjo iz Maribora. — Wunder, nadgeometra soproga, s hčerjo, iz Celovca.
Pri Južnem kolodvoru: Smolnikar iz Gorice. — Delfin, potovalec, iz Budimpešte. — Fajdiga, župnik v pok., iz Ljubljane.
Pri bavarskem dvoru: lloveri, potovalec, in Šimen s soprogo iz Trsta. — Fischer, profesor, iz Moskve.
Vremensko sporočilo.
J| Cas		Stanje		Veter	Vreme	1 Mokrine 1 na 24 ur v I mm
opazovanja		zrak oni era v mm	toplotnem po Celziju			
4	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	7364 734-2 735-0	150 26 0 17 6	sl. svzh. sl. zapad sl. vzh.	megla oblačno jasno	3 60 dež
Srednja temperatura 19'5\ za 0'6° nad normalom
t
Užaljenim srcem javljam sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti nepozabne, iskreno ljubljene soproge, gospe
Marije Fraiieelj roj Novak,
katero je Vsemogočni danes dne 4. julija ob 6. uri zvečer prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče v 52. letu starosti poklical k Sebi.
Pogreb bode v četrtek dne 6. julija ob 5. uri popoldne iz deželne bolnišnice.
Sv. maše se bodo brale v petek dne 7. julija ob 8. uri zjutraj v J.upni cerkvi Marijinega oznanjenja pri že. oo. frančiškanih in v cerkvi presvetega Srca Jezusovega.
V Ljubljani, dne 4. julija 1893.
333 1
Ivan Francelj,
mestne 6traže vodja.
Zli raznovrstiin
335 1
priporoča se uradnik pod najcenejšimi pogoji. — Ponudbe pod naslovom „Murljivost" upravništvo „Slovenca".
V prihodnjem šolskem letu dobi r r T * T	*
stanovanje in hrano. — Več se poizve pri A. Kalli-u
na Prešernovem trgu št. 3.	221 3—2
Lekarna Trnkoczy-ja
zraven rotovza v"Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja
larijacBljsle kapljice za želodec
zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr-stilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebavljenju , pri krču v želodcu in zabasanju.
1 steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gld., tucatov samo 8 gld.	202 13
Naznanilo preselitve.
Zahvaljujoč se slavnemu p. n. občinstvu za dosedanjo blagohotno naklonjenost, usojam si naznaniti, da sem svojo
prodajalnico i. delavnico
preselil
na Stari trg št. 20
ter dn6 17. JnniJa otvoril.
V zalogi imam vsakovrstnih
dežnikov in solnenikov
od jenostavnih do najfinejših po najnižjih cenah. 322 3-2
Popravila In preobleke se izvršujejo hitro in po ceni.
Priporočujoč se najtoplejše in proseč mnogo-brojnega poseta s spoštovanjem
Jon. Vidmar.
|v(HIKAGO!l
k najznamenitejši 25
Kolumbovi svetovni razstavi



priporoča vozne listke po najnižji ceni in najugodnejši kombinaciji, in sicer: iz Ljubljane do Chikage in nazaj 1. in III. razred po gld. 245,~ I. in II. razred gld. 370'— in višej.

'.v.;xxx;.;
mejnarodna potovalna pisarna
Jos. Paulin v Ljubljani.
.v. v.;
■v.
..v.v,-.

Prospekti vsakovrstnih kombinacij so na razpolaganje. Vožnja zagotovi naj se prej ko prej.
I > u n a j s k a borza.
Dn6 5. julija.
Papirna renta 5%, 16£ davka . . .	. *97 gld. 95 kr.	
Srebrna renta 5%, 16% davka . . .	. 97 .	6i „
		95 „
4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .	. 97 .	20 „
	• »84 „	n
	. 338 „	
		70 „
Napoleondor (20 fr.).......	. 9 n	83',,. 86 „
Cesarski cekini .........	5 „	
Nemških mark 100........	. 60 „	<32l/„
Dne 4. julija.
Ogerska zlata renta 4%.......115	gld.	45	kr.
Ogerska kronina renta 4 200 kron . .	94	85	„
4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	20	„
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	164	„	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....193	„	50	„
Zastavna pisma av8t.r.08r. zem. kred. banke	98	„	80	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, %	—	„	—	„
Kreditne srečke, 100 gld.......196	„	—	„
St. Genois srečke. 40 gld.......67	„	50	.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	— gld.	—
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18 „	50
Rudolfove srečka, JO gld. ......	23,,.	30
Salmove srečke, 40 gld........69 „	—
Windischgraozove srečke, 20 gid. . . . .	—	—
Ljubljanske srečke.........22 „	75
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151 ,	—
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2S82 .	50
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	103 „	50
Papirnih rubeljev 100.......130 „	50
kr.
Nakup ln prodaja "5£JX vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih , pri izžrebanju najmanjseza dobitkn. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
hHekcij R"
INollzeile št. 10 Dunaj, Miriahilferstrasse 74 B.
Pojasnila ^Ot v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti BC nnloicnth g invnic.