Razne novlce. * Imenovanje. Naučni minister je imenoval g. dr. Avgusta žigona za amanuensisa na licealni knjižnici v Ljubljani. * Deželnl šolskl svet je v svoji seji dne 10. t. m. sklenil, da se razširi petrazredna ljudska šoia pri Sv. Tomaiu pri Ormožu v 6razredno. * Iz pošte. Pošlna ekspedientinja Franftiška Zinauer v Grižah pri Celju je dobila mesto poštne ekspedientinje pri poštnem uradu v Rečici Iz finančne službe. (Prestavljeni so: davčni ofieijal Otokar Horvat iz Grobminga «v Celje, provizoriCni davčni asistent \Valtcr Haditscli od davenega referata v Celju v Fekihacli. davc%ni oficijal J. Vodlak iz Celja kot davčni koutrolor k Sv. Lenartu v Slov. gor., davčni asistent Karl Jazbec iz Laškega trga v Wildon. Tmenovan je višji gimnazijec Anton Mesarič z Ljubljane kot daveni praktikant pri davkariji v Ormožu. * Iz šole. Za nadučitelja na ljudski šoli v Boč-.ni je iinenovan staini ueitelj na Vranskem, Jožel Bizjak. Na ljudski šoli v Novicerkvi jje nostal stalen tamoišnji učiteljski siijlont Rudi>!i Zuptuiek. na deški ljudski šoli v Slovenski Bistrici tamošnji začasni u6itelj Robert Zrnko, na ljudski šoli v Liboji stalna u6iteljica v Zibiki, Roza Vidali. na ljudski šoli pri Sv. Martinu pri Gornjemgraclu tamošnji učitoljsld sunlent Alojz Krajne. na ljudski šoli v Dobrni tamošnja učiteJjska suplentinja Helena Levstik, na ljudski šoli v Booni stalna učiteljioa v Polzeli. Jožefa Koderman, na ljudski šoli v Dramljali tamošnji ueiteljski suplent Julij Sevnik. Delavska ueiteljica v Trbovljah, Ljudmiia Arzenšek. je imenovana za delavsko učiteljico v Bu6ah. * Razplsaua uftiteljska mesta. Na petrazredni deški ljudski šoli s tremi paralelkami v Celjn (okolica) je razpisano mesto učitelja, na 2razredni Jjudski šoli pri St. Lenartu nad Laškim mesto nadučitelja. Prošnje do 10. aprila. — Na 6razredni ljudski šoli v Poljčanah je razpisano mesto stalnega učitelja. Prošnje do 15. aprila. Promoclja. Sodni praktikant v Gradcu gospod A. Rakun ' je bil dne 12. marca na graški univerzi promoviran doktorjem prava. Cestitamo! * f Auton Medvcd. V soboto je zadela Slovence zopet velika nesreSa. Izgubili smo najboljšega sloven- -skega pesnika sedanjih dni. Na Turjaku je izdahnil nanfreft v soboto ob 7. uri zvefier svojo plemenito dušo slovenski pesnik in tamošnji župnik preč. p. Anton Medved po kratki, a mucni bolezni. Pesnik je namreft »mrl na akutnem napadu na čreva. Zamotala so se ttju namreč čreva, in vsaka bolniška pomoč je bila brezuspešna. Antovi Medved je bil rojen v Karaniku dne 19. maja 1869. v masnika posveften 23-ijjulija 1892. Bil je v različnih župnijah kaplan, dokler ni dobil žnpnije Turjak, na katero je bil naraeščen v aprilu 1908. Pogreb se je vrSil 15. t. m. Njegovo tniplo prepeljejo v Kamnik, kjer bo umrli pesnik pokopan. Medved je bil pesnik ,,Doni in Sveta". Ko je pokojni dr. Franc Lampe ustanovil .,Dom in Svet", mnjebil Med>ed med prvimi sotrudniki, njegova opora, njegov ponos, njegova nada. Z moško zvestobo je ostal Medved pri lem listu, ki ga je obogatil z neštetimi biseri svoje poezije. Medvedovih poezij sta izšla dva zvezka, v posebnih knjigaii tudi tragediji ,,KacfjanarK in ,,Za pravdo in srce". Mnogo poezij pa ,je še, ki uiso zbram v teh publikacijah. Svetila mu večna Iu6! * Srce Jeznsovo in hrvažka mladina. Dne 22. februarja je predstojnik za nauk in bogočastje na Hrvaškem izdal sledečo razveseljivo naredbo: Pred 10. leti se je posvetila hrvatska katoliška mladina božanskemu srcu Jezusovemu in poslala ob tej priliki svetemu očetu papežu albura s 60.000 podpisi iu zlato srce, ki je bilo izročcno svetemu očetu ob priliki romanja v Rim. Povodom desete obletnice posvetitve hrvatske mladine božanstvenemu srcu Jezusovemu, se je v Zagrebu sestavil odbor, pod pokroviteljstvom nadškofa dr. Posiloviča. v svrho, da med katoliško mladino dostojno proslavi dan 3. junija kot praznlk presvetega srca Jezusovega kot dar sv. očetu papežu. Z ozirom na to smatrarn za potrebno, da ukazujem: Na dan 3. junija 1910 ima vsa katoliška mladina na vseh uČnih zavodih kraljevine Hrvatske in, Slavonije praznik. Po sv. maši uaj učitelj šolski mladini raztolmači znamenitost in svrho tega praznika. * Protl sprejemnim skušiijam so je zač«lo zadnji čas po Avsiriji precejšnje gibanje. Odločno je sedaj nastopila ,,U6iteljska Zora", glasilo u- •^iteljskega društva v Mostaru med bosanskimi Hrvati. To je bilo do sedaj res malo čudno, da so morah vsi de6ki, ki so hoteli vstopiti v srednje šole, na gimnazijo ali na realko, tudi če so prinesli seboj dobro spriftevalo, vendar-ie delati še posebno izkušnjo, da se jih je sprejelo. To izgleda približno tako, kakor če 1>i zahtevali na vseučilišču sprejemni izpit od onih dijakov, ki imajo zrelostno izpričevalo. Marsikateri nadarjeni deček lahko propade pri taki izkušnji, ker ga :je raalce strah, ali pa ker se ne zna"v tujem učnem je2iku dobro izraziti. Upamo, da na naših slovenskih srednjih šolah ne bo vefi te cokle. * Spisovateljjem slovenskih ufinih knjig na znanje. Da se i^repreči nepotrebna konkurenca pri spisovanju slovenskih ufinih knjig, je deželni odbor kranjski sklenil, da bo odslej podpiral izdajo samo tiatih učnih knjig, katerih pisatelji naznanijo spisovan.i© takoj, ko prevzemo delo, deželnemu odboru. * Gg. organistoin!, Odbor Podpornega društva organistov tem potom prosi, da tisti udje, kateri še niso prejeli knjižic, potrpijo tako dolgo, da nam tiskarna nove izgotovi, ker so stare pošle. Istotako naj udje, v slufiaju, da so knjižico izgubili, ali se je kako drugače pokvarila, to naznanijo tajnikul Francu Klan^niku, organistu v Smartnem na Paki, da mu izgotovi novo knjižico. Za novo knjižico je povmiti toliko, kolikor stane knjižica. SentlljHki dom. V pondeljek dne 14. marca se ie zopet nadaljevalo delo pri stavbi Sentiljskega doma. V jeseni 1909 se je stavbo toliko dogotovila, da je prišla pod strelio. iSedaj se bode izvršilo ostalo delo. Ce gre po sreči naprej, bode ..doin" do sred poleija gotov. Kedaj se hode izvršila otvoritev, bomo še pravočasno objuvili. Samo za suro\o stavbo in nakup btavbišča smo dosedaj izdali blizo 20.000 K. »Nabranega denarja pa je samo 12.500 K. Da zamorpmo t<> rej z veseljera započeto delo izvršiti in r ga izročiti njegovemu vzvišenemu namenu, se zopet obračamo na slovensko rodoljuijje, do slehernega Slovenca »n Slovenke. do naših denarnili zavodov in društev, da nas podpirajo. Poglcjte, koliko žrtvujo nemški narod za ponemčenje Št. Tlja! .— Dajmo skrbeti, da bo Sentiljsko slovenstvo 6ira prej imelo svoje zavetišče in zbjrališee. ki ga tako krvavo potrebnje! Spominjajto so šentiljskega doma pri igrah. spomnite se šentiliskih Slovencev posebno ob letošnji Veliki noči. ter darujto ,,piri]ie" za Šentiljski dom. Darovi se n?,j blagovolijo poslati na: Bralno društvo pri Sv. Ilju v Slov. gor. — Za Šentiljski dom so darovali:- Mohorjani pri Sv. Petru na Medvedovem selu 4 K, Marija Škorc nabrala na gostiji Jožefa in Marije Otorepec ravnotarn 4.44 K. mariborski bogoslovci 8.20 kron. Ziveli posnemovalci! ObMnske voltlve \ Petrovčali. — Liberalni listi radi dastikraje zopet tožoni. Radi grdih in neresničnih napadov ,,Narodnega Dnevnika" iu ,,Naroduega Lista" na gg. Fridriha in Korena v Petrovčah, ki sta liberalcem trn v peli, se je zoper odgovornega urednika vložila ovadba. * Llberalci — Masarykovi častiki. Liberalno dijaško društvo ,,Prosveta" hoče tudi na deželi med počitnicami osrečevali naše ljudstvo s ,,poučnimi': predavanji in knjižnicami. Kak duh vlada'vtem društvvi, priča dejstvo, da priredi ,,Prosveta" v proslavo 6eškega prolesorja Masaryka v Ljubljani' v Mestnem domu predavanje. Kdo pa je ta Masar.vk? Rojen katoli6an, ki pa je odpadel od katoliške cerkve in prestopil k protestantizmu, V duhu svojega ,,spreobrnenja" tudi širi med dijaštvo svoje svobodomiselne nazore. Ce gre ,,Prosveta" za njim, tedaj je pokazala, kak duh vlada v njej. Poslanec Hagenhofei* je priobčil v ,.Grazer Volksblattu" z dne 10. marca zanimiv članek, kjer brani svojo stranko pred napadi poslancev Erberja iu Franza zaradi zadržanja napram slovenski obstrukciji v deželni zbornici. Zanimivo za nas je dvoje: 1. da voditelj štajerske krščansko-socialne stranke lojalno priznava, da je bila slovenska delegacija vsled postopanja nemške večine provocirana, in da je vsled tega njena obstrukcija razumljiva; 2. da je nemško-nacionalna stranka hotela, sama obstruirati, ako bi se tudi samo v enem slučaju dalo Slovencem zadoščenje. S tem je tudi vse ogorčenje nemških in nemškutarskih listov radi obstrukcije potisnjeno naenkrat v drugo luč. Njih jeza se je vzdignila torej res samo zaradi odločnega nastopa Slovencev, ne pa morda z ozirom na posledice obstrukoije, kakor sedaj farbajo svoje volilce. Stvar se razvija za nas vedno bolj zanimivo. * Tečaj za župane in občinske tajnike v Mariboni. Dne 14. in 15. t. m. se je vršil v Mariboru tečaj za župane in občinske tajnike, katerega se je udeležilo okrog 40 županov, občinskih tajnikov in odbornikov. Krasno vreme, katero je pospešilo delo na polju, jo bilo vzrok, da se polovica priglašencev ni udele2ila tečaja. Najvefi udeležencev je bilo iz Murskega polja in Slovenskih goric, pa tudi drugi okraji so bili častno zastopani. Pri tečaju so predavali sledeči gospodje: državni poslanec Pišek o delokrogu in poslovanju občin, odvetnik dr. Leskovar o občinskem volilnem redu in občinskem redu, državni poslanec dr. Korošec o socialnih nalogah občin, nadrevizor Vlad. Pušenjak o lovskem zakonu in o novem kužnem zakonu, tajnik okr. glavarstva, Koudelka, o vojaSkih zadevah, tajnik okrajnega zastopa, Krambergar. o razmerju občine do okrajnega zastopa, o delokrogu, okr. zastopa in o sestavi občinskih računov, deželni poslanec dr. Verstovšek o narodno-obrambnem delu občin. Predavanja so bila zanimiva in so udeleženci prav živahno posegali v. debato, katera se je razvila po vsakem predavanju. Velik utis na udeležence je napravilo predavanje o narodno-obrambnem delu, iz katerega so posneli, kako veliko lahko stori obfiina, oziroraa njeni lunkcionarji, za obrambo na vseh poljih. Ta prvi tečaj za župane in občinske tajnike je pokazal, kako potrebni so taki tečaji, in se je splošno izrazila želja, da bi se večkrat priredili taki tečaji, in dala županom in občinskim tajnikom prilika, se o vsem poučiti, kar je za njihovo delovanje v obftini potrebno. * Za dijaško kuhlnio v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Na gostiji.Micike Mihelift-Kukenborgor nabral Veselič, brivec, 6 K; na gostiji Amalije Sirk pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 26 K; Maks RobiČ, trgovec v SrediSču, 10 K; na gostiji Franca Kavelerja na Spodnji 1'olskavi, 18 K 20 vin.: na gostiji Frančiška in Marjete Sušec v Orehovi vasi 7 K 20 vin.; slovenski gimnazifc.i nameato venca na grob g. prof. Mateka 20 K 90 vin.; Voglift Leopold 10 K: Maršič Karol, nadučitclj, 5K; Vogrin, župnik, 20 K; dr. Ant. Korošec, 10 K; Petelinšek, stolni kapl., 5K; hranilno im posojilno d r u g t v o v P t u j u , 100 K; hranilnica in posojilnioa v Srediftču, 20 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati! V tainlStvo Slovenske kmeCke zveze in S. K. S. Z. v Mariboru je vstopil dne 15. maroa gospod Ognjeslav 8lmono/ . ; Vinska postava. (Go?or pojl. dr. Korošca v drž zboru dne 8, marca l&io) Največjo skrb je pri nas povzrocila ona predloga finančnega nučrta, ki je bila zadnje dni položeoa na mizo zborrrice, namreč predloga glede obdačejija vina. Obdačenje vina, kakor se namerava upeljati. bi pomenilo veliko nesreco za vse dežele, ki se perajo s pridelovanjem vina. Vemo pač, da je sedanje obdaocnje vina, ki izliaja, kakor jaz vem, iz leta J820. že postarano in neracioiialno. Da so pa naredi raoioiialno (umno), pač ni bilo treba, da postane splošno, in se uvede na vsako ranožino vina. Oni gospodje, ki niso iz takih krajev, kjer se peča ljudstvo z vinogradniStvom, morajo vedeti. da se nahaja sedaj avstrijsko ^inogradništvo v. zelu liudem položaju. Nismo še prestali posledic bolezni, ki so jim bile trte zadnja leta podvržene. Radi trtne uši moramo vse vinograde obnoviti; prenovilo pa so jili je šele 20 odstotkov. Država ,je uvidela, da potrebujejo tisti, ki se peeajo z vinogradništvom, od države pomoči, ona — in tudi deželo — so torej dovolile neobrestovana posojila. In sedaj, ko še prenovljenje ni končano. ko ležijo neobrestovana posojila še zunaj, hoce vinogradnika še bolj tlaeiti in mu Iio6e to, kar mu jc ua eni strani dala, na drugi strani zopet vzeti. Re6e se, da bo davek manjši; da. to je res, zato bo pa splošen, namreč razširjen na vsako množino. Nadalje moramo tudi vedeti, da se bodo davki posebno tam, kjer sedaj vino ni bilo obdačeno, namreč v zasebni prodaji, gotovo na pridelovalca prevalili. lOrganizacija vinogradnikov gledo trštva je še danes tako 'slaba. da niso v stanu davke na povžitnike, trgovce, sploli na one zavaliti, ki vino kupijo. Vinogradnik je navezan samo nase. On mora dati vino za tisto ceno, za katero ga drugi hoče.jo, on mora posebno radi sedanjega, splošno slabega gospodarskega položaja dati vino tudi ceneje, kakor ga je stalo pridelovanje vina. Posebno letošnje lolo je za vinogradnike tako slabo, cene so tako nizko, da res ne dobimo povrnjenih niti lastnih stroškov. Gospodje pa tudi ne smejo pozabiti, da naraščajo stroški pridelovanja radi delavoev od leta do leta. Ce bi se upeljal novi vinski davek, potem je gotovo, da bodo moraii rnnogi kmetje svoje vinograde opustiti, ker se vinogradništvo ne bo izplačalo. Menim, da bo potem država mnogo tega davka izgubila. ki ga sedaj pričakuje. Moram pa tudi gospode na nekaj opozoriti, česar vlada gotovo ne pozna, kakor se mora sploh reči, da o stvari strašno malo razume. Predloženi postavni načrt je, noCem reči, idiota (nevedneža), vendar pa moža, ki o pridelovanju vina ne razume mnogo. Hočem torej tudi gospode na to opozoriti, da se bo v slučaju, da opustijo naši kmetiei vinograde, tudi socialno vprašanje neugodno rešilo, in se bodo v socialnem življenju pokazali pojavi, ki bodo posebno pri nas v, južnih deželah zclo občutni. Kakor stoiijo razmere na Stajerskem, smo dobili delavce za obdelovanje vinogradov in njiv, sploh vseh kultur, iz takoz\-anih viničarskih hiš. Tain je vzrastel naš delavski stan. Ako moramo vinograde opustiti, potem se bo mnogo teh. delavcev, ki stanujejo sodaj v viničarskih hišah, in imajo tam neko gotovo saraostojno življenje, izselilo, si poiskalo druge kraje, in tako bo kmetijstvo v naših krajih, kjer se pečnmo z vinogradništvom, trpelo veliko škodo. Pri tej priložnosti si usojam opozoriti tudi na okolnost, ki je najvcčjcga pomena za vprafianje glede pomanikanja delavcev na deželi. To je razmerje. v katerem živimo s takozvanimi vinifiarji, razmerje, ki narn kaže, kako bi se ravno na deželi dalo odpraviti pomanjkanje delavcev. Samouraevno je, da se človek pri vedno bolj napredujoeeni izobraževanju, ki najde svoj vhod v ;vsako kočo, 6uti vedno bolj samostojnega, samostojno misli in hoče samostojno živeti. Zato noCe tudi nihee drugemu služiti, vsak hoče biti sam svoj gospod. To se vidi predvsem v mestu, pa tudi na deželi. Vsak hoCe, ker mu je omika povzdignila 6ut samostojnosti, samostojno gospodariti. Toliko se misii o tem, zakaj delavci ravno iz dežele bežijo. Za to so razliCni vzroki. Eri vzrok pa je v tera, da delavoc na deželi ne raore nikoli postati samostojen, da mora vedno živeti kot hlapec, oziroma dekla, da si ne lnore nikoli ustanoviti samostojnega življenja. Pri nas se jo ravno to vprašanje v nekaterih krajih, ki se peftajo z vinogradništvom, deloraa srečno rešilo. Pri nas so se lahko kmetijski delavci, med njimi posebno viniGarji, potem ko so si s težkira delom (»riliranili par sto kron. ker je zemljišfte ravno v krajih, kjer so vinogradi, radi velikih stroškov pridelovanja v male kose razdeljeno, 1, 2 ali 3 hektare zemljiSča nakupilL V takih krajih so popolnoma zginile kmečke rodbine, njihova zemljiš6a so se razdelila. in dobile so jih vinifarske rodbine, ki so postale na ta nafcin samoslojne. Radi tega smo lahko opazili, da se, med tem ko so se ljudje iz vseh krajev izseljevali v Ameriko ali kam drugam, izselitev v krajih, kjer so vinogradi, ni tako razširila. Obljubil sem, da bom kratek. Ako se vpelje nov vinski davek, bi bil to bud udarec za ljudstvo, ki se peča z vinogradništvom, in tudi za celo vinsko kupčijo. Mi iz naSih klopi nc bomo mnogo govonli, skupno pa bomo glasovali proti vinskemu davku. Mariborski okraj. m Fram. Naša nora hranilnica in posojilnica ima na cvetno nedeljo svoj prvi občni zbor. Deset meseev še le delnje, pa ima že nad 110.000 K (en sto desst tisoč) prometa. Pridobila si je veliko zanpaoje v Ijudetvu; saj so pa tndi r načelstvu in nadzorstvu najodličnejši možje naše fare in stroški pri posojilih so primeroma z drngimi posojilnicami jako mali. Le pomislimo: Pri naši hranilnioi in posojilnici plača zadružnik t. j. oni, ki si denar izposodi, samo 2 K (dve kroni) deleža, pri posojilnicah pa, ki so pri Celjski liberalni zrezi, se mora plačati 20 K (dvajset kion). To je vendar velika razlika! Naša hranilnioa in posojilnica je nstanovljena Bamo za framško župnijo, a ker se vedno oglaSajo nori prosiloi iz aosednih žnpnij, za to bo razširila svoj delokrog ter privzela tndi Slivnieo, G. Polskavo in Šmartin. m Fram. Na občnem zborn hranilniee in posojilniee t Framn na oretno nedeljo opoldne bo predaral nori mariborski odvetnik dr. Leskovar. Uljndno vabimo framake farane, da se vdeležijo tega predayanja. m Jarenina. Hada rakrana preti naSema ljndatvn. Nekateri naši možje so se namreč zadnji čas slastno ndali pogubonosnemu žganjepitjn. Milo se stori človeku, ko ob nedeljah opaznje, kako mnogi celo med pridigo hite v na atežaj odprte krčme, med tem ko se trndi dnhovnik y na pol prazni cerkvi. Če že inaši gcstilničarji nimajo toliko poguma, da bi vsaj med slnžbo božjo izpraznili svoje lokale, naj ee pa vsaj drugi merodajni činitelji zganejo ter zabranijo, da se ta nesrečna knga dalje ne širi. Ejer satan 8 slabim tiskom ne inore škodovati, pa si pomaga s smradljivim Spiritom. m Jarenina. Novo življenje za?ladalo je zadnji čas v našem bralnem drnštvn. Po prizadevanja veleč. gospoda kaplana Laebacherja, se je draštvena knjižica nredila po najnovejšem sistemn. K mnogim prejšnjim se je sedaj še narodilo za približno 150 K novih knjig, najboljše vsebine. Naše Ijudstvo se skrbno poslužuje dobrega berila. m Sp. Duplek. Velik požar je v sredo, dne 16. t. m. ob 542. uri zjulrai upepelil hišno in gospodarsko poslopje posestnika Koserja in gospodarsko poslopje Vogrina. Vzrok požara neznan. m Polička vas. Dovolite mi, g. urednik, malo prostora v listu, da pokažem, oziroma dokažem lažnjive trditve, katere sem na svoja ušesa slišal. - Ker se napada od gotove strani naš vrli župan s stvarmi, katerih on ni zakrivil, sem primoran pokazati na to, kar mora videti vsak trezni, četudi samo napol bedeči davkoplačevalec. Ako velja kje znani izrek, velja gotovo tukaj, namreč: ,,Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce." Ker nasprotniki vidijo, da je vse njili bezljanje bob v steno, začeli so našince loviti z orožjem, katero so sami skovali; trdijo namreč, da so nekateri občinski mostovi čisto od žunaj iri, nepokriti ¦ vsled nepazljivosti sedanje uprave. Je li to resnica? Resnica je, da stoje gornji robovi cementnih plošč 10 cm nad cestno površino, in da zaradi svoje okrogle oblike ne ostane zemlja na plošči. — Sedaj pa našprotnike vprašam: 1. Kdo je tiste cevi naročil, katere so za tretjino prevelike ? Za tiste jarke zadostuje k večjemu do 75 cin premera, a ne kot so sedaj, 1 m visoke, radi česar stojijo čez višino ceste, mesto da bi bile vsaj 30 cm pod višino. i 2. Pod katerim nadzorstvora so se plošče pokladale? Ce že niste naročili ploše, primernih svojemu namenu, katere bi bile primerno cenejše, pa bi jih bili položili nižje, da bi s tem zakrili vsaj eden nedostatek; sedaj pa se vsled vaše krivde vozi naravnost po ploščah. In zdaj dolžite tiste, kateri tega niso zakrivili. Zato vprašam one zaspance, kateri nočejo videti: v čegavih rokah je bila pa6 tisti čas, ko so se tisti mostovi s temi nedostatki delali, občinska uprava? Mislite vendar! m Št. Lenart v Slov. gor. Podpisano vodstvo šole društva ,,Deutscher Sckulverein" v sv. Lenartu sl. gor. sklicuje se na par. 19 tiskovne postave, in zahteva ponatis sledeega popravka v številki 8 z dne 24. februarja 1910 v ,,Slovenskega Gospodarja" objavljenega filanka z napisom ,,Sv. Lenart v slov. gor. Nemška šola": Ni res, da nimajo zapeljani stariši samo te smole, da se otroci nemški šoli ničesar ne nauče. Res pa je, da se otroci v nemški šoli vsega nauče, kar je v učnem načrtu. — Ni res, da ,,otroci ne razumejo svojega učitelja." Res je pa, da šola posetujoči ottoci učitelje popolnoma razumejo. — Ni res, da ,,otroci vsled tega dobijo jako slaba šolska naznanila in ne bodejo vsled tega oproščeni čes poletje." Res je, da se ravnajo šolska naznanila po pridnosti in zmožnosti vsa oega posameznega učenca, da se je doseglo doslej dovol le učne uspene in da bodejo šolarji nemške šole ravrio tako deležni oprostilnih dolo&b, kakor oni drugi šol. — Ni res, da bodejo ,,tudi nemški učitelji skrbeli, da ne bode noben otrok oproščnn, ker drugafie bi imeli prazen tretji razred." Res je pa, da ufiitelji nemško šole bodejo skrbeli, da otro>ci napredujejo instem živajo oprostilna določila in res je tudi, da zaradi te oprostitve (retji razred no bode prazen, ker je zadostno število učencev. Ni res, da .,ko dokončajo 14. leto, ne dobijo odpnstuice, ker ta nemška šola ne srao dajati takih spričeval." — Res je pa, da, bodejo ortoci vsa potrebna, postavno določena spričevala dobili. — — Za vodstvo šole društva .,Deutscher Schulverein": Josef Mittig. Dostavek uredništva. Zanimivo pri tem popravku je, da tudi gospodje pri MSchulvcreinu" znajo slovenski. Naučili so se ta jezik, ker vedo, da vendar ni tako nepotreben, kakor nam v ,,Stajercu" in pri agitacijah zatrjujejo. Sami se uče naš jezik, a otrokom našega ljudslva ga hočejo pridržati, in zato iistanavljajo nemške šole. Popravek sam pa je seveda. jako jalov. Mi poznamo šulfereinske šole in vemo, da se slovenski otroci na njih nič ne nauče. Seveda šulfereinski učitelj nam mora nato odgovoriti: Ni res, sa,j se naučijo. Ampak skušnja nas uči, da imamo mi prav, ne pa neraški učitelji. m Makole. Bela žena neizprosna smrt je zopet etegatla srojo koščeno roko in pobrala iz naše srede pridan deklioo Lizo Krošl iz Stopnega. Da je bila rajna Liza poi^tena in pridna deklica, je dovolj jasno kazal njen pogreb r nedeljo 6. marca. Belo oblečena dekleta in velika množica ljudstva iz vseh stanov je šla za njo na pokopališče, da izkaže rajni Lizi zadnjo čast. N. v m. p. m 3t. Trojlca t SIot. gor. FantoTgka drnžba ge takajŠDJemu dobrosrčnemu zdraTnika dr. AL Krajber za podeljen« kraene kojig« najiskrenrje sahTaljaje. F. P., knj. m Šelnlca ob Dravl. Na godonnjn Teleč. g. inpnika Gregorja Hnurtel so zbrani releč. gogpodje darovali n&ši Čitalniei 11 K. Odbor Citalnice se jim prai prisrjno sfttmljaje in jim kliče rseia: Bog jih Hti! ptujski okraj. p Ptaj. Na poSti morajo imeti res grozovito veliko opraviti. Pisate^j teh vrstic je že večkrat bral o pritoibah na tej pošti in mislil, da mo<-da le ni tako, kakor se piSe. A po nakljnčbi pride sam v ta kraj dne 3. maroija. In glej, dne 4. maroija je prišla njegova dopisnica, ki jo je odposlal dne 27. febraarja iz Gornjega Štajerskega. Potre borala je torej namesto en dan pet dai. Smo čndno hitri. p Trgovci,i pozor! Na odlofien protest narodnih trgovoev, vložen dne 11. novembra 1909 na c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju zaradi volilne nerednosti in enostranskega poslopanja od merodajne oblasti pri volitvah trgovske zadruge za okolico Ptuj, je višja deželna oblast ugodila rekurzu, ker so bili v istem navedeni vzroki nepobitno utemeljeni, ter je bil dosedanji nafielnik gospod Franc Schoschteritscb. nenadoraa odstavljen, \n so se sklicale nove volitve na dan 21. marea t. 1. v gostilni Weissensteina v Ptuju. Ker so bila pri prejšnjih volitvah vabila vsikdar tako neredno razposlana, da še za volitve razven nekoliko bližnjikov dosedanjega načelnika v obče skoraj nobeden niti prav ni znal, je umevno padla zadruga vedno v nemške in posiliuemške roke. Bodite torej opozorjeni vsi, kateri se zanimate za našo trgovsko zadrugo in za naš drušlveni denar ter obenem za našo narodno stvar. Ne bodite mlačni ter pridite vsi k volitvi dne 21. marca k Weissensteinu v Ptuj ter prinesite seboj za legitimacije obrtne liste. Ptuj naj vidi, koliko nas je. Ce storimo svojo dolžnost, bo zmaga naša. p Iz Ptnjskega polja. Bliža se relikonočnl čan. Fantje pripravljajo si piStole za strel. Grda je in nevama ta razvada. Tem bolj pa zna postati nevarnejia letos, ker so si oelo mladi fantiči v Šmarjetski in Markovski, kakor tndi v klošterski fari nabavili rerolreije in streljajo z ostrimi patronami od 9—11 mm kalibra. O. k. okrajno glavarstvo na Ptaju se tem potom opozarja, da daje najostrejše nkaze c. k. orožniškim postajam, da take nepoklicane strelce strogo zaslednje in strogi kazni izroči. Istotako naj k temn zasledovanjn pripomsgsjo vsi občinski nradi in drnge oblasti. p St. Harko niže Ptaja. Dolgo let že ne pomnijo naši ljndje, da bi tri odraščeni bili en in isti dan pokopani. In res dne 11. t. tn. trije odprti grobovi čakali so sroje žrtve. V enega poloiili smo 67 let staro kmečko hčerko Nežo Znpanič iz Stojne, drngega 78 let starega prevžitkaija Janeza Horrat iz Nove vesi in tretjega 66 let starega kmeta Blaža Meznarič iz Nove vesi. Da se je nenavadnega pogreba dosti ljadstra ndeležilo, je samonmevno. Naj v miru počivajo! p BorOTCi pri Ptnjn. Frano Lah, 3Oletni kmečki sin je predpreteklo nedeljo z noiem ranil v licn srojega svaka Blaža Veseliča. Ta človek je imel torej ie zopet nož pri rokab, akoravno je že bil radi tega v zaporn. Kedaj se bo ta ostudna navada z noži nehala? Ne prej, dokler ne bo sodnija take pognmneže bolje kaznorala. Ako kdo Pongračevega zajoa nstreli, dobi 6 mescev zspora, ko pa je znani, komaj 18 let stari, Jožef Kristovič iz Stojn^ zaklal z 11 bodci z nožem Ivana Krajnoa, je dobil komaj 3 mesce zapora. p Spnhlje Dne 6. marcija se je poslovila iz tega sveta t naši ?asi obče znana BBelšakova mati". Eo jo je že 2. maroija popoldne zadela kap, imela je še toliko moči, da je bils tisti večer previdma s sv. zakramenti nmirajo čih. Eo je prišel drDgi dan rjen sin, ki je dnbovnik kapncinskega reda, ni imel več sreče, da bi mogel še govoriti s svojo materjo in se od nje posloviti za vselej. Dne 8. roarcija je bil pogreb, katerega se je vdeležila velika množiea ljudij. Sin je spremljal svojo mrtvo mater na zadnji poti do sv. Ožholda; tam je biia peta maša zadoS nica in od tam sprevod na pokopališče z dv(ma dohovni koma. Bog povrni vsem, ki so ppremljali vrlo mater k zadnjemu ^počitkn. Ona pa naj v mirn počiva! p Šalovci. Pri nas so se vr*ile občinske volitve dne 11. t. m. Bili smo r dveh tabonh, a zmagali stno zo pet stari. V cdbor ao bili izvolieni siedeči odhorniki: Martin Pogorelec, Matjaž Ennst, Franc Špendja, Lcpold Simonič. F ane Modic, Erajnc Jakob, Mežnarič Ivan, Lsh Jakob, Plobn Ivan. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Na shodu, ki se vrši na dan sv. Jožefa pri nas, govori tudi nadrevizor Vlad. Pušenjak o zadružništvu. Pričakuje se obilna udeležba. ii Grozna žaloigra dogodila se je v soboto, dne 12. marca ob 10. uri dopoldno v Ormožu. Ferdinand Kuharitsch, bivši mizar in stekiar, sedaj hišni posestnik v Ormožu, zafiel je baranlati s hišami v Or- možu. Kupil je od Hetzla nekdanjo Standekerjevo trgovino. in jo prodal nekdanjemu edinemu slovenskemu trgovcu v Ormožu, g. Ludoviku Kuharič. Kmalu ga je zgrevalo, ker inu je trgovec Perko 4000 K več obljubil. Hotel je kupčijo razdreti, pa se ni dalo. Pntem je kupil od podjetnika Tolazzi novopostavljeno vilo za 37.000 K, ko je izvcdel, da je prejšnjemu kupcu Tolazzi pustil vilo za 30.000 K, hotel je od pogodbe odstopiti. Slednjič sta se s Toiazzijem pobotala^ da vzame Tolazzi vilo nazaj za 30.000 K. Ta izguba je spravila Kuharilscha ob pamet. Dogovorila sta se, da naredita dotičao pogodbo pismeno v soboto ob 9. uri dopoldne pri Feivtinandu Kuharitschu. Ob ^10. uri pride Tolazzi h Kuharitschu. Re6e mu sesti, dokler on ne prinese popirja. Ko se Tolazzi vsede, potegne Kuharitsch železno kladivo in udari Tolazzija po gia\n, da mu brizgne kri po obleki. Predna Kuharits^ll drugi6 zamahne, skoči Tolazzi pokonci in mu izvije kladivo. V tem pa potegne Kuharitsch revolver. Tolazzi pa zbeži s kladvom iz sobe, j pade dvakrat po stopnicah in hiti v župnišče. Ondi mu gospod župnik izmije in zaveže rano, mu posodi klobuk, ter ga skozi dvorišfina vrata izpusti na njegovi dom. Ko je videl Kuharitsch, da mu je Tolazzi ušel, planil je z r«volverjem nad svojo ženo. Ta pa se mu je izvila ter ga sunila v sobo in vrata za seboj zaklenila. Nato s© jeKuharitsch vsedel na divan dn si je pognal iz revol-verja kroglo\v:desno senee. Cez nekaj ininut je bil mrtev. Kuharitsck je bil slovenski odpadnik, bil je hud nasprotnik Slovencev; akoravno je od Sloveneev prejel lepe tisočake, bil je strasten sovražnik cerkve ia zagrizen pristaš ptujskega ,,Stajerca". Kuharitšch zajinsea vdovo in pet nedoraslih otrok. p Sv. Krlž tik Slatine. Zadnjo nedeljo bi moralo imeti naše bralno društvo letni občni zbor, ali se je ta preložil na prihodnjo nedeljo, 20. sušea po večernicah, tokrat je zbor veljal samo spominu dr. Karola Luegerja. G. društveni predsednik, ki je-na Dunaju občeval z Luegerjem 1894. in potem 1897., nam je naslikal pokojnika kot kristjana, kot prijatelja ljudstva in kot dunajskega župana. ,,SlavaLuegerju! Delujmo za naše Ijudstvo po njegovem vzgledu!" S temi besedami je govornik končal, in mnogim bode žal, da tega govora niso sliŠali. p Sv. Troiica pri Slatini. Pred Božičem je tu neka oseba prodajala pozlačene stenske križe, ki so jih ljudje v svoji nevednosti trikrat preplaCali, posebno pa so bili gotovo ogoljufani radi večnih sv. maž. Kdor nima škofijskega dovoljenja in se ne oglasi pri domafiih dušnih pastirjih, takemu v tŁh reCeh nikoli več ne zaupajte! V noči od 11. dd 12.'suSca pa nas obiskali roparji. Pokradli so obleke in druge re m či pri Vinku Žuriranu na Knežcu, pri Jož. Sketu na* Cestah in drugod, r.a par krajib. so jih pregnali. Govori se, da so roparji priSli ia Hrvaške, p« kak: domačin jim je bržčas pomagal. Slovenjjraškl okraj. s Škale pri Velenju. Nek nesramni;dopisnik dolži v ..Narodnein Listu" duhovščino Saleške doline nesramne obrekljivosti, ter se posebno zaganja v škal skega g. kaplana, ki je pri velikonočnem izpraševanju omenil, kako po mestih protestantje vabijo k odpadu celo z denarjem, ter rekel, da se je tudi nekdo š Plešivca dal zapeljati k takemu koraku. Poglejmo, kdo je ,,nesramno obrekoval"? Odvere je odpadelpreteklo leto Jurij Verbič s Plešivca hiš. štev. 78, kakor uradno poroča mesuii župni urad v Voitsbergu z dne 24. januarja 1909. Vidiš, dopisun, kje je torej Mnesramna obrekljivost"! Te lahko dovolj najdemo pri liberalcih. Z nesramniin obrekovanjem so n. pr. hoteli škalski liberalci spraviti svojega: g. kaplana v ječo, pa jim je c. kif. državno pravdništvo v: Celju štreno zmešalo, ko je ustavilo sodno postopanje zoper g. kaplana kot neutemeljeno. Liberalci imajo res smolo: za karkoli primejo, povsod se opečejo; da bi jih le skoraj toliko pamet srečala, da bi se tam ne praskali. kjer jih ne srbi! Ako pa preganjajo duhovnike, se ne smemo čuditi. ko je Kristus sam napovedal: MAko so mene preganjali, bodo tudi vas." Sram je lahko vsakega duhovnika, če ga liberalci hvalijo, in jim dopada: saj pravi aposfol Pavel: ,,Ce bi ljudem, to je slabim kristjanom dopadal, bi ne bil Kristusov služabnik." ,,Narodni List" naj pa le naprej laže in blati dubovnike ter jim krade čast; tako bo najprej zgubil še tiste naroonike, ki jih še ima; ne verjame rau (ako že skoraj nihče več. Konjiškl okra). k Eonjice. Die 19. t. m. popoldne po večernicah ;ma politično društvo svoj občni zbor. Govoril bode tudi drS. posl. PiSek. Udeležite se shoda v obilnem številn! k Konjice. Pri nas naprednjemo, se iznbrazujemo, pri Nemcih kupnjemo, ptn drogo plfčnjemo. se jim za prijaznost zahvaljnjfmo. Miie ,,pod vejo" pridno obiHkujerao, vinoe do dna pokušajemo, kmeta rešojemo, krčmarjem kljubnjemo, pijancem žcpe spreznojemo, nikomnr ni(5 ne dolgnjemo. Tako se radnjemo, po solzni dolini potojemo in mnogim — vest izpragnjemo. k Eonjice. Mladeniči na plaa! Čas je, da enkrat začneto. Vhar navdnšenja, ki gibje ves slovenski mladeniški cvet, do nas še ni priSel. Niti sapice ni. Fantjo, kje je vaš pogom, Taša moč, ije bistrost raznma in plemeni- tost srca? Žal! Naj etopi le vsaki deeeti naprej, in imeli bomo krepko četo 2a procvit verske, izobraževalne in gospodarske organizacije! Tovariš, zavedaj se svoje mladeaiške &sti, pa tndi mladeniških dolžnosti. Mladost je dolinost, krepost ia modrost, pa ne prevelika prostost in norost. Eaj ne, težko so je odločiti: tn smrekova vejica, ki kaie, kje ?Iada yince, harmonika in nož — tam kDJiga; ki ti aaora usiljevati časni in yečni blagor? Na dan torej, kar je plemenitega y naših mladeniških vrstah, v slogi je mo$, t ekupnem deln najlepša zabava. Zori jntro, sijaj dan, Brat, ne bodi več zaspan! Blažit srce, um in dbin, Fantje nmo hajd na plan! k Koiijice. Na praznik sv. Jožefa dne 19. t. m. bo imelo Katoliško politično društvo svoj obCni zbor. Govori g. državni in deželni poslanec Pišek in drugi govorniki. Protestirali bomo proti nameravanemu novemu vinskemu davku, pogovorili se o političnem poJožaju — zato le vsi na shod. — Na velikonočni ponedeljek popoldan pa ima občni zbor naša Kmečka hranilnica in posojiluica. Vabljeni so vsi njeni prijatelji v obilnem številu, bodisi da so njeni Glani ali ne, zlasti, ker bo znano vrli zadružni govornik g. nadrevizor Vlado Pušenjak imel poučni govor o nakupovanjn prnojil. galice, kmeiijskih strojev, ter dajal pojasnila o gospodarstvu in kmetijstvu. Vspored poglej zadaj med inserati. k Vrhoflje pri Konjicah. V nedeljo dne 6. t. m. je bil z vsemi glasovi odbornikov izvoljen za inpana yntt pristaš kmedke zveze g. Jožef Skrbinšek. Že lanako leto so bile občinske volitye; potem so se vlagali rekorzi ali ¦gorori zoper volite?, katere je pa o. kr. glavarstvo zavrglo kot nentemeljene in neresnične. Tako so se zmešale štrene oekega, do sedaj ekoro vsemogočnega Bštajereijancatt. Sedaj je reselo npanje, da se bodo povrnile zdrave razmere v našo občino, da ne bode med zadhjimi, ampak med prvimi, takorekoč na vrhn, saj to pove že ime — Vrholje. k Sv. Duh-LoČe. Skoraj ni vredno odgovarja- ti na dopis v ,,Narod«ein Listu" štev. 9. Pa da ne bi mislila g. župnik in g. organist, da je spisan od fa- ranov. kakor je bil podpisan, zato naj velja sledeče: Ni res, da je bil naš organist par mesecev v orglar- ski šoli izključen radi posluha. Res je, da je bil celo šolsko leto, in posluh ima desetkrat boljši, ko prosvit- ljeni Janezek. Piše, da ljudje zavoljo slabega igranja kar trumoma beže iz cerkve. Res je, da gredo, ko maSa mine, vsi ljudje iz cerkve domov, ali pa tudi v gostilne na zajutrk, seveda vsak na svoj račun, ne , pa na Janezov. Ni greh, če si ljudje privoščijo kap- ,ljico vina, najmanj župnikov greh, toda greh je laga- ^i in obrekovati. ' k Špitallč. Ko tako-le prebiram tebe, dragi ,,S1. Gospodar" in ,,Naš Dom'\ mi pride pogostokrat na misel, zakaj vendar nimamo pri nas Bralnega in izobraževalnega društva. Mož in fantov, žen in deklet je dovolj. ki bi se takoj navdušili za dobro slvar. Tako pa nikoli jiimamo doma nikakega poučnega govora ne o gospodarskih in kmetijskih rečeh, ne o izobraz"bi in napredku, ter moramo, 6e že hočemo kaj slišati, iti v Žifie ali Konjice, k nam pa nihče ne pride. Storilo bi se vse, a voditelja nam manjka, kateri bi zače\ in vodil. Upajmo, da se v doglednem času zgodi. k Kebelj na PfhOTJO V nedeljo dne zO. marca prid* k natu potovalni nčiielj g G. ričan raapradjat o nmnem kraetij8tvn, posebno pa še o izboljšanjn travnikov. Kmetje pridite! k Straniee. V ncdeljo zvečer je neki iant zabodel doma 201etno Lenčko Dvoršek, ki je na mestu izdiiinila. Kaj vse stori pohujšljivo življenje, alkohol in jeza. O Straničani, kedaj se bodete spametovali ter zapustili grdega ,,Stajerca". Ccljski okraj. o Slivnica pri Celjn. Pri nas smo imeli občinsko revo Marijo Lab, ki so jo posestniki preživljali, ko je hodila od hiše do hiSe. Prigodilo se je, da je bujše zbolela ravno, ko je gostovala v žnpnišču, ondi je bila sprevidena t«r tudi nmrla. c Sv. Peter v Sav. dol. Strašen glavobol vlada pri gospodi okrog liberalnih listov v Celju. Kaj pa se je zgodilo, da je nastal tako hud nahod, me boste vprašaii bralci cenjenega ,,Slovenskega Gospodarja". Nie drugega, kot uvodni članek v predzadnji številki ,.Slovenskega Gospodarja", v katerem sem s kratkimi potezami opisal in s številkami dokazal, da ne preti našemu hraeljarstvu zaradi morebitnega davka na pivo prav uobena nevarnost. To je naše čaštite liberalce neprijetno dirnilo. Nikakor jim ne gre v njihove prosvitljene glave, da bi tudi tisti Terglav, kateri pred dobrim letom po njihovi trditvi še svojega imena ni znal podpisati, sedaj naenkrat pisal uvodne članke za političen list. Prav rad jim to verujem, ker oni pač vsakega človeka merijo po svoji meri, češ, ako smo rai v študiranju obtičali, ki smo vendar naprednjaki, zakaj bi pa potem drugim ljudem kaj drugega privošfiili. Da pa vas, liberalni gospodje, ne bode zgoraj omcnjena bolezen predolgo mučila, vam iz gologa človekoljubja tiho na uho povem, da sem pisal v časnike gospodarske in politične članke že takrat, io ste še vi gospodjo kot dijaki pokajkovali od farovža do larovža in od ene primicije do druge ter ste krožiJi tisto znano: MNa farovškem pragu študentek stoji, Poželjivo obrača v klobaso ofii, Putka, kopunčok, mu močno diši. Po rački pefteni pa sline cedL Na prirnicijo šli, študenti smo mi, Med potjo veselo smo vriskali, Ker tam se vsega zadosti dobi, NaS kmet pa6 za vse obilno skrbi — — —" Da pa nisem svojih člankov tudi veduo podpisoval, je vzrok ta, ker nisem hotel nikjer siliti v ospredje, sedaj pa me veže dolžnost. Zato/bom še tudi v prihodnje, kadar se mi bo zdelo potrebno, pisal v liste, ne da bi hodil k vam po modrost na posodo. Vaša ostudna časnikarska gonja, katero boste najbrž nadaljevali zoper mene in moje stanovske tovariše, mi ne bode nič škodovala, ravno nasprotno. Zakaj, kakor liitro bi me vaše časopisje začelo hvaliti, takoj bi moji vrli Savinjčani mislili, da sem se jim izneveril. Naši vrli in značajni savinjski možje so že dvakrat zaporedoma pri deželnozborskih volitvah pokazali, da ne marajo na čel« nositi tistega grdega liberalnega madeža, katerega ste jim vi hoteli na sleparski na^in pritisniti na čelo. — Znana je našim ljudem vaša popevka, y kateri se bahate: ,,Pa sem zapustil vašega Boga." Zato vsak pristen Savinjčan še z ve6jim studom izgovarja besedo: liberalec, kakor vsak pošten Grk nekdaj ime: Efijalt. — Ker ste zapustili ,,našega Boga", zato pa morebiti tembolj služite Bahusu, ter preklečite bogzna koliko 6asa pred tabernakeljem ,,vašega boga". — Ta pa i& zopet duhovniška, boste rekli, in Terglav je naredil samo križ, in pri tem mu je organist vodil roko, mežnar ga je pa kadil, da ni omedlel pri tem težavnem poslu. Kaj ne? S spoštovanjem se vam klanja ter vas pozdravlja A1 o j z i j T e r g 1 a v, dež. poslanec. c Dramlje. Tožba ,,Staje'rca" je končana. Zoper .,Stajerca" je vložil župnik 0. tožbo, ker ga je ,,Stajerc" v dopisu iz Vojnika-Crešnjic v štev. 21. od 23. maja 1909 obdolžil, da je učitelja Adamifia ob službo in kruh spravil, in da ga ta terjai za odškodnino oropane mu službe. S tožbo je hotel župnik doseči, naj se dožene v teku kazenske preiskave, da je to obdolženje krivično. To se je zgodilo. Verodostojne priče, zdravniki in sodni spisi so dokazali, da je ,;Stajerčevo" obdolženje nercsnično. Posebno to potrjujejo, da je prišel učitelj zavoljo umobolnosti ob službo, in da nima torej niti sence pravice, od župnika kaj tirjati. — Med preiskavo se je še zvedelo, da nima) zatoženi ,,Stajerčev" urednik nič premoženja; tedaj bi moral vse velike stroške za porotno razpravo trpeti župnik. Z ozirom na to, da je župnik svoj namen dosegel in krivdo obtoženega MStajerčevega" urednika dokazal, in ker ne more sam nositi nepotrebnih nadaljnih stroškov, odstopa. župnik od tožbe. To bodi za odgovor tudi ,,Narodnemu Listu" od 24. februarja na njegov sramotilni dopis iz Vojnik,a. Da ga ni sram, sprejemati dopise od človeka, kivje neštetokrat v ,,Stajercu" podpisan. Po trdem boju z učiteljem Adami6emin Stajercem" ter z veliko drugimi liberalnimi časniki so Crešnjičani in župmk Ogrizek lahko veseli. Borili so se za iskreno ljubljeui materni slovenski jezik, za rednost po šolski postavi in za pravice pri župnijski zemlji. Male ste Crešnjice, pa goreče za pravo dobro. Živio! c Mozirje. Z ozirom na nečuveno škodo, katero nam je zopet letos napravil zajec, obračamo se iznova z gorečo prošnjo na gg. deželne poslance, da delujejo na to, da se proglasi zajec za škodljivca in da se sme vsikdar pokončati. KajtL samo v Savinjski dolini naredi zajoc na tisoče kron škode, in kmetje bodo do sadjarstva izgubili vse veselje. Kaj pomaga, če se trudi gospodar po več let z drevesom, in z veseljem pričakuje lcpega sadja, a čez zimo pride nesrečna žival, in mu konča vse upanje. Ako se zajec ne proglasi za škodljivca, bode sadjarstvo nazadova- 10, mesto, da bi napredovalo. Torej pro6 z zajcem. Savinjski kmet. o Mozirje. Zopet je rainula huda zima a minula ni brez hudih posledic. Že lansko leto smo poroča- 11, koliko škode je napravil zajec na naših sadonosnikih; kolikor je ostalo lani, unifiil je letos. S potrtim srcem gledam okrog Mozirja in po okolici, ko opažam neusmiljeno od zajčjih zobov obdelane jablane; ne samo mlada, ampak tudi že po 5 do 10 let stara drevesa so uničena. Ne vemo, komu bi pripisovali to hudo zlo, ali krivični lovski postavi, ali najemniku(lova? Da naš najemnik lova ni brez krivde, to jo istina. Sprehaja se po liribih in bregovih, kjer zajca ni, okrog Mozirja pa se zajca pusti, to je pribito. Dokaz temu je, da je tik Mozirja popolnoma uničen jako lep sadonosnik, ter oglodan do zadnjega drevesa. Da pa so se imeli zajci bolj po domače, so priredili mozirski lovci v ,,Hotel zur Post'; svoj zimski klub (SchiitzenKlub), in prav po naprednjaško strelne vaje. Tem bolj ,,nobl" je izgledala cela stvar, ker so si izbrali za predsednika pristnega — Nemca, in slišala se je pri teli vajah preblažena nemšOina, venomer: TrOIfer eins, TroHer zwei. Zajec pa je v sadonosniku žrl brez državnega nemškega jezika. No, pa kaj si hoCemo, saj so te vaje vse po naprednjaško, kaj ne? Upamo pa, da bodo te vaje dosegle to, da se bodo mesto psov streljali zajci, in mesto voznikov pa lisjaki. Ako bodete to dosogli, potem bode bolj poceni za vas, in nam pa v korist. c Šmartno ob Paki. Kaj je novega? Nefc liberalec bnde dobil .,patont", ali pa še celo dva. Kdo? V zadnji številki ,,S!ovenskega Gospodarja" je neki dopisnik poročal, kako je pešpot iz Šmartna proti Pafiki vasi Jeree imenitno posul. Ali ni to vredno ,,patenta"? Namesto, da bi se mož poboljšal, ter spravil tisto tvanno kam drugam ali podoral, se jezi nad do^ pismkom ter zaradi omenjenega dopisa, zabavlia okrog, češ: „ Jaz bodem že pokazal, tem Črnosukniežem " Ali ni vredno to zopet ,,patenta"? Kaj pa, ka bi mu županstvo iz zdravstvenih ozirov dobavo tega ,,patenta".prepovedalo! Spioh ta mož strastno ubija",,klerikalnega" zmaja, mi se mu pa le pomilovalno smejimo. Jerec, Jerec, poboljšaj se, dokler je še čas. — Drugi kmet iz okolice. o Šniartno ob Paki. Dne 15. t. m. nas je v gostilni pri Pirtovšeku jako zabaval neki Marko, ki ima lo lastnost, da je bolj liberalen, in ne »klerikalen", sicer pa prav pohlevna in poštena duša. Med drugim nam je kazal, kako se na umeten način vihtijo in premetavajo stoli, ter uspešno mečejo proti, tem preklicanim klerikalcem. Tudi nam je razkazoval, kako a« pri izgovarjanju psovk morajo usta pravilno odpirati, da so iste bolj blagodoneče. Vse to nam je sam prakti^no pokazoval. Ker pa siromak za takšne produkci|e nima ,,Gewerbšeina", se bo baje moral zavoljo tega zagovarjati pred c. kr. sodnijo. Res, sama smola! c Sv. Ema. Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri Sv. Emi naznanja, da priredi Dekliška zveza velik dekliški poviC-ni shod v nedeljo, dne 20. marca po večernioah v prostorih kaplanije pri Sveti Emi. Me šentemska dekleta smo, že dolgo časa želele takšnega poučnega shoda, zato se ga bodemo v obilnem številu udeležile in želimo tudi sosednih tovarišic, da bi se tudi pridružile našemu velepomenljivemu shodu. Povabile smo tudi iz župnije Sv. Petra dve izobraženi govornici. Iz domače župnije nastopile bodo tudi nekatere z dekiamaeijami. Živele Slovenke! c Sv. Ema. Poučni shod dne 6. marca, katerega je priredilo Kat. slov. izobraževalno društva pri Sv. Emi, se je prav imenitno obnesel, in ostane pri mnogih poslušalcih v živem spominu. Predsednik izobraževalnega društva g. Janez Anderlift pozdravi v prav obilnem številu zbrane poslušalce, otvori shod, in odda besedo gosp. Gomilšeku. Za vse dobro vneti in iskreni govornik pozdravi prisrčno navzoče poslušalce, blagruje dobre ude in ožigosa vse farane, da naj se zanaprej še vedno vnemajo v organizacijah za naža načela, in da se naj nikar ne ustrašijo za naprej tistih pobijalcev društva, kateri hočejo le dobre ude izneveriti in jim škodovati v dušnem in gospodaiv skem oziru. Priporooa posebno tri dobre najboljše re^ či, namreč da branijo sv. vero, in v, njej vedno zvesti ostanejo, da brauijo iti ohranijo mili naš maternl slovenski jezik, da ne zametujejo božjega daru. Braniti nain je pa tudi naše pravioe, naš dom, naše poštenje, kakor tudi braniti nam je naše šole. Na svoji domači zemlji pošteno živeti, ne v tujino siliti brez posebnih vzrokov, kjer se navadno izgubi poštenje in vera, ker ne morejo redno zahajati k službi božji, ia se vsled tega med ljudstvom pokvarijo, dostikrat celo izgubijo časno in ve6no srečo. Po tem krasnem in pomenljivem govoru gospoda predavatelja, zapoje oerkveni pevski zbor milo in ubrano krasne narodne pe&ral. Vrlim pevkam moramo izreči zahvalo za trud, in se priporočamo v prihodnjiC, da počastite zopet drugi skod s svojim lepim petjem, in kot Clanice Dekliške zveze vnemate vedno bolj svoje sotovarišice za izobrazbo. Nazadnje se še predsednik društva iskreno zahvali vrlemu govorniku, kateri se toliko trudi za blagor celega naroda. c St. Vld pri Grobelnem. V zadnjem času se je koračnica ali marš ,,Mladi vojaki" z ozirom na Šentvidske razmere prenaredila tako: Mi smo šentvidski naprednjaki, Kako nas gledajo ljudje, Pa pravijo, to so junaki, Rekurzi vsi jim spodlete! Velike delamo korake, Pa ne naprej, ampak nazaj, In liberalne naše čake Se nam podajo, da je kaj. Ko mi vilitimo bridke meče, Udarci v nas lete nazajj, Tn vse smeji, ker uteče Nam vselej klerikalni zmaj. . Pri vseh volitvah smo propali, Naš glas nikjer nič ne velja, Zdaj še župana pokopali, To je paft najbolj žalostna. Ko bomo pa kedaj dorasli, Nas tudi našla bo modrost, Pustili bomo celjske jasli In liberalno njih norost. 'Apostol Janez klerikalec, — So naidref rekli naš gospod —, Bil prvi je, a liberalec - Pa bil je Judež Iškarjot. o SIlTillo« prl Celjn G p. Suk-va j» podarila bralDemu društrn nekatere prav porahne knjige z* katere ee ji iskreno fahTaljujemo; zapugiioa so DJenega moža pokjjacga g oaduŁ;telj». Brežiški okra). b Pišece. V nedeljo je zdihnila s?ojo blago dušo mati naše učiteljioe gospe Bohinčeve. Pokojnica je bik vrla mati, ki je svoje otroke vzgajala res v krščansken; dnhu. Tamkaj nad zvezdami naj ji ljnbi Bog stoterno poplača! N. p. v m. b Pilštanj. Dne 13. marca ?e je ponesrečil posestnik Mihael Jng. Šel je s puško v hosto. V hosti se je spodtaknil, puška se je sprožila in bil je pri priči mrtev. Prestrelil si je glsvo. Rajni zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Naj bi bil ta skčaj dragim za svarilen vzgled, ki hcdijo v nedeljo na luv. Tretja božja zapo?ed posvečnj praznike, še ved.viy veija. b Videm ob Savi. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi dne 19. t. m. igro ,,Sveta Neža." b Brdo-Loke pri Planhii. Dopisnik v zadnjein ,,,Slovenskem Gospodarju" o zadevi volitve občinskega odbora dne 17. februarja t. 1. nam je le preveč znan. Najbolj pa vse poštene volilce razjari dejstvo, da se upa sploh svoje delo v našem listu zagovarjati in olepševati. Cemu potem njegovo letanje od hiše do hiše, lov na pooblastila. 6emu nedeljo poprej sliod na Gračnici? Je-li bilo to vse ,,ljudska volja?" Noben izgovor ne pomaga, da se je volil v odbor štajercijanec. Škoda zares, da nima urednik do Brda segajočc škarje, s katerimi bi nekatere jezika pošteno priškrnil, ki so tako marljivo agitirali za, planinskega ,,Štajercijanca", sovražnika slovenskega ljudstva, in ga tudi spravili v občinski odbor Brdo-Lokq. — ,,Ce njega ni v odboru, ne dobimo nič podpore," bil je vojni klic. Sedaj pa bodo gotovo ob vsakeui deževju vse Brdo sarai cekini po 20 K pokrivali. — Drugi vojni klic pa je bil: ,,Ako Jazbinšek še kot župan ostano, mu bo morala občina ,,penzijon plačati". Kakšen ,,penzijon" bodo morali še Planinci svojeniu plačevati. — ,,Revni posestniki", se mi zares smilite, ker boste iz celega šolskega okoliša mastno za Plaainski vodovod prispevali. — Zalibog, da se med Slovenci take stvari dogajajo. LoCan X. Knjlievnost. § Smarnice romarja jeruzalemskega. 32 premišljevanj za mesec majnik; obonem molitvenik za romarje v Jeruzalem. — 8.% Strani 408. Cena vezano knjige 2 K; po pošti 2K 10 vin. — Pod tem-le naslovom je ravnokar izšla v Cirilovi tiskarni v Mariboru knjiga, katero je spisal 6;. g. F. S. Segula, župnik pri Sv. Roku ob Sotli. Skoro vsako. leto izidejo med Slovenci kake nove šmarnice, ki prinašajo govore, pridige in premišljevanja za mesec majnik. Obdelana je y njih že vsa obširna snov Marijinega češčenja. Med najlepše in uajbolj zanimive slovenske šmai'nice pa moramo prištevati Segulove. Podajo nam čisto novo, izvirno snov, kakoršne še nobene slovenske Šmarnice niso razlagale. G. Šegula je bil o velikonočnih praznikih leta 1889. v Jeruzalemu. Na svojem dolgem potovanju si je začrtal posebno globoke vtise1, vrnivši se v domoviuo, je naredil o njih premišljevanja, in sedaj jih je povil v ,,šopek šmarnic". V njih kaj lepo opiše svote kraje in sploh vse, kar je na potu videl ali slišal, k temu pa doda kak lep nauk. Na primer: Pred vhodom v borno vas Someron (Samarija) je prvič slišal pozdrav ,,Salem aleikum — Mir z vami!" Razloži ga, ppiše njegov pomen, potem pa dostavi ganljivo prenrišljevanje o zunanjem in notranjem miru pri ljudeh. Okrašena je knjiga tudi z mnogimi podobami iz jeruzalemskega potovanja. Kot dodatek slede še molitve in pesmi v majniku. Ker nameravajo Slovenci leta 1910. pod vodstvom vrlih duhovnikov prirediti jeruzalemsko romanje, je knjiga ravno sedaj Š8 tem bolj dobrodošla. — Te Smarnice pobožnim Slovencem res prav toplo priporočamo. — Knjiga se naroča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Vestnlk mladinske orjanizacije. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Mladeniški sliod, ki se je vršil dne 13. sušca po poznem svetem opravilu, se je prav lepo obnesel. Bilo je ftez 100 čvrstih mladeničev iri lepo število drugih mož in prijateljev mladine. Zbrani so pazno poslušali izvajanja g. dr. Hohnjeca, v katenh je krepko pokrtačil naše narodne in verske nasprotnike, in nam priporočal odlofinost, odkritost, in prav polrebno družabno lastnost, odpuščanje. Zato se mu prav lepo zahvaljujemo in želimo, da bi nas še večkrat obiskal. Tudi od Sv. Tomaža se je udeležilo lepo število mladeničev, izmed katerih je mladenič Pu6ko v jedrnatih besedah izrazil svoje prepri6anje do vere in naroda. Tudi mladenič Poplatnik je v svojih izbranih besedah omenil potrebno delovanje Mladeniških zvez. Nato je predsednik Mladeniške zveze, Stuhec, s primernimi besedami zaključil shod. Mladina, le tako naprej, in naši verski in narodni sovražniki bodo zinetali orožje od sebe! HaJnoveJJe novlce. Na shodn v Konjicah dne 19. t- m. govori tudi poslaneo dr. Benkovič iz Celja. Radl slabih u6nlh vspehov v nemščini na oe!jdd višji gimnaziji, posebno radi žalitev slovenskih dijakov po profesorju Eisnerju, jc interpeliral gospod poslanec dr. Benkovič v seji dne 15. t. m. lladi napačnega tolmačenja predpiso\ o prosti lcuki žgauja na Stajerskem interpelira poslanec dr. Benkovič finančnega ministra. Finančne oblasti smatrajo kot nedopustno prosto kulio žganja, ee je kdo v istem letu, ko je žganje kuhal, preje ali pozneje kdaj točil doniače vino, četudi le pod vejo ali le v omejenem 6asu. To je protipostavno, kei- je le istočasno kuhanje žganja in točenje vina prepovedano. lnterpelant zakteva, da se finančnim oblastim aa Stajerskem prepove tako samovoljno tolmacenje zakona. Radi množečili se nesreč na progi ZidanimostLitija južne železnice, posebno skrčenja števila že-. lezniških čuvajev, je interpeliral poslanee dr. Benkovič železniškega ministra, zahtevnjoe, da se vzroki teh nesreč preišeejo iu bolj skrbi za varnost prometa na tej progi. Italijanski lesotržci A" se\niškem okraju so že mnogo domačiiiov oškodovali. Družbi Baron Treves in Co. ter Societa anonima itd. pa sploh v Avstriji niste dopuščeni. Poslanec dr. Benkovič je interpeliral v trgovskem ministrstvu, ki se bode oprijelo zadeve, ter je stavil interpelacijo na celokupno ministrstvo, da se nepostavnostiin konec napravi in oškodovaniin povrne škoda. pnteresentje naj se obruejo na poslanca dr. Benkoviča. Središče. Prenavljanje povečane župne cerkve vrlo napreduje. Se pred prazniki bodeta dogotovljena oba stranska oltarja, delo mariborskega pozlatarja gospoda Zorattija. Si-edišče. Odličnemu rojaku središkemu, preč. gospodu Matiji Šinko, zlatomašniku, profesorju hog&slovja in župniku v pokoju, je .skazal veliki mojster nemškega viteSkega reda, nadvoj\oda Evgen, odlikovanje. Podelil je zlatomašniku zaslužni Marijanski križec v priznanje za velike zasluge, ki si }ih je pridobil za župno cerkev kot velikodušni dobrotnik iu požrtvovalni' načelnik družbe za zidanje župnijske oerkve. Zaslužnemu odlikovancu naše najiskrencjše čestitke!