3 nč.
3t»y-"? ' je 4

37. številka.
(v Trstu, v Četrtek zvečer dne 26 marca 1896.)
Tečaj XXI.
„BDINOIT"
Uhaja po trikrat na teden t ieatlli i«, danjih ob tovlcil*, 6«tvthlh in aobotatla. Zjutranje iadanje izhaja oh 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno isdanje stane : za Je^enniflgec . f. 1.—, l k van Avstrija (. 1.50 » tri meneo. . „ 8,— , . . 4,50 » pol leta . . . 6,— « • « *— ta TM IfftO . . n 12,— , ,
Naročnino je plačevati naprej nt naročbe brez priložene naročnine se oprava n« ozira.
Peaamičue Številke se dobivajo ▼ pro-dajftlnioah tobaka v 1rnt.n po S nvč., izven Trat« po 4 nvi.
Oglasi ae rakune po tarifa v petita; za naslova z debelimi črkaai ae platoje prostor, koliker obsega navadnih vrstic.
Poslana osmrtnice in javne zahvale, domači oiflp.si itd. ae računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništva alioa Caserma it. 13, Y»ko piamo mora biti frankovauo, ker uefrankovana se ne •prejemajo. Rokopisi ae ne vračajo,
Naročnino, reklamacije in oglase spre-jura« upravnimtvo ulioa Molino plc-nolo hftt. 3. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklama cti* ao prosto poktninu.
Gl
e« M«N > m*«"
Naše železniško vprašanje.
m.
Govor p osi. viteza Stalitza v seji poslanske zbornice dne 17. marca 1896.
Visoka zbornica 1 Po toliko in tolikokratih oglasi) sem se za besedo, da vnovič spregovorim o tistem nesrečnem vpraianju direktne železniške zveze Trsta z nevernimi in zapadnimi provineijam: drŽave.
Toda tla, na kojih se gibljem danes, so pov* vsem različna od onih, na kojih sem se boril do sedaj za to stvar, toli važno za vso državo.
O tem sicer jako suhoparnem predmetu mogel bodem torej danes razpravljati, kolikor možno na strani pustivši že večkrat povedane argumente, oriienjaje in pojašnjevaje še ne uveljavljene okolnosti in lokalne odnošaje, na tak način, da se smem nadejati pozornosti te visoke zbornice do zaključka tega mojega govora.
Dočim so se torej različne vlade, ki so se vrstile nekaj let sem, kazale povsem pasivne nasproti mojim tozadevnim Izvajanjem, ali pa so se le dobrohotuo izogibale istim, je pa sedaj vlada sama, popolnoma nepričakovano in iz lastne inicijative došla pred zbornico jasno, pozitivno in pri-trjajočo izjavo.
Tako je spoštovani gospod ministerski predsednik, njegova ekscelenca grof Badeni v trenotku, ko se je v tej svoji lastnosti predstavil zbornici, izrekel menenje:
„Da bodo iz različnih vzrokov v gospodarskem pogledu zaostale in vsled tega šibkeje dežele na severu in na jugu države predvidno deležne posebne skrbi se strani vlade in ljudskega zastopa, ker bode tako postopanje odgovarjalo eminentno dižavni koristi, in ker provspeh obmejnih pokrajin mora biti le na korist srcu in jedru monarhije*.
Na isti način se je izjavil neposredno na to tudi spoštovani gospod finančni minister, njegova eksceleuca Bilinski, ko je prvikrat prišel pred zbornico povodom svojega finančnega ekspozčja:
PODLISTEK.
Novela; hrvatski spisal Jenio Sisolski.
IVrvel M. C—Ž.
KDalfe).
V oni dobi je bila najpoznaneja gostilna prav blizo obali, z lepim izgledom na morje in na otok Brač. Najel sem si lepo sobo v prvem nadstropju. Gostilna je imela v prvem uadstropju, ako se ne varano, pet sob, jedno poleg druge z dotičnimi Številkami. Sleherni, ki j® bival v teh sobah, moral je nositi seboj tudi ključ, ki je otvarjal vrata na hodniku. Vedeti treba, da so te sobe pripadale gostilni, ki je imela premalo prostora in ki je bila oddaljena od tod za kakih sto korakov. Kakor kaže, najel je gostilničar vse nadstropje v jedni privatnih hiš. Velika okna v sobi, v kateri sem se nastanil jaz, toliko da se ue tikajo, ako z ulice gledaš na pročelje hiše.
Uredivši se nekoliko izišel »em iz sobe; a čim sem stopil na hodnik, začul sem akorde klavirja. V sosednji sobi je bil nekdo zadovoljen. Hodeči po ozkih ulicah dospel sem nenadoma na takozrani .gosposki trg". Tu, pred kavarno, na-
„Da so popolnoma izdelani železniški načrti za zgradnjo druge zveze Trsta z monarhijo in da torej to staro vprašanje pride do svoje rešitve, ako visoka zbornica dovoli sredstva v to*.
Kakor mi je prijetno to in kakor so me presenetile te ministerijalne izjave, vendar ne morem smatrati istih morda za kako koncesijo ali cel6 za kako prednost, ker v resnici niso nič dražega, nego zakasnelo pripoznanje že desetletja živo občutjene potrebe, pravice, oprte na silo obstoječih zemljepisnih odnosajev, mesta tržaškega, v posebni lastnosti istega kakor jedini trgovinski emporij Avstrije.
Pač pa pozdravljam te izjave kakor posebno razveseljiv in mnogo obet Joči dokaz previdnosti, modrosti in dejanske dobrovoljnosti nove vlade v obče, kakor nje pri tem posebno prizadetih gospodov ministrov financ in trgovine še posebej, pri čemer se nadejam zajedno, z ozirom na okolnost, da se je med tem zasnovalo železniško ministarstvo, da se tudi v to imenovani spoštovani gospod minister, njegova ekscelenca vitez Guttenberg, uverjen o potrebi primernih prometnih zvez za neobhodno potrebno povzdigo gospodarskih odno-šajev v Trst«, izjavi za 'ste nazore na korist vkupne države, v ta namen, da se tudi res uresničijo te izjave.
Ker pa je mimo tega njegova ekscelenca gospod finančni minister, ko je našteval načrte, med kojimi se bode, kakor je rekel, odločiti za jednega gledć Trsta, povedal ne le visokost za to zveio potrebnih stroškov, ampak tudi način po njem na-merovanega financiranja, je dokazal s tem, da ne le zaresno misli se svojo nakano, ampak je zajedno zaklical ,hic Rliodus* zbornici, koji bode dovoliti potrebna sredstva.
Železniški načrti, o kojih se govori, so nastopni :
Divača-Loška železnica, stroški 16,000.000 gl. Predelska	,	, 27,000.000 „
Prško Tur .	„ 29,000.000 t
Preko Karavank .	„ 20,000.000 ,
Te različne železnice, od kojih vsaka ima
letel sem, na veliko svojo radost, na nekega prijatelja dijaka. Opazivši me, se je zelo začudil ta tovariš z vseučilišča dunajskega ; poletel je k meni, me objel, poljubil ter me jel izpraševati o sto stvareh. Ko sem ga pomiril nekoliko, povedal sem mu na kratko, kako se mi je pristudilo na Dunaju in kako da sem zaželel potovati v Dalmacijo. Prijatelj se ni mogel čndom prečuditi; smejal se mi je, tipal me, vrtil klobukom na glavi, prijemal se rokami, stiskal mi desnico — iz srca se je rado-val na mojem dohodu.
—	Veruj mi, Dragimire, poprej bi se bil nadejal smrti, nego da bodem videl danes tebe. No, povej mi, misliš-li dlje časa ostati v Spljetu ? Da, da, ostani, videl bodeš, vse ti hočem pokazati! E, krasen ti je Spljet, a okolica! Ooo ! A glej ti si se najbrže nastanil v gostilni. Ne, to ne sine biti. Hajdi, prosim te, pridi k meni, pri meni je dosti prostora.
—	Hvala ti, dragi amice! Ni vredno; po-jutršnjem odidem.
—	E pa bodi, kakor ti hočeš ! No, sedaj pojva, da ti kaj pokažem.
Ostala sva dlje časa skupaj. V pogovoru obhodila sva skoro ves Spljet, ter se potem zopet vrnila na gosposki trg.
svojo posebno gospodarsko vrednost, morejo postati po kombinaciji druge z drugo železniške zveze povsem različne nravi in važnosti.
Tako more n. pr. železnica Divača-Loka, koja železnica ne bi bila sama zase nič druzega kakor vsporedna železnica že obstoječi južni železnici, postati v svoji kombinaciji z železnico prško Karavank zvezna železnica medpokrajinske važnosti med Trstom in Celovcem, dočim bi se železnica prčko Tur v kombinaciji s predelsko železnico premenila na jedni strani v zvezno železnic* med osrednjo-evropskimi notranjimi deželami s Trstom in bi po takem zadobila trednaroden značaj, na drugi strani pa bi se razvila, prisvojivši si tamošnji prevozni promet v prekomorske dežele Vztoka in Vztočne Azije, do svetovne železnice prvega reda.
Pred vsem imamo torej vprašanje, kojo izmed teh dveh železnic si želi Trst.
Po meni zastopana trgovska in obrtna zbornica, ki je poklicana gojiteljica in čuvarica go-spodarsko-trgovinskih koristij Trsta, zahteva izključno le svetovne železnice, oziroma železnico preko Tur žnje neposredno južno zvezo z morjem.
Ker se je od strani vlade za tako neposredno južno zvezo obljubila le jedna možnost, torej si v tem konkretnem slučaju moramo misliti le železnico p r 6 k o Tur in Predela.
(Dalje prih.)
Polltiške vesti.
V TRSTU, dne 26. norca 189«.
Dopolnilne volitve za deželni zbor istrski vrSile se bodo — kakor je izvedela „Naša Sloga" iz n^jzanesljivejega vira — že tekom meseca maja. Poznano je, da je italijanska večina v Poreču brez utemeljenega razloga in nasilno uničila volitve posl, Jenka, M a n d i (i a in K o z tili d a, prva dva izvoljena za kmečke občine okraja voloskega, poslednji za iste občine okraja lošinjskoga. Volitve volilnih mož se bodo vršile torej že koncem aprila ali začetkom maja, imamo jih
—	Dragimire, kje te najdem to popoludne? Hočem biti s teboj.
—	Ako ti je drago, priti hočem tu sem, pred to kavarno.
—	Ne pred to • ta je avtonomaška.
—	Tako! nasmejal sem se jaz.
—	Da, tako. Poglej, tam, pred ouo drugo kavarno, na oni strani trga, tja pridi,
—	Ali je tolik razpor v vašem meetu ?
—	Da, kakor Bianchi in Neri v Firenci. E, lopovi, malopridneži; veš, nismo mi krivi....
—	Pomiri se olovek! presekal sem mu besedo; reci, je-li daleč Solin?
—	Ni daleč. Eno uro peš. Veš, oni z Dunaja sejejo razdor...
—	Prosim te vendar, umiri se ! Hočeš-li z mano v Solin ?
—	Hočem. Ako želiš, se lahko še danes odpeljeva tja. Videl bodeš, divna okolica!
—	Sedaj pa k obedu. Z Bogom Aristidej!
—	Z Bogom, da sh zopet vidiva.
Istega dne popoludne šel sem s prijateljem v Solin, da vidim ostanke tega slavnega mesta. Cesta je bila dobra, no, kočija pa predpotopna.
(Dalje prihodnjič.)
torej že pred vratmi. Nam se je obrniti sosebno do voli I cev okraja voloskega, da se o pravem času in zareano pripravijo na volilno borbo, ki bode tem zuameniteja, ker pojde tu za najvišo narodno korist: za načelo samodoloibe naroda in za narodno čast. Tudi prihodnja dopolnilna volitev j mora se združiti v sijajen protest proti nagemu na- : silju, se mora povspeti do sijajne narodne n.anife- | stacije. — Te dni je bila v našem uredništvu poznana oseba iz okraja voloskega, o kateri je razširjeno menenje, da povodom zadnjih volitev ni bila na strani takrat izvoljenih poslancev. Ta oseba se je izjavila : „Sedaj se nc sinemo povpraševati, kako mislimo sicer o Jenku in Mandiču, ampak voliti ju moramo zopet že zaradi — načela !" Tako je, ko gre za načelo, umakniti se morajo osebne simpatije in antipatije in tudi lokalni interesi in — prepiri. Tu gre za načelo! Italijanska većina je neosnovanim in popolnoma samovoljnjim uničenjem omenjenih volitev kršila pravico našega naroda, voliti si poslance po svoji volji, in je razžalila slovesno izraženo voljo tega naroda; na istem razžaljenem narodu je sedaj, da zopetno jednoglasno izvolitrijo istih poslancev pokaže Samovoljni gospodi, da t ona mora spoštovati naio voljo na naših tleh. Tako treba razumevati pomembnost predstojećih volitev, a kdor bi ne hotel razumeti te pomembnosti, ta bi pokazal le, da — n i nas!
Naše železniško vprašanje. Ko je nastopil svojo imenitno službo sedanji in prvi železniški miuister, zatrdil je slovesno, da hoče povspeševati v svojem področju gospodarske koristi vse države, ne glede na narodnost pojedinih pokrajin. Mi smo porabili to priliko, da smo apostrofovali gospoda ministra, naj se vendar enkrat spomni naših uprav v železniškem pogledu toli zanemarjenih pokrajin. Mi smo rekli tudi, da se nočemo posebno potez&ti ni za ta ni za oni predležečih načrtov za zvezo Trsta z notranjimi deželami, ampak zaklicali smo: naplavite vendar enkrat to zvezo, bodisi po tej ali oni črti! Mi smo od nekdaj obžalovali ta boj med privrženci predelske in loške železnice, obžalovali smo, da se je mesto tržaško razdelilo v dva tabora ob tem važuem vprašanju, obžalovali smo, ker smo vedeli, da je bil ravno ta prepir dobro došel izgovor vsem do-sedaujiiu vladam, da niso storile ničesar. Po časnikih in zborih je vihral ljut boj med Predelom in Loko in vlade so zadovoljno opazovale ta boj; v tem pa so zložno jadikovali na tej in oni strani, da propadajo gospodarske koristi Trsta in trgovina vse države. Niso pa pomislili, da so in-teresovani krogi sami krivi na napredujočem propadanju Trsta v toliko, da se niso mogli sporazumeti za način, kojiiu bi trebalo pomoći v Trstu. No, sedaj kažejo vendar zuamenja, da se to vprašanje skoro zgane z mesta. Ne smemo se pa čuditi, da se v tem usodnem trenotku, ko se vlada pripravlja za konečno in odločiluo besedo gledć druge železniške zveze s Trstom, zopet trčila drugo ob drugo nasprotujoča si meueuja. Mi pa hočemo tudi sedaj stati na svojem vzvišenem stališču: ali to ali ouo, samo da dobimo svojo drugo železnico. V zmislu tega svojega stališča prijavili smo najprej govor g. posl. N a b e r g o j a, ki se ni hotel izreči ni za to ni za ono črto, ampak je zahteval toplimi besedami, da se vendar enkrat reši to vprašanje v zmislu pregovora: Meglio tardi che mai! Potem smo priobčili govor posl. Ko b 1 a rja, ki je navdušen zagovornik loške železnice, a sedaj pride na vrsto poslanec vitez S t a I i t z, ki se je v imenu trgovinske zbornice tržaške potegnil za predelsko železnico. Tako so ćuli oziroma bodo čuli naši čitatelji menenje s treh strani. V glavnem soglašajo seveda ta tri menenja: v uverjenju namreč, da Trst in i njim vsa avstrijska trgovina nujno potrebuje, pomoči, katera pa more priti jedino le po drugi primerneje zvezi našega pristanišča z notranjimi deželami avstrijskimi! Dal Bog. da bi skoro sledila tudi temu splošnemu uverjenju primerna — dejanja! Živela torej bodoča druga železniška zveza tržaška 1
Zakon o uiirovinah državnih uradnikov.
Proračunski odsek je že vsprejel vso vladno predlogo z jedino premembo, da najmanjša mirovina udovam uradnikov bodi 400, služabnikov po 300 gld. Posl. Kaizl je bil sicer predlagal, da bi se miroviue smele višati Je potem zakonodaje. Ali finančni minister se je uprl temu predlogu rekši
da mora ostati nedotakneno pravo krone vižati ali nižati mirovine potem milosti.
Obnovljenje pogodbe z Ogersko. Kvotna deputacija se je včeraj s šla v drugo sejo in se je odobrilo poročilo poročevalca Beera, zahtevajoče, naj se primerno zniža avsirijski, oziroma poviša ogerski prispevek. Mladočehi so zahtevali, naj bi bil prispevek s te in one strani 60:50.
Cesarska dvojica nemška je dospela mi-noli torek v Genovo, kjer se je ukrcala na jahti .Hohenzollern". Nemški cesar in italijanski kralj se snideta v Benetkah med 12. in 13. aprilom.
O zdravja sv. Očeta širijo se zopet nepovoljne vesti. Iste so sicer najbrže pretirane, vendar pa trde tudi današnja poročila, da zdravniki svetujejo papežu, da naj se začasno umakne poli-tiškemu zanimanju. Zdravniki so uverjeni, da se sv. Oče zopet okrepi popolnoma po primernem odpočitku.
Dogodki v Italiji. V italijanskem senatu pričela je predvčerajšnjem razprava o kreditu za Afriko. Razni govorniki (in sicer večina istih) priporočali so, da naj bi Italija sklenila mir z Mene-likom, toda pod kolikor možno »častnimi* pogoji. O tej priliki je roinisterski predsednik Rudini zatrdil, da nikakor ni res, da bi bil Me-nelik z a h te v a 1 v o j n o o d S k o d n i n o v znesku 50 milijonov lir.
Senat je tudi res dovolil vladi zahtevane kredite za Afriko ter je izrekel istej svoje zaupanje. Seveda ni smeti previsoko ceniti tega zaupanja, kajti pravega izraza javnega menenja je iskati le v poslanski zbornici. Za sedaj seveda tudi ne v tej poslednji, kajti sedanja zbornica je sad groznega pritiska bivše Crispijeve vlade.
Gledć Rudinijevega ministerstva trdijo ljudje, ki poznajo odnošaje v Italiji, da ima usodo istega v rokah — M e n e 1 i k I To pa je tako-le razumeti : Ako Italija sklene mir z Menelikom kolikor možno hitro in ne da bi morala plačati Abesiniji vojno odškodnino, potem u-tegne Rndinijevo ministerstvo živeti do jeseni, ako pa ne — potem mora pasti v kratkem.
Slednjič beležimo še, da je dne 24. t. m. dospelo iz Masave v Neapelj 111 ranjenih vojakov. Pi avijo, da obišče v bolnišnici te ranjene celo nemška cesarska dvojica. Z ranjenimi dospelo je iz Afrike tudi nekaj časnikarskih poročevalcev. Isti niso povedali baje ničesar novega, ampak le ostro kritikujejo Baratierijev nesrečni „komando". Ti časnikarji potrjujejo, da je Baratieri v Masavi — zaprt.
Italija v Afriki. Te dni odpotujeta v Afriko še dva italijanska generala, namreč general Del Magno in pa general Lodi. Prvi naj prevzame v Masavi poveljstvo divizije, katero je sestaviti iz ostankov onih brigad, ki so preživele poraz pri Aba Garimi.
Važnih vesti iz Eritreje ni. Le toliko poročajo iz Rima, da dogodki okolo Adigrata kažejo na to, da hočejo Šoanci popolnoma obkoliti utrdbo ter jo prisiliti, da se uda, ko jej zmanjka živeža. Istotako so postopali z utrdbo Makalč. — Na utrdbo Kasala derviši baje niso še naskočili; vsaj do včeraj ni bilo nikakoršne vesti o tem.
Angleži v Afriki. Poleg .Italije v Afriki" imamo torej že .Angleže v Afriki*, namreč Angleže, ki si namerujejo zopet prisvojiti južni Egipt iu ž nji in važui postojanki Kartum iu Don-golo, pod pretvezo, da id6 krotili derviše iu madi ja. V seji angleške poslanske zbornice dne 20. t. m. priobčil je državni tajnik, da se je angleška vlada odločila do vojne proti dervišem, ker poslednji pretijo utrdbi Kasala iu ker bi derviši utegnili postati zel6 neprijetni tudi Angleški v Egiptu, ako bi premagali Italijane, torej Evropejce, a interesovane evropske velesile privolile so do te vojne. — Poveljnikom angleško-egipčanske vojske imenovan je general Kitschener paša, kateremu se pridruži tudi znani Slatin paša. Toda vojski, kateri zbirajo doslej pri Vadi-Halfi, da jih odpošljejo proti Dongoli, ti vojski so večinoma Egipčani, samo dva polka je Angležev. V kratkem dodajo tem četaiu še tri bataljone Angležev in posebni voj 7000 beduinov (Arabov), da bode angleška vojska štela do 19.000 m6ž. Pozneje pa pošljejo v Sudan bržkone izdatno vojsko iz Indije, ako namreč ne bi šla stvar tako gladko, kakor si jo Angleži želo. Kar pa se dostaje vojske der--višev, došlo je dne 24. t. m. u Kaira v Carjigrad
to-le poročilo: Okolo Dongole je kakih 11.000 dervišev, od kojih je oboroženih le kakih 4000 i dobrimi puškami, ostali pa sulicami, konjikov da je le 2000. — Ako pa je res, da ie kalif (mudi) Sajed Abdullahai proglasil „sveto vojno* proti angleškim „nevernikom«, izvestno nstane ves molia-medanski Sudan proti Angležem in teklo bode krvi, mnogo krvi, predno se posreči Angležem doseči stavljeni si sebični cilj.
O tej priliki zabeležimo Še, da je angleška kralj i ca imenovala te dni našega cesarja lastnikom dragonskega polka svoje telesne straže. To po-deljenje vzbudilo je veliko pozornost v politiškem svetu, kajti izmed evropskih vladarjev bila sta doslej le dva lastnika angleških polkov in sicer nemški cesar in pa ruski car, ki sta pa oba v sorodu z angleško vladarsko hišo. Poslednji dogodki v Afriki, (ko je namreč Angleška h krati izjavila, da priskoči Italiji v pomoč, kar j<5 dalo že povoda domnevanju, da obstoji med Italijo in Angleško nekaka tajna zveza) in pa podeljenje angleškega polka v last našemu cesarju, dalo je politikom tu- in inozemstva povoda do zaključka, daje Angleška pristopila k t r o z v e z i, da imamo torej sedaj — č e t e r o z v e z o. V kratkem odpotuje poveljnik omenjenega angleškega polka z raznimi častniki vred na Dunaj, da se predstavi našemu cesarju, novemu polkovniku* lastniku.
MAdijeva vojska. Leta 1884. že govorilo se je po vsej Evropi o Madiju in derviših, ker so si takrat že hoteli Angleži prisvojiti južni Egipt (Sudan), toda takrat so se morali isti sramotno umakniti, ne da bi bili dosegli svoj namen. Ker se pa Angleži sedaj zopet pripravljajo na boj proti madistom (dervišem), pod pretvezo, da hočejo pomagati Italijanom in rešiti (?) Kasalo, umestno je vprašanje: Kdo je Madi, kdo so derviši ? Na to vprašanje odgovarjamo na kratko, da se „Madi" nazivlja takozvani naslednik „prorokov" (Mohamedov) v Etijopiji. Ta mož ima veliko vpliva pri fanatičnih plemenih inohamedanske vere, živečih v Sudanu. K tem fanatičnim tolpam prištevati je v prvi vrsti „derviše", nekake ciganom podobne redovnike mohamedauske vere, kateri pa žive izven vsake redovniške zveze po naših pojmih. Madi in njegovi pristaši z derviši vred so večna nevarnost južnemu Egiptu, in zatorej so hoteli Angleži, kakor rečeno, že leta 1884. ukrotiti takratnega medija Mohamed Ahmeda, toda madisti so premagali Angleže. S svojo sedaj namerovauo vojno želć se Angleži torej maščevati nad starim, strašnim sovražnikom, zajedno pa prisvojiti si lepo ozemlje in se učvrstiti še za bodočnost v Egiptu. O tem namenu Augležev pisalo je poslednje dni egipčansko časnikarstvo v naslednjem smislu:
„Angleži so se osvedočili, da je njim odzvonilo v Egiptu, da se morajo torej v kratkem umakniti iz dežele, ki so jo zasedli prav nasilno. In zaradi tega hočejo svet nekako presenetiti že z dolgo časa pripravljeno .križarsko vojno# proti dervišem. Ta vojna bila bi baš sed^j ze!6 popularna — v očigled porazom italijanske vojske. In tako namerujejo Angleži zavleči svoj odhod iz Egipta do — svetega „Nikdar* 1
Sedanji „kalif el Mahdi* (naslednik .proroka") zove se Sajed Abdullahai Ibn Sajed Mohamed, in je kakih 60 let star. Angleži ga opisujejo kakor strašno krvoločnega in fanatičnega. Ruski popotovalec Eliščev je bil pred par leti geografski družbi v Peterburgu opisal vojsko prednika sedanjemu Madiju približno tako-le: Pod Madijevo zastavo zbirajo se vsa plemena, bivajoča v Sudanu, od črnca pa do rmenkastih Arabcev. Vsi ti narodi združijo se v trenotku pogibelji v neizreč-nem fanatizmu, toda nedostuje jim zveze iu di-scipliue. Posebno so Madiju udani črnci plemena Bagara. Le-ti stavijo vojsko kakih 40.000 dobro
disciplinovauih, zelo drznih mož......Vse
druge trume pa, i da štejejo na stotisoče, so brez discipline in zveze.
Kalif (Madi) Sajed Abdullahai je baje že proglasil .sveto vojno* proti „nevernim* Angle-žem-Egipčanom, pozvavši pod orožje vse možke vseh plemen Sudana, od mladeniča, ki že more nositi orožje, pa do starca, ki je še more nositi. Vojska, ki sicer nima na razpoloženje na tisoče in tisoče pušk-repetirk in topov, pa v nadomešče-nje tega šteje do dvestotisoč mož, ki se ne strašijo smrti. Posebno navdušenje, tako poročajo iz
Kaira v Louđon, je vsle<l proglašenja „svete vojne* med „telesno stražo" kalifa, to je: med redno vojsko derviše v. Ta vojska se deli v tri voje, katerim zapovedujejo: Osman Digma, sin kalifov, Harun Abu Mohamed, brat kalifov in Abesinec Rabeh, ki je bil vzgojen na dvoru kali-fovera in kojega poslednji c^ni izredno. Osmana smatrajo v obče kakor predstavitelja svojega očeta. Omenjeni trije vdji so razdeljeni v stotnije po 100 mož, katerim zapovedujejo častniki, zvaui „ras mijd". Na čelu vsakih pet takih stotnij stoji „emir", vojaki črnci in Arabci pa niso pomešani v stotui-jah. Plača vojakom je določena po pol tolarja mesečno, toda večkrat se prigodi, da plače ne dobe. Temveč vzroka imajo potoni te fanatiške trume, da se odškodujejo — na bojnem polju.
Različne vesti.
Cesarjev dar. Nj. Vel. cesar podaril je BO gld. oo. kapucinom v Kopru za popravo samo* stanske ladije.
Nj. cee. ;in kr. nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este dospel je dne 24. t. m. iz Aleksandri je v Egiptu v Genovo ter odpotoval še istega dnč v Monte Carlo.
Imenovanje. Naučni minister je imenoval o-krajnega komisarja Josipa Breitenberga, dodeljenega c. kr. namestništvn v Trstu, ministe-rijalnim koncipistom pri naučnein ministerstvu.
Vdova pok. kneza Alekeandra Bolgarskega, grofiuja Hartenau (Batteuberg), naselila se je s svojo hčerko in svojim 61etnim sinom za stalno v Frankobrodu.
Zopet nov načrt za tržaiki vodovod. Inženir in rudniški nadzornik v Celovcu Anton T s c h e b ul 1 (Čebul) predložil je naši mestni upravi in trgovinski zbornic! nov načrt za preskrbljenja našega mesta z vodo. Ne zuaino sicer, od kodi hoče gospod Čebul napeljati vodo, sodimo pa, da ne nameruje Drave navesti v Trst. Načrtov imamo skoro te preveč, kedaj pa dobimo vode?
Izvažanje vina iz Poreča. V dobi od 1. do 15. t. m. izvozili so parni ki istrske in ogersko ♦ hrvatsko parobrodne družbe iz Poreča 2247 01 hektolitrov vina. Od tega je šlo 1675-66 hI. v Trst, 311-24 hI. v Pulj iu 260 11 hI. na Reko.
„Glaebena Matica" na Dunaju. Včeraj še-le, ko smo prečitaii ocene v raznih dunajskih listih, nam je bilo jasno, koli sijajen je bil vspeh prvega dunajskega koncerta naše divne „Glasbene Matice", Listi kar ne morejo prehvaliti krasnih glasov in izborne šolo. Sodbo duu*yskih listov mogli bi izraziti s par besedami: vse je umetniški dovršeno! Dunajska glasila, izhajtgoča torej v mestu, ki je naravnost razvajeno v muzikalnem pogledu, govore sedaj o „ljubljanski umetnosti", in čudijo se čudom, kako je to mogoče, da se toli divno goji umetnost daleč v strani od velikih kulturnih središč. In ponosom beležimo sodbo, ki se nam uprav usilj^je iz dunajskih poročil, da so namreč ravno naše priproste narodne pesmi dosegle uprav fenoineuaien efekt. Pridržiy6 si podrobneje poročilo o obeh koncertih, beležimo pa že danes iskreno zahvalo naši „Glasbeni Matici", da je se svojo zmago pripomogla vsemu narodu slovenskemu do velikanske moralne zmage, kajti že sedaj piše jedeu dunajskih listov, da ta koncerta razpršita muogokoj i narodni predsodek. Zabeleženo bodi tudi, da je praška „Politik" sprožila misel, naj bi Ljubljančane povabili tudi v Prago.
Samo Skok in Jos. Golob. Gosp. urednik! !Iskreno se Vam izpovedujem, da sem bil — do-/ bivši 35. številko „Edinosti" v roke — prav po-j/ sebno vesel. Kratko, jasno in krepko izraženo so-mišljenstvo preodličuega slovenskega literata z mojim člankom „Slovenska polemika in kritika", kateremu želim uajizdatnejšega utiša in upliva, me je obradostilo na jedni, somišljenstvo g. feljtonista Sama Skoka pa na drugi strani. Ve-rujte mi pa, da nisem ni za hipec mislil, da je III. članek g. Samo Skoka „Na vseh krajih in koncih" v kaki nepošteni zvezi z mojim člankom! Sorodnost najinih nazorov je le slučajna, a tem bolj zanimiva. Preverjen sem pa tudi, da bi vsak pošteno misleči Slovenec pisal tako, kakor sva pisala midva.
Ko sem odhiijal i» dvorane, v kateri se je
bil presijajno ravnokar izvršil I. koncert „Glasbene Matice*, sešla sva se — tudi slučajno — z g. Stritarjem.
„Ali ste čitah Golobov članek P" meje vprašal g. profesor.
„D&, sem; pa tudi Vaše priznalno in priti jevalno pismo, g. profesor !w sem mu odgovoril. „Spoznal sem Vas po izrazu terzitovstvo, ki je brezprimerno karakterističen in umesten."
Strital se je nasmejal.
„Torej me uredništvo ni podpisalo? Meni bi bilo popolnoma prav, če bi bile uredništvo objavilo tudi polno moje ime, zakaj nazori in misli inobsodbe v Golobovem članku so povsem tudi moje. D k, pisane so tako, kakor da sem pisal dotični članek jaz sam. Vsako besedo podpišem!*
Tako je govoril g. Stritar, dični naš liternrni starosta, kojega podpis ste zamolčali le is neopravičene skromnosti.	,
In ko sem povedal g. Stritarju, da sem tisti „Golob" jaz, da je torej njegovo in Skokovo so-miSljenstvo pripalo — meni, stisnil mi je profesor roko ter dejal: „O, hvala Vam iskrena za Vaše poštene, moške in dostojne besede!" —
To Vam pišem, da pomirim g. Skoka radi prezanimive osocijacije najinih mislij z mislimi — g. prof. Jos. Stritarja. — Želim, da g. S. Skok nadaljuje s svojimi elegantno in duhovito pisanimi podlistki, saj je na vseh krajih in koncih v nas še mnogo mnogokaj potrebno brusa in — metle. V to ime pozdravljam Vas, g. urednik, in g. S. Skoka.
Na Dunaju, 25. III. t. I. Jos. Golob.
Izpred porotnega eodliča. V poslednjem izdanju smo že omenili, da se je vršila predvčerajšnjem pred tukajšnjo poroto razprava proti 48let-nemu težaku Alojziju Jakuzziju (Giacuzzi), iz Trsta, pristojnemu v Videmski okraj na Laškem, obtoženemu ropa, zabranjene vrnitve in krive prijave. Rekli smo tudi, da je Giacuzzi glasom policijskega poročila tujemu imetju zel6 nevaren človek, ki je bil že mnogokrat kaznovan zaradi tatvine, jav« nega nasilstva itd. ter je bil leta 1870. že izgnan iz Trsta. Kljubu temu pa se je ta nebodigatreba posebno rad vračal v Trst; o tem naj svedoči jednostavno dejstvo, da je bil tu že 19krat kazno« van zaradi prepovedaue vrnitve. In kljubu temu se je zopet vrnil, da bržkone preživi predpustno dobo tu in da si pridobi kaj sredstev „za pijačo". Toda ta malopridnež padel je že tako nizko, da ne bi se več ustrašil niti roparskega umora, ker mu ni bila priložnost krasti! Ne ponavljamo tu, kak 6 je Giacuzzi dne 17. februvarja t. 1. o belem dnevu zavratno napadel prodajalko vina, 501etno Antonijo Visintini v nje gostiinici na obredju Gru-mula, kajti o tem drznem napadu sporočili smo svoječasno dovolj obširno. V popolnitev svojega poročila omenjamo samo, da je bila prava sreča za Visintiuijevo, da se je obrnila proti napadalcu v istem trenotku, ko jo je ndaril s 3 kilograme teškim kladivom po glavi. Udarec prizadel jej je sicer izdatno rano nad čelom, vendar pa je ni o-mamil. Da jo je zadel Giacuzzi na teme, kakor je nameroval, ubil bi jo bil lahko. Jasno je tudi, da je prišel Giacuzzi v gostilno baš na ponedeljek zjutraj, le s tem namenom, da ženo oropa, kajti znal je, da ima Visintinijeva ob ponedeljkih več denarja, ker obično ob nedeljah in sobetah toči nekoliko več, nego ostale dni, a znal je tudi, da zjutraj v isti gostilni ni gostov. No, Giacuzzi pa je v preiskavi tajil cel6 to, da je bil v omeujeni gostilni (!) O razpravi pa je priznal, da je vrgel(P) ženski kladivo v glavo, toda to le zaradi tega, ker ga je ona razžalila vsled njegovih — ljubeznih ponudeb (!!). — Porotniki potrdili so stavljenemu jim vprašanjama glede ropa in gledć prepovedane vrnitve z 12 da in na temelju te razsodbe obsodilo je sodišče Alojzija Giacuzzija na petnajst let teške ječe in na izgou po prestani kazni. Zajedno je priznalo Visintinijevi 60 gld. odškodnine,
katero naj plača obsojeni.
*
* *
Danes vršila se je pred zadnja razprava v sedanjem porotnem zasedanju. Obtožen je bil teš-kega telesnega poškodovanja lSletni Ivan Cergolj iz Rocola. Iz obtožnega spisa posnemamo na kratko: Dne 8. junija min. leta igral je Ivan Cergolj v gostilni svojega očeta s kmetom Karlom Bajcein iu Ivanom-Marijo Zulijo prepovedano igro „mora". Pri tej igri sprli so se igralci, kakor je I
to pri „mori* že navadno. Zulija je udaril Cer-golja v obraz in isti, hotč maščevati se, spodil je oba iz gostilne in ju potem ob cesti zavratno napadel s kamenjem. Baje je dobil teško rano na desnem očesu, vsled Česar je oslepil na i^tem o-česu, v tem, ko je Zulijo ranil kamen le neznatno.
Obustavljeno sodnijsko postopanje. V svojih poročilih izpred porotnega sodišča objavili smo, da sta bila v porotni razpravi dne 18. t m. obsojena zaradi tatvine bivši uradnik pri c kr. javnih skladiščih Dequal in težak Onedis, v tem ko je bil rešen obtožbe glede sokrivnje pri tatvini branjevec Ivan Gregorutti, obsojen le na 25 gld. globe, ker je bil kupil sumljivo blago. Takrat smo tudi sporočili, da je državni pravdnik uložil pritožbo ničnosti proti tej razsodbi ter odredil, da ostnne Gregorutti še nadalje v zaporu. Sedaj pa doznajemo, da je državno pravdništvo odstopilo od nadaljnjega sodnijskega postopanja proti Gregoruttiju in vsled tega stavili so ga na svobodo.
Peveko društvo „Danica* na Kontovelju priredi na belo nedeljo dne 12. aprila veselico s petjem, igro in plesom. Vspored naznani se svoječasno.
Iz Kort pri Kopru nam pišejo: Dovolite nam, spoštovani gospod urednik, nekoliko prostorčka v svojem cenjenem listu, da izrazimo iskreno sočutje in žalost na prerani smrti bivšega učitelja našega, g. Ferdo Breitschopfa. Ne moremo vam povedati, kakč nas je pretresla vest o smrti tega blagega moža-poštenjaka! Živel je med n..mi 7 let. V vsej tej dolgi dobi je bil vesten učitelj naši mladini iu — nam vsem! Vzgajal je mladino, nas pa je vspodbujal k pametnemu obdelovanju zemlje tor utrjal v rtas moštvo in značajnost. Bil je narodni učitelj v .pravem in vzvišenem pomenu te besede. Mir in pokoj duši blagega pokojnika, Bog večni mu poplačaj na onem boljem svetu, kar je storil dobrega za nas, ne plašć se sovraštva zlih ljudij. Ta prošnja do Vsemogočnega je kipela iz naših src ob slovesui maši-zadušnici, ki se je darovala v uaši farni cerkvi — to je bil pač najsijajneji dokaz ljubezni — za pokoj duše pok. Ferdo Breitschopfa.
Italijaneki vojaški beguni in general Baratierl. Svet je nehvaležen. Dokler je bil general Baratievi sijajni vrhovni poveljnik v Eritreji in gubernator italijanske naselbine v Afriki, dotlej so bili Tri-dentici zel6 ponosni na svojega junaškega rojaka. Sedaj pa, ko je zatonila zvezda Baratierijeva in ko nekdanji slavljenec sedi v zaporu v Masavi, pričakaš svoje usode, sedaj ni Trldent ni Bolcan na Tirolskem ne proslavljata več „junaškega rojaka". D ti, vrli Bolčani celč molčč odobrujejo demonstracije, katere prirejajo v avstrijskem Bol-canu — italijanski vojaški beguni proti „rojaku" Baratieriju. In taka demonstracija se je res dogodila dnč 17. t. m. v Bolcanu. O tem dogodku poročajo iz Tridenta „Fremdenblattu": Dne 17. t. m. priredilo je v Bolcanu kakih 30 italijanskih, tu sem dospelih vojaških begunov demonstracijo proti Baratieriju. Hodili so po ulicah v sprevodu ter
kričali „Abbasso Baratieri !w.....Isti vojaški
beguni zatrjujejo, da so ostavili solnčno svojo domovino, ker so jih pozvali pod orožje. Namenili so se v Nemčijo, kjer se nadejajo dobiti gotovo dela.
Da bi te begune hoteli posnemati tudi v Trstu živeči italijanski vojaški beguni ter italijanski podaniki sploh ter se preseliti inakar v sijajni Berolin.
Koliko las imamo na glavi ? Drzno vprašanje, kaj ne. Kdo bode štel lase na glavi ? In vendar se je našel čudak, srečen čudak, ki ni imel ne skrbi ne posla in si je kratil čas s tem, da — je štel lase na glavah bolj ali manj lasatih ljudij. Umevno je pa samo po sebi, da je bil ta čudak Anglež ; Angleži so sploh na glasu, da jim prihajajo najneverojetniše ideje, katere v svoji nedo-sežni flegmatiški potrpežljivosti izvajajo železno doslednostjo. Jednemu takemu Angležu-čudaku padlo je torej na um, da izračuni, koliko las ima človek na glavi. Seveda pri tem poslu ni bilo misliti na „štetje" v pravem pomenu izraza, ampak le na prilično resničen račun. Da reši stavljeno si nalogo, izmeril je naš Anglež glave starih in mladih ljudij, pregledal iu prerešetaval je lase črnih in plavolasih krasotic (srečen človek; moral je imeti obilo znanja in zaupanja pri krasoticah!,) ter seštel in izmeril, koliko las je na jednem četvor-nem centimetru Pri tem sevč dobil je različnih rezultatov. Plavolaske (blondinke) imajo — če ni-
. naju pregoatih ali preredkih, ali cel6 tujih l&s — i do 140.000 svojih las. Nekoliko manj jih imajo krasotice kostanjevih, rjavih las, namreč okolo 109.000. Kdor ima črne lase, ta nosi na glavi 102.000 las, kdor pa rudečkaste, ta pa samo 88.000. A lasje svitlejše barve so vedno nekoliko redkejši in tanjši, nego lasje temne barve. — Ker pa se je omenjeni vrli Anglež že bavil i lasmi krasotic, ni mu bilo dovolj, da je izračnnil, koliko las ima gojiti ta ali ona ženska, ampak izračnnil je tudi, kak6 dolga bi bila nit, nastavša, če bi ženska pri-vezala svoje lase jeden k drugemu. Črnolaske dobile bi na ta način 65 do 80 kilometrov dolgo nit, toda daleč bi zaostale za plavolaskami (blondin-kami), katere bi dale iz svojih las 110 kilometrov dolgo nit!
Mogoče,|da kdo ne veruje tega. Takemu ne-
vernežu pa svetujemo, naj po vzgledu potrpežljivega Angleža sam poskusi šteti in meriti lase. Takd se oevedoči na najjednostavniši način, da-li je Anglež računil pravično.
Koledar. Danes (26.): Emanuel, muč.; Ludger, škof. — Jutri (27.): Marija devica sedmih žalosti Rupert, Škof. — Prvi .krajec. — Solnce izide ob 5. uri 56 min., zatoni ob 6. uri 16 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 15*5 stop., ob 2 pop. 19*5 stop. C.
Loterijske številke, izžrebane dnć 24. t.m.: Brno.	35, 82, 89, 28, 71.
Kazenska razprava
proti uradniku „Naš* Sloge«, gosp. Matku Mandić-u
(Iivirno poročilo.)
Kakor smo že omenili na kratko v zadnjem večernem sobotnem izdanju vršila se je dne 21. t. m. pred tukajšnjim porotnim sodiščem kazenska razprava proti gospodu Matku Mandiću vsled za-tožbe c. kr. državnega pravdništva, dvignjene radi pregreška ščuvanja proti oblastim, predvidjenega v §. 300 kaz. zak.
Razpravi je predsedoval svetnik vitez D e-facis, sodnika sta bila svćtnik Dejak in sve-tovalstveni tajnik P e t r o n i o, zapisnikar e. kr. avsknltant Č e r n e; obtožbo je zastopal svčtnik V i d u 1 i c h, a službenim braniteljem bil je postavljen od deželnega sodišča, tajnik višega sodišča dr. K r a m m e r.
Tolmač za hrvatski jezik je bil Ivan D i-m o v i č, učitelj ua tukajšnji šoli pravoslavne srbske cerkvene občine.
Ko je predsednik priobčil, da je moralo deželno sodišče imenovati braniteljem uradnika (dra. Kramerja), ker nista hotela sprejeti brambe od odvetniške zbornice postavljena branitelja doktor Celestin M a r t i u o 1 i c h in dr. C o s u 1 i c h, sestavila se je porotna klop.
Državni pravdnik odklonil je štiri, slovenskega jezika zmožne porotnike, vsled česar je sodilo hrvatskega obtoženca 11 porotnikov, ki niso poznali jezika, v katerem je bil pisan inkriminirani članek in istotako ne jezika, v katerem se je zagovarjal obtoženec : le jeden porotnik, Pizziga iz Dekani, poznal je slovenski, odnosno hrvatski jezik.
Porotniki bili so sledeči: Thaller, Rupnik, Marega, Hausbrandt, Davanzo, Bertos, de Leiten-burg, de Krampelfeld, Anninger in omenjeni Piz-ziga. Odklonjeni so bili slovenski porotniki Balanč, Thonnies, Zelen in Fatiaui.
Po navadnih začetnih formulah prečital je zapisnikar to-le
OBTOŽNICO:
Pretečene spomladi izdali so trije škofje primorski, da zabrane svojim podložnim svečenikom udeležbo pri agitacijah o volitvah poslancev v deželni zbor poreški, pastirske liste, v katerih so pozivali duhovščino dotičnih dijecez, naj se vzdržč vsake agitacije ali prigovarjanja v prid ene ali druge stranke, ter zabranili izrecno, da govorć o stvareh tikajočih se volitev, bodisi v cerkvi, bodisi v drugih posvečenih krajih ali župniških uradih, kakor tudi posluževati se v tem obziru duhovske pomoči ali oblasti.
Tukajšnji list „Naša Sloga" pa je priobčil dne 18. aprila 1895. v štev. 16. člauek, naslovljen »Biskupova nauka", v katerem je izjavil, da hoče priobčiti pastirski list poreško-puljskega škofa Irana Krstnika Flappa v hrvatskem jeziku in v katerem so se pozivali duhovniki, da se držć teija, kar se
je razlagalo v dozdevnem prevodu. V kontekstu članka sledil je dozdevni pastirski list v hrvatskem jeziku, ki pa v istini ni bil druzega nego parodija, ker se v istem poziva dnhovstvo namesto na vzdrževanje, na agitacijo v cerkvi in povsodi na korist slovanskega ljudstva, baje tlačenega od italijanskega elementa, in to v izogib proklestva božjega.
Ker so s tem člankom zlopostavljene naredbe poreškega škofa, obzirom na delovanje podložne duhovščine in ker so v tem činu sodržani znaki pregreška po §. 300 kaz. zak., bil je omenjeni liet zaplenjen ter je to zaplembo potrdilo tukajšnje c. kr. deželno sodišče, kakor tiskovno sodišče, z odločbo od dne 26. aprila 1895. št. 3300/421.
Odgovorni urednik omenjenega lista je Mate Mandič, kateri, pozvan na odgovornost pred kazenskim sodiščem, je sicer zanika!, da je pisateli članka, pa je priznal, da je poskrbel za priobče-nje istega.
Trdil je namreč, da mu je poslal rokopis prijatelj, ter da ga je dal tiskati, ne da bi ga bil čital; pač pa, da ga je čital o priliki prve korekture, potem ko je naročil priobčenje v listu. M. Mandič pravi, da je storil to v polni dobri veri, misleči, da je zares poreški škof izdal pastirski list take vsebine. Tako opravičevanje se mu pa ne more zapisati v dobro, ne le, ker je neverjetno samo na sebi, da bi hotel škof, zametajoč duhovsko poslanstvo, podrti duhovščino, sebi podložno, v strankakarska sovraštva ter naganjati jo, da zaneti požar, kjer bi bila potrebna beseda miru, temveč tudi radi tega ne, ker je bil pastirski list škofa poreškega in puljskega, Flappa, priobčen od drugih listov tega mesta, iz katerih ga je moral Mandid, kakor časnikar, brez dvojbe poznati.
Ozirom na to storil se je Mate Mandid pri-občenjem omenjenega članka krivim pregreška po §. 300 kaz. zak. ter je toraj obtožba popolnoma opravičena vsled lastnega priznanja.
(Dalje prihodnjič.)
Najnovejie vesti.
Dunaj 26. Drugi koncert „Glasbene Matice* je bil vreden vrstnik prvega. Udeležba Se mnogobrojniSa. Sklatelja Dvofaka je občinstvo burno pozdravljalo o nastopu. Po koncertu je bil nad desetkrat pozvan na oder ter odlikovan velikanskim lovorvencem. Bilo je tudi navdušenih ovacij dirigentu Hubadu. Zbor je moral dodati de dve narodni pesmi. Po koncertu je bil shod v hotelu „Englischer Hof." Navdušeni govori in petje.
Dunaj 26. Odsek za volilno preosnovo je odobril z nekimi spremembami poročilo poročevalca dra. Goetza.
Berolin 25. .National Zeitung" je izvedela, da pride tudi nemški državni kancelar Hohenlohe na Dunaj, ko se bode mudil tam cesar Viljelm.
Rim 25. „Agenzia Štefani" javlja iz Masave: Položenje proti jugu je nespremenjeno. General Baldissera je odšel iz Asmare v Okulč Kusaj nadzorovat vojaštvo. Iz Kasale poroČjyo o premikanju oddelkov konjištva in pehote drvišev proti seve-rozapadu v smeri proti Sabderatu.
Sredec 26. Knez Ferdinand je odpotoval v Carjigrad danes ob 12 uri 42 minut. Spremljali so ga turški komisar v Sredcu, Stojlov in Petrov.
Petrograd 25. Carica mati, v družbi z velikim knezom Mihaelom in veliko kneginjo Olgo, je odpotovala na južno Francosko, da obišče velikega kneza prestolonaslednika. — Ruski diplomatički agent v Sredcu, Čarkov, odpotoval je na svoje mesto.
Poslano.*)
„HirtenV Pod tem naslovom mi »čestita iz srca* poznani zlovoljni dopisnik iz Celja v št. 36, cenjene »Edinosti*. Ker pa še ni imel nikdo priložnosti, čitati mojih tiskanih pesnij, ni g. notičar opravičen, nazvati me pesnika in je njegovo zamujeno čestitanje podobno hudobnosti ali pa prismojenosti.
,Dramatična šolaV S to glavo obesil je v predale cenjene .Edinosti" št. 36. isti zlovo^jnjež v svoji prisuiuknjenosti neresnično vest., da se osnuje taka šola pod mojim vodstvom. To je nesmisel, da ni treba večjega. Vsaj niti v Ljubljani in v Trstu taka gola ne vspeva in kje bi se vzel v Celju sposoben materijal. Gospod notičar naj se le raje upiše v kako drugo podobno solo ; jaz ne čutim moči, iz njega vzgojiti kaj poštenega. Obža-
lujem pa, da se širijo po domovini po Č a s o p i-s i h take neslanosti. Pozor torej, slavno uredništvo!
Josip A h t i k.
Ako je tema tako, moramo obžalovati da nas je tako grdo mUtifikoval nam sicer osebno nepoznani dopis nik, ter prosimo oproščenja g. Ahtika, daaj - to je jasno — nas ne zsdevlje nikaka krivda, ker smo postopali v dobri T«ri kakor časnikarju sploh ni mogoče drugače v takih slučajih. Nikdo ne more zahtevati od nas, da moramo poznati osebe in odnoiaje Sirom »se Slovenije, ampak zanafeti se moramo na resnicoljubje dopisnikov. Da pa takega resnico-ljubja ni tu pa tam, na tem nismo krivi mi. Ur. Edinosti.
Tr{(ovtn«k« brzojavk« ln veatl.
BnrHrapsita. Pitamo* je«en 7.06 —7.06 fJi«»nW »a spomlad 18#« »J76 —.— do 6.77. Oves za spomlad 6.S3—«.25 II* za spomlad 6.36 6.38 Koruza za juli-avgust 4.80—4.31 Minj-juni I896 4.U-4.1S.
Pftouic,« m) t n od 1* kil. f. 6'85 -700 od 79 icil. t. ••»»—7.05.. od HO kil. f. 7.00— 7.10 od 81.kil. f 7 05
—7*15, od H2 kil. for. —.--.—.— Iečm«n 5*35-7.—
proso 6 05—« 45.
Pšenica: Srednje ponudbe in povpTaSevnnjn, mlini re-zervirani.ProdajalS.060 mt. stot. Ostalo nespremenjeno. — Vreme: lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 16.12'/,, oktober-december 14.69'/,. Stalno.
Pr*KR. Unntrifugal novi, pontavljne v Trst * carino vred odpoftiljatfiv precej f. 84—34-50 CoiioHvise
85.---četvorni 37---.—. V K>»»»h (».dihi 37--
Havre. K fi T a Santo« »jood »vera^ za marc 60'26, z juli 79.— Mirao.
Hamburg. Santo« good average za maro 65.75 s« naj 65.00 ta september 61.50. Mirno.
Havana: Mala Število tovarn sladkora, ki so fie obstale, so ustaSi ezplodirali E dinamitom in s tem uničili za letos daljno rafinacijo. Veit ja zelo važna.
Trst. Danalnja borza bila je zelo rasburj^na zaradi insolvence one tukaj&nje kolonijalne tvrdke Staffier Jt Go. i okoli 200.000 gld. pasiva, narvež so kompromitirane en-gieike banke.
DonsijakM borza 96. maroa lftkoe.
Državni dolg v papirju „ „ t srebru Avstrijska renta v alatu m „ v kronah Kreditne akcije ....
London lOLst........120 55
Napoleoni.............9.56
20 mark .......11.77
100 italj. lir ......43.60
predvčer^j
. 100.80 . 100 85 . 122 45 . 101.30 . »72 50
danes
100.00 100 90 122 50 101.05 37(U5 120.50 9.56 11.71 43 70
Slovenskemu občinstvu
se naznanja, da vsakdo, ki ima tožbo ali drago opravilo pred sodnikom, ne poznajofiim slovenskega jezika, sme po zakonu zahtevati zapriseženega tolmača, kojemu je naloga, da posreduje med tožencem, sodnikom in strankami.
Slavno c. k. apelacijsko sodišče je z dekretom dne 30. aprila 1891 st. 1727 imenovalo voditelja slovenske Šole pri bv. Jakobu gospoda M i-haljka Kamuščiča sodnijskim tolmačem za slovenski jezik v Trstu.
Oglas.
Podpisana je nabavila vrstnog osla padovanske pasmine za naskok i povjerila ga g. Matu Greblu v Nugli kod Koča.
Toliko daje na znanje onim, koje to može zanimati.
Kotarska gospodarska zadruga
Buzet 15 marCa 1896.
Predsjednik: Fran Flego.
Izvrstne c. kr jedino pri v.
škropilnice proti peron os peri
inženirja Živica,
ki Mu h« aplofino razfiirile zaradi hvoj« jednoftavno-st trajnosti lahki porabuo-hi i pri vsakem obdelovanju trtja >• t d., proda-Jamo z garancijo po do-Hodmijih, nizkih cenah,
družb, v Trstu
Prodajamo škropilnice tudi h posodami novo vrste.
Obra ce b conikoni poSiljnmo rado-voljno in franco.
Izpeljujemo r&zprahihiike za žveplo in neprenehljive vinsku stinkalnice itd.
Rlchterjav
L t NI M EN T S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Dobiva se po vseh lek arnah.
Lastnik politično društvo „Edinosti«. Izdavaulj in odgovorni urednik : Julij Mikota. - Tiskarna Dolenc v Trotu.