Lelo V., šlev. 95. V Celju, soboia dne 25. avgusla 1923. PoStnina plačana b ^otosinj, W %¦/ jo^ ^^t '^^^A ^^B ^^B ^^^^^KL ^^m ^^^B ^^m ^^A l^L^^^^P JVH Mjjfofc k/yfyo ^^^| ^^B ^BB ^^V ^^m ^^B ^^B ^^B ^Bi ^^B ^^^^^^^^^ BB B^k ^B9B ^b^ - (9 ^^^^V vi^^Bfl^^v ^^^^^L_^^^^^k ^^^^i ^^^^m ^^^^b ^HIh i ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^B^^^^^^^b j ^- — -----— m....."MW""""----------------......""""-" '"" „. yrfy y ¦¦......¦¦» ¦'»¦ Si&ne letno 60 Din, mesečno 5 Din, za . ^.nstvo 240 Din. Oglssi za mm višine stolpca 50 p. Reklame n.ed tekstom 70 p. Posamezna stevllka stane 1 Din. Iztiafa vsaK toreXf,, ceftriek in soboto« Uredništvo : Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. UpravnlStvo: Strossmayerjeva u.št. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. Politično društvo za mariborsko oblast. 1. Predzgodovina ustanovitve. Že začetkom tega leta pri pokra-- jinski upravi Slovenije vložena pravila za ustanovitev političnega društva za mariborsko oblast so zdaj po nekih malenkostnih zahtevanih dopolnitvah odobrena. Ker je bilo ugoditi po prvotni za- vrnitvi pravil zahtevi pokrajinske upra- ve v Ljubljana tudi v tem oziru, da se že v praviiih določi, kdo ima sklicati prvi občni zbor in mu predsedovati do izvoiitve stalnega predsednika društva, prediagali so predlagatelji ob zopetni predložitvi pravil društveni oblasti mo- je ime kot predsednika pripravljalnega odbora in me zadene vsled tega mo- raina dolžnost, ta občni zbor društva pripraviti. 2. Značaj druStva, pravila, področje, stvarni delokrog- Predno pa pristopim k pozivu za vstop članstva v društvo, mi je značaj drušjfva pred javnostjo v sledečem članku pojasniti, da se z javno disku- sijo ustvari čista situacija, kako dru- Stvo se naj ustanovi. Pravila vsebujejo komaj kaj tace- fra, kar bi ne bilo v skladu s splošno šablono pravil političnih društev. Do- siovno so prepisana po praviiih ljub- ljanskih političnih društev. Področje delovanja novega dru- štva in stvarni delokrog društva ozna- čuje doslej najbolj ime društva samo, ki obsega mariborsko oblast. Iz tega sledi tudi lokalni značaj društva, ki ima iskati svoje članstvo na ozemlju mariborske administrativne pokrajine v smislu zakona o razdeütvi države od 26. aprila 1922. Namen mu ne sme biti le izvojevanje rnariborske pokra- line, ker društvo temelji že na ti za- koniti činjenici. Jasno je pa, da dru- žtvo lahko razvija v tem okviru vsako poljubno politično delavnost, ki se mu zdi umestna in je v skladn z dru- štvenim zakonom. 3. Delovni program društva. Drugo vprašanje je seveda, v ka- teri smeri želi druStvo samo svoj delo- krog omejiti in katerim nalogam se posvetiti. Ker bode to predvsem dolo- čeval ustanovni občni zbor, je mnogo odvisno od tega, kdo se za vstop v društvo prijavi in kdo bode v društvo sprejet 4 Politlčno društvo in polltlčne stranke. V zvezi s tem se otvarja vpra- š&nje, v kakem razmerju naj društvc sto|i k obstoječim političnim organiza- cijam. Mnenja sem, akoravno mi je znana nevolja naroda, da imamo pre- veliko število strank, ki so vsled tega cnemogle, da je to še zmiraj bolje nego indiferentizem naroda, če se za politično življenje sploh noče zanimati. Tudi ni slabo, če narod vidi imenoma pred sabo može, ki so z ustanovitvijo ¦novih strank prevzeli na sebe del od- govornosti za posledice. Zvestoba na- čelom katerekoli izmed obstoječih strank je pa Se zmiraj bolj pozitivna stvar ne- go indolenca ali brezznačajnost. Ker se je iz Članskih seznamov nekaterih strank dognalo, da so se dali vpisati v zadnjem času isti ljudje, kar je pač 2namenje časa, kot Člani po dveh ali veC med seboj si nasprotujoCih strank, da s tem varajo vse in same sebe, smatram, da naj bi bila edina omejitev 2a vstop v politično društvo za mari- borsko oblast ta, da je priglaSeni član PoJitično zrelost izkazal s tem, da je pri svoii sedanji stranki clan stalno najmanje eno leto. To je seveda le irioj nasvet občnemu zboru društva, ki lahko tudi drugače sklene. V ostalem naj bi bi! pristop v društvo prost vsem, o katerih se more verjeti, da bodo po- šteno zasledovali društvene cilje. Za odklonitev prtjavljenih ali izkljucitev že sprejetih članov odboru po praviiih sploh ni treba navajati vzrokov. 5. Podrobna organizacija društva. Društvo ustanavlja poleg svojega oblastnega odbora glasoni svojih pra- vil okrajne (srezke) in občinske ali krajevne odbore po potrebi povsod, toda konstituiranje odborov se izvrši le pod predsedovanjem pooblaščenca glavnega (oblastnega) odbora društva. S tem je društvu varovana v naprej potrebna enotnost. Ker se samoposebi razume, da se bode našlo med pol mi- Iijonom prebivalstva mariborske oblasti dovolj prebivalcev, ki svojo ožjo do- movino ljubijo, se ni bati, da bi dru- štvo dovolj članov ne dobilo, težav- nejše bode spoznati in odkloniti vse one, ki v društvo ne spadajo, da ne vstopijo kvarni elementi. 6. Delokrog političnega društva na- sproti delokrogu strank. Da razpravljam predvsem o vpra- šanju, ali ima izven političnih strank ustanovljeno druStvo, kakor si jaz to društvo želim, pričakovati pozitivne vspehe, opozarjam na vsakomu znano skušnjo, da pri nas že dolgo vse stran- ke iztrošijo svojo energijo po večini v borbi za formalno moč, v volitvah. Po vsakih volitvah nastopi pa pri vseh strankah depresija in počitek ali leno- ba skoro za ves čas do prihodnjih vo- litev. 7. Društvo in pokrajinski problem. Zato naSim političnim strankam po mojem mnenju vsaki za sebe ni pripisovati možnosti problem pokrajine reševati z isto šanso uspeha kakor političnemu društvu, ki bi imelo edino ali v prvi vrsti ta cilj. Če bi posa- mezne stranke tudi imele dobro voljo vprašanje same reševati, bati se je, da bi strankarska tendenca, ki je pri vsaki stranki v vsaki stvari kolikortoliko podana, onemogočila v naprej stvarno delo. 8. Politlčno društvo za mariborsko oblast noče biti koaiicija strank. lskati pa sporazum več strank za vsako posamezno vprašanje brez stikov v enem društvu, bilo bi breme, ki bi pri strankah ubilo predčasno potrebno dobro voljo. 9. Sodelovanje pristaSev raznih strank v društvu. Odgovortti je tudi na vprašanje kako bi mogli v skupnem društvu so- delovati možje raznih strank, zlasti onih, ki priznavajo zakon o razdeütvi države, in onih, ki žele drugo razde- litev. V tem oziru naj se pomisli sle- deče: Tudi pred novim ustavnim sta- njem je pokrajinstvo že desetletja ob- stojalo V pokrajini štajerski s sedežem v Gradcu na primer našla se je kljub velikemu brezdnu med dvema narod- nostima skoraj zmiraj možnost delo- vanja za pokrajinske interese. Če smo takrat mogli delovati na podlagi ta- kratnega nam neprijetnega zakonitega stanja, zakaj bi ne mogli sodelovati vsaj v društvu jednako sedaj tudi oni, ki jtm to zakonito stanje ne ugaja? Ako čez deset let pride druga razde- litev, znali se bodemo novi razdelitvi prilagoditi. Dobro mi je sicer znano, da je ta zadržek celo nasprotnikom današnjega zakonitega stanja le teoretičen, v res- nici ima pa že najmočnejša stranka v mariborski pokrajini izdelan načrt za | aktivno delo v pokrajini za trenutek, ko bode odlaganju konec, ima tudi 2e določene kandidate za odborniSka me- sta pokrajinskega odbora, o katerem pa smatra, da bode v celoti njena do- mena. Le čas ji ni ugoden, to pri- znati. 10. Politlčno druStvo in materijalni interesl pokrajine. Ali ima pa mariborska pokrajina sploh svoje posebne probleme? Ne* številno! Zadnji sem, ki bi odobraval, da se katerakoli politika, bodisi tudi pokrajinska, izgubi v samem materi- jalizmu. Vendar imajo pokrajine od nekdaj svojo glavno nalogo v čuvanju baš materijalnih interesov pokrajine. Temu primerna bi bila naloga pokra- jinskega pol. društva. In pokrajine so nekdaj pokazale marsikje ogromne uspehe. 11. Ali nam more zadostovati zedlnjena Slovenija? Ali ne bode zdaj vsem potrebam zadostoval ljubljanski namestnik? Edini dr. Žerjav je v novi dobi doslej izmed pokrajinskih upraviteljev Slovenije storil kaj trajno pozitivnega tudi za mariborsko pokrajino, ker je njegova zasluga zveza Prekmurja z Železnico z mariborskim okrožjem, ker je bil mož res dalekoviden in ne ma- lenkosten. Pokojnega dr. Vrstovška, s katerim sva to okrožje skupno zasto- pala v takozvani prvi narodni vladi v Ljubljana, bi pa v ostalem v vseh ozirih mogel klicati za pričo, kako britko sva že takrat oba občutila, da je bila pač neka kontinuiteta opaziti med upravo Slovenije in bivše kranjske pokrajine, nikakSna kontinuiteta pa glede krajev tostran Save. Pa tudi ni- kakšna inicijativa, se v Ljubljani ni dala doseči, akoravno je problem slo- venstva (po mojem mnenju) po večini problem napredka krajev tostran Save. Nevarnost, da se tako zapostavljanje perpetuira, je meni glavni vzrok zoper skupnosti. Omenim tozadevno še : Imeli smo pač tudi nekega pokrajinskega namestnika. ki je bil pripravljen pre- moženje mariborske pokrajine (Slatino in Dobrno in železnice, ki so še danss brez lastnika in upravnika) »nacijona- lizirati« po svojem posebnem okusu, kakor je dokazal n. p. z dvomljivo ustanovitvijo igralnice s »slovanskim« kapitalom na Slatini, nikdo pa ni imel v ostalem v predsedstvu uprave Slo- venije doslej znatne volje varovati interese mariborske pokrajine vsaj glede njenega avtonomnega premoženja za njo samo ali njene posebne interese sploh. Ljubljanska pokrajina pač čuva avtonomno premoženje Kranjske rezer- virano in ločeno od državnega za ljub- ljansko oblast, pokrajinska uprava Slovenije je pa glede bivše štajerske pokrajine iz same indolence ali bog ve zakaj izročila avtonomno imetje Slatino in Dobrno državi v upravo in last, kar bode težko reparirati. Le eno opravičbo bi pokrajinska uprava imela, da namreč mariborska velika županija tokrat ni eksistirala. 12. SploŠHO politično vzgojno delo društva. Toda že prej sem izrazil svoje mnenje, da je na tako va2nem narod- nem ozemlju, kakor je mariborska ob- last, tudi splošno politično vzgojno delo na vseh poljih važen predmet za sebe. Morejo mu biti kos komaj z združenimi močmi vsi, ki so dobre volje, ki so patrioije, ker je pokrajina sestavljena iz raznih elementov. Ce bi se ne želel omejiti na najpotrebnejSi obseg tega spisa, bi moral o tem pi- sati prav mnogo. Ker pa res mislim da je jasno, da je treba v vsakem oziru tako zanemarjeni in neobdelani njivi, kakor je mariborska oblast, go- jitve intenzivnega pokrajinskega pa- trijotizma ne samo z ozirom na gmot- ne interese ampak z ozirorn na vsa polja udejstvovanja človeškega uma, mislim, da s tem dovolj utemeljujem potrebo izvenstrankarskega lokalno političnega društva za to pokrajino. 13. KrlžajoČl se interesi ljubljanske in mariborske oblasti. Mar mislite, da bodo se merodajni činitelji ljubljanskega okrožja utegnili brigati poleg vzorne skrbi za sebe tudi za nas? Ali se bodo brigali na primer za problem prometa naše pokrajine na vzhod preko Medjimurja in Prekmurja? Ali se bodo to upali brez odobritve Ijubljanskih provizijonarjev in zasluž- karjev v vodstvu južne železnice? Tu se interesi pokrajin očividno križajo! To je le vzgled in ne izcrpna slika. 14. Potreba pokrajinskega patrijo- tizma. Zato moramo želeti mariborski po- krajini neko politično vodstvo, ki ga preveva poleg splošno narodnega jugo- slovanskega tudi pokrajinski patrijo- tizem. JYeba nam ta patrijotizem gojiti in vzgajati ! In tisoči so, ki koprnijo po navodilih v tem oziru- Pustimo na stran one, ki mislijo, da se da vse kupiti, ne le duSa posameznika, ampak cele politične organizacije, tudi nove stranke i ce!o z denarjem iz državne blagajne. Sosedne pokrajine naj se pa z nami glede skupnih zadev pogajajo, ne da bi hote!e nas tepsti z loparjem po glavi. 15. PolitiČno društvo In narodne manjšine. Če bode poutično društvo za mari- borsko obtast premiSljeno postopalo, vpreglo bode morebiti v ustvarjajoče delo za pokrajino in stem za skupno domovino celo one, ki se še niso mogli vživeti popolno v pripadnost k državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. 16. Unltaristl in avtonomlsti. Vpreglo bode razsodne vsaj po- samezne ljudi skupin, ki so različnih državnopolitičnih temeljnih pojmov, zlasti glede edinstva države ali avto- nomije. 17. Polltično društvo in volitve. Zato mislim, da bi se naj politično društvo za mariborsko oblast posvetilo prva leta le načelnemu in politično vz- gojnemu delu brez upoštevanja mer- jenja moči pri kterih koli volitvah za narodno skupSčino ali druga zastop- stva, da se ohrani dru§tvo delazmožno za sicer ožje pa vendar neprecenljive lokalne cilje. Povdarjam, da je to le predlog. Kdor bode o tem mojem pred- logu sodil strogo politično, dejal bode, da ie to za normalne politične razmere nemogoče stališče. Dejal bode, da po- litično društvo baš s tem opraviči svoj obstanek, da s svojim programom stopi v volilno borbo že pri volitvah v ob- lastno skupščino, ktere nam notranji minister obljublja za to jesen. Nočem, da moj predlog obvelja. Priznavam tudi, da bi pomišlek obveljal v nor- malnih razmerah, v katerih pa danes ne živimo. Mariborska pokrajina je namreč danes v političnem oziru zaradi svoje razcepljenosti, kakor je pokazal 18. marc, prava karikatura in nima ni- kakšne skupne volje in Ce pokrajinsko politično društvo doseže s svojim de- lom, da ne bodemo vsi skupaj tako smešna karikatura Se 10 ali 20 let, ampak če se skrči ta doba na samo par let, pridobilo si bode društvo za prebivalstvo po mojem mnenju večjo zaslugo nego s še tako častnim bli- žnjim formainim volilnim uspehom. Novo politično druStvo v zasledovanju Stran 2. »NOVA DOBA Stev. 95. svojih velikih ciljev po mojem mnenju danes in še nekaj let še ne more apelirati glede kandidatov na odločitev množic z voülnimi krogljicami. To naj store rajši tokrat še kandidati novih strank, ki navadno malo znajo, in malo delajo, pa zato žele še mnogo postati in imajo pri današnjem razpoloženju množic tudi še največ šans- 18. Propaganda pravih načel glavna naloga društva. Ravno nasprotni značaj naj bi imelo naše politično društvo in njegovi de- lavci. Vstopijo naj v vodstvo oni, ki imajo največ skušnje in najSirše ob- zorje v splošni politiki naroda, oni ki delujejo javno iz patrijotizma in ne želijo na ognjiSČu velikih gesel kuhati le svojo juho. Vodstvo društva bodi v rokah moŽ veSčakov in patrijotov, ki bodo v vseh perečih vprašanjih z raz- logi vred svojo vplivno besedo polo- žili v zaupnem krogu ali pred javnostjo na tehtnico in tako obvarovali vsaj v temeljnih vprašanjih narod pred trate- njem Časa in energije z letanjem za demagogi in ekploatatorji mariborsks pokrajine. Ta vpliv si bode društvo pridobilo še le sčasoma in če bode koncepcija njegovega prograrna v prvih početkih prvovrstna in temeljita in vodstvo zaupano možem, ki bodo možje duha in dejanja in prepričanja. 19. Društvo in klerikale! in liberalci. Društvo si bode pač samo ustva- rilo svojo orijentacijo v vseh načelnih vprašanjih. Ootovo bode se pa moralo v prvi vrsti odločiti tudi glede vprašanja ali naj bodo v ti pokrajini kakor v sosednji Ijubljanski še naprej alfa in omega vsake politike današnjim raz- meram ne več odgovarjajoča borba klerikalcev in liberalcev. 20. Posebna pokrajinska poiitika za mariborsko oblast. Razmere te pokrajine so posebne in je treba pokrajini v njenih zadevah po mojem mnenju tudi lastne politike. Če bi glede društva ne moglo pritl v naprej do edinosti v tern öziru, bilo bi škoda ga sploh ustanoviti, in bi jaz v takem slučaju še premisHl, ali sploh skličem ustanovni njegov zbor. 21. Društvo In novi naseljenci po- krajine. Za pokrajino je velike vrednosti, da je pridobila v novih razmerah mnogo tisoč novih eksistenc, odličnih po svoji pridnosti in po svoji kulturi. Društvo bode pa vendar moralo razločevati med onimi, ki ne kažejo interesa na novi ožji domačiji, in onimi, ki so pripravljeni za njen napredek kaj žrtvovati. Slednji so natn v prvi vrsti dobro došli. 22. Društvo in nacijonalsti. Razume se, da moramo biti veseü, da je v današnjih težkih časih najti mnogo odločnih nacijonalnih ljudi, ki so zoper izredni položaj pripravljeni z izrednimi sredstvi nastopati in pri tern celo sami sebe žrtvovati. Politično društvo naj bi si pa glede zadevne taktike moralo varovati svojo neodvisnost. 23. Politično druStvo in bančne grupe. Da se bančne in druge interesne grupe skušajo pri nas kakor povsod v neurejenih razmerah polastiti tudi političnega vpliva, ni čudno. Politično društvo mora pa ostati nevezano na vse strani in se rajši omejiti na bore dohodke članskih prispevkov nego tla- čaniti komur koli. Ne more mo biti žoga interesnih grup, akoravno vsaki za sebe priznavamo dobre strani njenega delovanja. Vendar vidimo, da se na naš račun danes med seboj pobijajo, jutri se pa že fuzijonirajo. Danes so strogo nacijonalne, in celo nas učijo patrijo- tizma, jutri pa si vzamejo v upravne svete naše najhujge nasprotnike. 24. Boi društva proti pesimizmu ! Brez ozira na orijentacijo nasproti obstoječim političnim smerem naj si politično društvo za mariborsko oblast zapiše v svoj delovni program borbo zoper negativizem in pesimizem, ki zadnja leta razjeda telo našega naroda. Zdi se mi, da naš narod boleha na nevarni bolezni, da vsak pojav svojega lastnegaživljenjasprejmeznezaupanjem. Trudimo se naravnost verjeti, da je pri nas vse najslabše. da smo povsod goljufani, zapeljani, izrabljeni, izsesa- vani. Zahtevamo, da nam pride čudežna pomoč zdaj iz Beograda, zdaj iz Ljub- Ijane, od vlade, od Srbov ali pa od narodne banke. Bog varuj, da bi nas kdo opozoril na one dni, ko ni bilo pomoči niti od Dunaja, niti od Gradca, pa smo se sami na sebe zanesli, upali in verjeli in skromno pa sigurno na- predovali. Izvzamem tu razumljivo borbo za vsakdanji kruh, ki je legitimna pri de- lavcu kakor uradniku. Ločim tudi kri- ticizem, ki ne drvi slepo za lepimi gesli, vendar je pa skrajni čas pobijati narodni pesimizem. Celo može v ak- tivni upravni službi zalotiš lahko, zlasti pri steklenici vina in v neizbrani družbi, v zabavljanju zoper one, kte- rim služijo. Politično društvo mora bodisi na rednih sestankih svojih o- krajnih odborov ali v oblastvenih kon- ferencah zlasti intelegentnejše in rnlajtie Članstvo Solati v pogledih na svet, na domovino, na narod. Tudi nasprotniku skusiti priznati kaj dobrega, tudi sebe podvreči kritiki, vzbujati pa v narodu sploh optimizem, je v današnjih razmerah etična potreba, ker rinemo sicer v negotovost, narodno hiranje in morebiti v smrt. 25. Potreba javne razprave pred ustanovnim občnim zborom o smernic&h druStva. To je po mojem mnenju velik razlog, da si društvo zasnuje začetek svojega dela ne v mehaničnem prido- bivanju članov z obljubami ali celo ugodnostmi za članstvo, ampak da si ustvari dober delovni program in za- gotovi dobro vodstvo v centrali in v okrajih. Da se v nobenem ozim ne prenaglimo, naj o teh mojih neobvez- nih navodiiih pred vsem javnost sama temeljito sodi. Morebitne razprave v časopisju naj razčistijo, kar bi še ne bilo jasno. Načelni in taktični pomisle- ki in izjave pripravljenosti sodelovanja v društvu naj se javijo podpisanemu predsedniku pripravljalnega odbora zaradi potrebnih dogovorov, predno stori daljne korake za sklicanje usta- novnega občnega zbora. Dr. Vekoslav Kukovec. Poliücne vesti. Politično društvo za mariborsko oblast. Priobčujemo na uvodnem mestu politično razpravo g dr. Veko- slava Kukovca ter iskreno želimo, da se ji v naši napredni politični javnosti na področju mariborske oblasti po- sveti ona pozornost, ki jo zasluži po svoji stvarnosti. Vsi občutimo, da je politično-strankarska razcepljenost za- strupila naše javno življenje tako daleč, da trpi pod tern cel narod in da trpi zlasti naša obmejna pokrajina Štajerska, ki v novih prilikah nujno potrebuje konsolidaeije tako v gospo- darskem kakor v narodnem in po- litičnem pogledu. Že doslej smo imeü malo javnih delavcev, težke pövojne sociaine in gospodarske razmere pa so njih število še bolj skrčile. Nastala je apatija, ker mnogo dobrih in poštenih močij ne mara trajno trošiti svojih sil v boju, ki ni boj nasprotnih si načel, temveč boj nasprotnih si oseb, boj nasprotnih si interesov, ki niso zadeva javnosti in celote pač pa stvar posam- nikov. To velja gotovo v polni meri za vse iakozvane napredne politične stranke. Ta boj izčrpava pozitivne sile in drži k tlom ves razvoj in napredek ker je na poti sto in sto zaprek in pomislekov, ki jih rodi in živi osebni antagonizem ljudij, ki so v temeljnih načelih sicer eno, ki pa marširajo pod raznimi zastavami vsak za svojimi evangeliji in svojimi voditelji. Brez- dvomno doživlja napredna politična smer na Slovenskem svojo najtežjo krizo, to si lahko javno priznamo vse takozvane napredne politične skupine, pri nas na Štajerskem je tako in tega tudi nihfe ne poskuša tajiti, zlo tega propadanja tudi vsi občutimo v jav- nosti. V tem pogledu ne spremene prav nič še tako idealno in požrtvo- valno zamiSljeni poskusi posameznih političarjev raznih strank, do onega živega, zdravega odmeva ne pride, dokler se ne složijo vsi oni pošteni narodni elernenti, ki pod obstoječimi razmerami vsi trpijo, pa so ločeni na toliko strani nesposobni ustvariti pod- lago novemu skupnemu delu in živ- Ijenju. Na nas vse pada težka odgo- vornost, ter nas, ako pridemo po pred- idočih medsebojnih razpravah, ki so lahko tudi javne, ne sme biti strah, da likvidiramo preteklost, ako ie to v in- teresu napredka naroda. To je nage staliSče, ki ga z ozirom na uvodoma priobčeno razpravo g. dr. Kukovca javno izpovedujemo, zavedamo se pri tem prav dobro, da nismo radi tega še nikaki izdajalci onih načel, ki so nam bila vsikdar vodilna v pogledu na naš narod, pa če posežemo nazaj v one case, ko smo v Narodni stranki za Štajersko uspeSno delali ali pa v dobo, ko smo z idealnim žrtvovanjem in delom iz naše Narodne stranke in Narodno-napredne stranke ustvariü Jugosiovansko detnokratsko stranko. Pričakujemo v zadevi stvarnih raz- prav in izjav mož, ki hočejo brez ozira na levo in desno zuvzeti svoje stališče in prispevati k stvari, ki je velevažna in v eminentnem interesu naroda naše mariborske pokrajine. Naš list je v tem pogledu na razpo- lago vsem, ki jim je za stvar in de!o v označenem smislu, ki naj'tvori za enkrat le neko podlago za razmišljanje in razpravljanje. PodrobnejŠa in pre- ciznejša konečna odločitev pripada ustanovnemu shodu, ki bi sledil za- devnim predpripravain. Politično druStvo za mariborsko oblast. K razpravi dr. Kukovca pod gornjim naslovom, ki jo prinaša tudi mariborski »Tabor«, priobčuje isti list sledečo svojo pripombo : Pod tem na- slovom prinašamo na uvodnem mestu Članek g. dria V. Kukovca, ki mora vzbuditi pozornost najširših krogov v naši mariborski oblasti. Napisal ga je mož, ki je vodil desetletja napredno poliliko te na§e pokrajine. Politična razpravs, napisana na podlagi velike politične"izkuSnje in iz globoko občut- nega patrjotizma in ljubezni do naše pokrajine naj tvori podlago za stvarno diskusijo. Ne bomo prejudicirali nob- enemu stališču in želimo, da se čuje glas od vseh strani. Dani Žalostrii, po- litični in neurejeni gospodarski položaj naše pokrajine je treba brez sentimen- talnosti premotriti in našlo se bode pot k boljšemu. Izjava dr. Jankovlda o Radlču. Po seji ministrskega sveta 23. t. m. je dal dr. Jankovič novinarjem neka- tera pojasnüa o Radiču. Radič je po- begnil iz države med 21. in 22. proš- lega meseca na naiün, ki ni običajen pri potovanju iz naše države. Pri begu so pomagali Radiču tajnik HRSS dr. Krnjevič, blagajnik Begič in župan Skrižaj. Iz Madžarske je odpotoval Radič preko Dunaja na Angleško. Na Dunaju je dajal izjave o ciiju svoje misije, ki teži za tem, da udejstvi dr- žavno, politično in kulturno individu- alnost hrvatskega naroda. Londonski politični krogi ne pripisujejo Radice- vemu prihodu nikake važnosti. Vlada je podvzela vse potrebne korake, da se pokaže osebam, ki delujejo proti obstoječemu izakonitemu stanju v dr- žavi in sploh proti interesom države vsa strogost zakonov. Radlčev manever. Radič je po- skušal v Londonu, da bi ga sprejela angleški ministrski predsednik Bald- win in minister zunanjih del Lord Curzon, a je dobil odgovor da se an- gleški ministri ne želijo vmeSavati v notranjo politiko SHS in ne smatrajo za potrebno razgovarjati se z Radičem. Tudi uredniki raznih listov obračajo hrvatskemu Don Kišotu hrbet. Pogajanja glede Reke se bodo zopet nadaljevala. V Rimu se demen- tirajo vesti, da se je našel med jugo- slovansko in italijansko vlado modus vivendi ter da se bo uprava Reke iz- ročila paritetni komisiji. Skupna po- svetovanja se bodo zopet nadaljevala začetkom septembra, Presojanje Poincarejevega odgo- vora je v nemških listih precej pesi- mistično. Večina listov je mnenja, da bo Anglija v gotovih točkah osvojila mnenje Francije. Francoski reparacijski načrt je sicer v podani obliki nespre- jemljiv, vendar zaslu2i razmotrivanje. Najbrže se bodo pogajanja med An- glijo in Francijo pričela v začetku sep- tembra. GrŠka kolonizacija Macedonije. Kakor poroča »Piccolo«, prihaja v Solun veliko Stevilo beguncev, katere tran- sportirajo v Macedonijo. Položai be- guncev je zelo slab, med ninogimi vlada velika lakota. Položaj v NemCiji obupen. Nem- ški finančni minister dr. Hilfferding je podal v glavnem odboru drž. zbora poročilo o brezupnem finanč. položaju Nemčije. Položaj bi se dal izboljSati le z brutalno davčno zakonodajo in prisilno oddajo deviz. Sedanja vlada je se zmožna preprečiti ustavnim po- tom gospodarski in finančni polorn Nemčije. Cene zivil so se zopet grozno zvi§a!e. En kilogram surovega masla stane 4 milijone mark, eno jajce 25 tisoč, 1 kg govedine 2 miiijona, en hieb kruha (pol kilograma) 400.000, moški čevlji 25 miliicnov, Ženski 20 milijonov mark. Celiske novice. Surovost in iaž. Na uprav pro- staSko surov in lažnjiv način je ra- padla mariborska katoiiška Straža vodjo mestnega knjip;ovodstva L. Ka- lana povodom dejstva, da mu je bil v občinski seji podeljen naslov račun- skega svetnika. Politični list, ni mesto, kjer bi mi srnatrali za umestno in primerno, da razpravljamo o delu in in predizobrazbi moža, kojemu je obč. svet podelil ta naslov. Konstatirati pa moramo v interesu naše dostojnosti in javnosti, da je bil jr. Kalan dolgo let knjigovodia velikih trgovskih tvrdk, da ima državni izpit iz računovodstva na univerzi v Gradcu in da je prevzel vodstvo mestnega knjigovodstva v pre- vratni dobi ter se ni ustrašil iz kaosa nereda vstvariti red in pregled v ta urad. Žaliti, lagati in bližnjemu krasti osebno cast, to je poceni junaštvo za Časopis, ki ga. krije imuniteta poslanca. To je katoiiška mora'.a in moralna priprava za katoliški shod v večjo cast Božjo iu izveličanje duš. V. jugosiovanski zadružni kon- gres v Celju. Dne 5, 6. in 7. oktobra letošnjega leta se vrši skupno s pro- slavo 40-letnice celjske ZadiuŽne Zveze v Celju 5. jugosiovanski zadružni kon- gres. Kongresa se udeležijo ne-Ie od- poslanci vseh zadružnih organizacii v naši državi, temveč tudi odlični za- drugarji iz Francoske, Nemčije in Švice. Trajno upokojena je gospa Mara Mohorko, učiteljica na tukajšnji gos- podiniski soli. Mestna obCinÄ celjska je v smislu svoiečasnega sklepa te dni dogradüa mostiček iz Glazije na Benjamin lpav- čevo cesto nasproti vhodu v javno boinižnico. Podlaga je betonska, delo je jako okusno in solidno. Za 3. porotno zasedanje (10. 9. 1923) pri okrožnem sodišču v Celju so izžrebani sledečiporotniki. I. Glav- ni porotniki: Koren Franc, pos. in župan, Loka; Schvajger Alojz, gostii- nicar, Rajhenburg; Kozmel Franc, po- sestnik, Vrbje; (Žalec) Volk Jakob, krojač ŠoŠtanj ; Založnik Martin, gostilničar, Škoija (Zibika); Flajs Jožel, posetnik, Žalec; Božič Janko, trgovec, Celje; Spaniček KriStof, posestnik, Rg. Slatina; Antloga Andre], posestnik in župan, Gotovije ; Krajnc Janez, posestnih, Lo- pata; Kunej Anton, bančni uradnik, Celje ; Zevnik Ivan, posestnik, Brezje (Bojsno), Kolar Andrej, trgovec in posestnik, Lislčno - Piljštain ; Čeček Ivan, pos. in Čevljar, Tekačevo; Bizjak Jože. posestnik. Sp. liudinja; Špan Karol, posestnik, Brnica (Dol); Pečnik Franc, gostflničar, Brežice ; Korenak Jože, posestnik, Dobrna; Jurač Franc, posestnik, Tolstivrh - Mislinje ; Pavlič lvo, trgovec, Oplotnica ; Ravter Franc, posestnik, Planina ; Pleterski Ivan, po- sestnik, Pleterje ; Zupitnčič Andrei, po- sestniki Loče ; Požarnik Franc, oskrb- nik, Podčetrtek; Bauerheim Pavel, trgovec, Sv. Lenart Trbovlje ; Kocuvan Franc, trgovec. Celje; Korun Franjo, uradnik, Celje ; Hrastnik Miha, posest. Brstnik; Ficke Alojz, finančni nadpreg. v pokoju, Prevrat; Steiner Jožef, sed- lar, Žalec ; Dokler Matija, posestnik in orož. v pok., Višnjavas ; Hofbauer Jože, trgovec, sv. Jur (Križtof); Vabič Vinko, posestnik in veletrgovec, Žalec ; Drak- sler Anton, gostilničar, Dol; De Costa Adolf, trgovec, Brežice ; II. Do po Inii- ni porotniki. Vodenik Anton, trg. in posestnik, Petrovče ; Zanger Dušan, veletrgovec, Celje; Bobek Milo§, trg. potnik, Celje; Bučej lvo, čevljarski mojster, Teharje ; dr. Skkoberne Jurij, odvetnik, Celje; Zabukošek Maks, krojaški mojster, Celje; Stojan Štefan. poslovodja, Teharje; Košenina Franc, posestnik, Trnovlje ; Veber Jože, po- sestnik, Trnovlje. Celjska porota. Dosedaj so raz- pisani siedeČi porotni slučaji: 10. 9. Anton Pirnat, uboj; 10. 9. Maks Ko- vačič, posilstvo; 11. 9. Ivan Železnik, Slev. 95. »NOVA D O B A « Stran 3. Stanje ^ranHnlh vlo0 fiarOdlii dOFll (IIS OClIU 1) DritliClU) Simije i»r«miliiih vfio» eesB K 70,000.000-- ___ ** ¦ J ' cea: K 70,000.000- Sprejema Inratrilliie vloge na Itrarallme Scnjtsztce In tekoči racim fer jiln o&resfuje odl l.avg.t,L naprej po 6%brez odpovedi, 612°o do Sö/0 z odpo- vedjo, večjc stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru. Obavija vie denarne, kreditne in posojilne tiransaüteeije najttuilair&lneje. težka telesna poSkodba; 11. 9. lgnac Cater, rop; 12. 9. Ana Rat, uradna poneverba; 13. 9. Rok Pilko, rop. Naše! je zlat obeselc z briljantom g. nadučitelj Bizjak, ki je istega izročil v pisarni Zvezne tiskarne v Celju, kjer se naj javi doličnik, ki ga je izgubil. Obrtna razstava v Mariboru ie otvorjena le še dva dni. Z ozirom na to pozivamo celjsko obtrništvo, indu- strijo in trgovstvo, da ne zamudi, si še zadnje dni ogledati krasno izložbo. Na tei izložbi je razstavilo tudi več celjskih obrtnikov svoje izdeike, zato bi se naj tudi Celjani posebno se zad- nja dva dni zanimali za razstavo in jo Se posetili, da se na lieu mesta pre- pričajo o napredku obitništva in in- dustriie v zadnjih letih. Celjsklh brivcev spor, ki iesvoje- časno nastal, se je v Četrtek na skupnem zborovanju porl predsed- stvom mariborskega načeinika defini- tivno končal. Gradnja novega mostu čez Sa- vjnjo pod Št. Petrom v Savinjski do- lini se je pričela. Dela izvrSuje ljub- ljanska stavbena in tehnična družba »Slograd«. Bel?žimo z zadovoljstvom, da se je z delom konečno pričelo po tolikih letih oJlaSanja. Državna cesta od St. Petra do Vranskega pa se na- haja v takem stanju, da vidimo zares že k nam v Savinjsko dolino prestav- Ijeno Galjcijo in Albanijo. PreoČito se pač kaže skrb Ljubljane za nas tostran Save, ki smo bili Ljubljana pridruženi. Pa se še kdo čudi, ako se je naša ljubezen za Ljubijano tako temeljito ohladila. Francozi v Celju. Včeraj popoidne je došlo v Celje 19 francoski dam in gospodov, da si ogledajo mesto in okoltco v spremsivu g. policijskega svetnika dr. Senekoviča. Na kolodvoru jih ie sprejel vladni svetnik g. dr. Žužek, vlacini svetnik g. Liiek, magistratni svetnik g. Ivan Šubic, g. primarij dr. Rajšp, ga. dr. Kalanova, ga. Kršclič in drugo občinstvo. Prancoskim gostom so se oddelila prenočišča, nakar so si ogledali na§e mesto. Zvečer so pre- bili kot gostje tukajšnjega francoskega krožka v Narodnem .domu prav lep zabavni večer. Danes zjutraj so se po- dali pod vodstvom g. policijskega svet- nika Senekoviča na stari grad in ob- čudovali Iepoto Celja in njega okolice. Ob 2. uri so se odpeljali v Ljubijano. Sokclska župa v Celju. V nedeljo dne 26. avgusta t. I. se vrši v Celju na dvorišču mestne osnovne sole tekma članov in članic društev Sokolske župe v Ceiju. Prijavilo se je do sedaj nad 60 telovadcev in telovadk. Začetek točno ob 6. uri zjutraj. Tekmovalci in tekmovalke prispejo v Celje že na pred- večer, Seja sodnikov in sodnic se vrši v soboto zvečer ob 20. uri. Ta tekma se raziikuje od dosedanjih tekem vtem, da vsebuje poleg vaj na orodju in pro- stih panog tudi še idejni izpit. Vsa- kemu tekmovalcu se bodo stavila 4 vprašanja o sokolski ideji, zgodovini in o sokolskem sestavu. Prosvetna knjižnlca »Kluba na- pred. slov. akademlkov v Celju«. Ob- činstvo opozarjamo na 3. zvezek »Pro svetne knjižnice«: Dr. M. Dereani: »Zdravstvena vzgoja mladine«, ki jo najtopleje priporočamo vsem roditeljem in vzgojiteljem. Cena izvodu Din 3'—. lzšel ie tudi že 4. zvezek: Dr. Volaväek: »Solnčne in zračne kopeli«, ki ob- ravnava velezanimivo in zelo aktualno snov, Cena izvodu Din 2'—, Knjižice se dobijo v nadrobni razprodaji v tr- govini Goričar & Leskovšek v Celju, vvečjihmnožinah pa pri »Klubu napred. slov. akademikov v Celju«, Narodni dom 111. Mestna deška in dekllška osnovna sola v Celju. Vpisovanie novovstopiv- gih učencev in učenk se vrSi v soboto, dne 1. septembra in sicer od 9.—12. ter od 14. do 16. ure. Za novince in novinke, ki vstopijo v prvi razred, je treba predložiti rojstni izpisek ali pa krstni list; za one učence in učenke, ki sc od drugod priselijo na mestno šolo, pa je treba pri vpisovanju prcd- ložiti zadnje šolsko naznanilo. Oni šolski otroci, ki so to Solo obiskovali Že v pretečenem šolskem letu, so prosti vsakega vpisovanja, ker so že itak vpisani. Na dan vpisovanja je pa pri- glasiti tudi tiste otroke, ki zapustijo to solo in se preselijo drugam. Vodstvi obeli šol. »Miadost« v Celju. »Klub napred. slov. akad. v Celju« namerava tekom svoje gled. turneje po Sloveniji pri- reciiti tudi v Celju predstavo. Igrala se bo M. Halbejeva ljubezenska drama v 3. dej.: »Mladost«, Gostuje in režira g. R. Železnik. Predstava se vrši v soboto, 1. septembra, ob 20. uri v Narodnem domu. Na to dosedaj povsodi uspelo kulturno prireditev občinstvo že sedaj opozarjamo. DopisL Sv. Pavel pri Preboldu. Priprave za velikopotezno prireditev povodom proslave 50 letnice »prost, gasilnega dn.ištva tkalnice v Preboldu« se vršijo že v velikem obsegu. Šentpavelske pri- reditve so že od nekdaj na dobrern glasu. Petdesetletnica tovarniških ga- silcev pa obeta prekositi vse dosedanje prireditve. Gasilci od blizu in daleč pri- ditc? polnoštevilno v naš lepi Sv. Pavel I Pa tudi Vi vsi drugi prijatelji poštene zabavel Za postrežbo bode v vsakem oziru kar najbolie preskrbljeno. Že na predvečer due 25. t m. bo nudil kon- cert Trbovt'ljske rudniSke godbe in sokolskega pevskega odseka ob krasni razsvetljavi trajni užitek. Drugi dan bo oficijelni sprejetn bratskih druStev v Dolenji vasi, ob 9. uri nato pozdrav pri občinski hiši, nato sv. maša in potem izredni občni zbor Gasilske župe Žalske. Potem sledi skupni obed. Po- poidne se vrši velika ljudska veselica na gtaščinskem senčnatem travniku tik tkalnice. Torej v soboto, posebno pa v nedeljo 26. t. m. na svidenje! Na pomočl Orjuna Šoštanj. — Razvitjepra- pora. V neposrednji bližini začasno avstrijske meje proti Koroški pripravlja na§a organizacija na velevažni posto- janki vojašnico narodnih borcev za bodoče dni. V teh kratkih besedah je povedano vse. — Šoštanj z nemäkim velekapitalom ima ognjena tla, prosimo torej vse bratske organizacije, narodna društva in prijatelje naSega pokreta, da s častno udeležbo pri razvitju na- šega praporja, ki se vrši 2. septembra 1.1., posvedočite vsem naSim številnim protivnikom voljo in moč narodnih vrst. Podprti po Iepem odzivu sleherne or- ganizacije in vseh poštenih narodnih delavcev naSemu vabilu na poset po- membne svečanosti, bomo zamogli iz našcga Šoštanja — osrčja Šaleške do- line — zanesti idejo nacijonaliztna proti Celju in Dravogradu. To obljubo bomo držali do zadnjega moža in po- zvali vse narodne elemente tik do Ko- roške meje na vztrajno, podrobno na- rodno delo, jih vzgöjili z ustanovitvijo novih in okrepitvijo dosedanjih organi- zacij, da bomo zmožni vsake žrtve, da bo na5 pokret zmagovit! Razvitje na- šega praporja — prvega na bivšem Spodnje-Štajerskem ozemlju — v Šo- štanju, poprej narodno tako ogroženem, tudi sedaj še po nemškem kapitalu omadeževanem kraju, kjer se siste- matično podpira vse anacijonalne ele- mente in ruši u^led države in domo- vinsko ljubav, rnora dne 2. septembra strniti vse naše vrste k mogočni mani- festaciji naše večnožive ideje, ki mora in bo zrnagala! Dne 2. septembra vsi v Šoštanj! Narodno gospodarstv o. HMELJ, I. ER'iOJAVNO P0ROČ1LO. Kürnberg, 23. avgusta 1923. Novi hmelj iz Tetinauga po 325 mil. M. za 50 kg (= 650 j. K za 1 kg). Dnevna kronika« Prostovoljno gasUno društvo v Vojniku se najiskrenejše zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je gasilska veselica dne 19. tm. tako sijajno uspela, posebno odposlancem tovariških gasilnih drufitev iz Škofje vasi, Ljnbečne. Oaberja, Nove cerkve in iz Vitanja ter pevskemu zboru tuk. izobr. druStva. Starinske najdbe na Murskem polju. Pri napravi železniSkega nasipa nove zelexnice Murska Sobota—Ljuto- mer so zadeli delavci 1 m globoko na mrliče in ostanke starega zidu, žal, da so delavci najdene predrnete deloma razbili, deloma raznesli na razne strani. Ugotovilo se je, da so to ostauki sta- rega zidu nekega rimskega poslopja, katerega je uniči.l požar, na razvalinah poslopja so bili staroslovenski grobovi. Nekateri sledovi kažejo celo na pred- rimsko naselbino. Ob glavnem najdišču je njiva posestnika Cimermana, na- zvana »Gomila«, katero ime kaže, da je bila tarn enkrat morda res večja gomila. Državno možko učiteljišče v Mari- boru. Dne 6. septembra se vrši vpiso- vanje tujih gojencev v II. in HI. letnik; v IV. letnik se ne sprejemajo novi go- jenci. Dne 7. so ponavljalni in naknadni izpiti, dne 8. je vpisovanje v 1. letnik, 11« pa vpisovanje vadntčarjev in biv- ših gojencev. Podrobni podatki na črni deski zavoda. Ravnateljstvo. NaraŠčajski dan mozlrskeg;a So- kola dne 19. t. m. vspel ie vsestransko povoljno. K dobremu uspehu pripo- mogli so največ" celjski in domači di- letanti, brat načelnik, sestra načelnica, ter v velikem številu dosli gosti iz ŠoStanja, Braslovč, Rečice in tukaj se nahajajoči letoviščniki. Tudi domačih in okoliških obiskovaicev je bilo precej lepo število navzočih. Sokol si šteje v dolžnost, da se vsem obiskovalcem te prireditve najsrčneje zahvali. Zdravo! Odbor! Znižane voznine obiskovalcem III. ljubljanskega velesejma. Da se \ izogue neprüikam, sporočamo, da ima- ' io posetniki III. velesejma na progi Maribor-—Ljubljana in Rakek—Ljub- ljana 50-odstotni popust v vseh raz- redih samo na osebnih vlakih in ne na brzovlakih, ker je to vsled prenapol- njenosti brzovlakov v lokalnem pro- metu vsled pomanjkanja vagonov teh- nično neizvedljivo. — Vendar to nič ne škoduje, ker so zveze z osebnimi vlaki tako ugodne, da pač ni potreba uporabljati brzih vozov, Poleg 50-od- stotnega popnsta navseh osebnih vlakih naše kraljevine pa velja isti popust tudi za direktne brzovlake na progi Djevdjelija—Beograd—Ljubljana, toraj na južni želežnici od Zagreba do Ljub- ljane brzovlaka St. 13 in 14. Kraljevi semenj v Zagrebu. VČe- raj je začel v Zagrebu kraljevi semenj, ki je prejšnje case trajal celi teden Velikanska. rnnožica ljudstva je dospela vsled tega v Zagreb. Od početka vojne ni bilo 5e nikdar toliko obiskovaicev kakor letos. Na trg se je pripeijaio ogromne množine paradižnikov. Prvi vrtnatski kongres. V Ljub- Ijani se bo vršil 1. in 2. septembra prvi kongres vrtnarjev naf;e kraljevine, na katerem sc bo razpravljalo o sta- novskih in stokovnih vprašanjih. Koiiko je Jugoslovanov v Arne- riki? V Ameriki se nahaja 408 973 Jugoslovanov in sicer 208.552 Sloven- cev in 200.421 Srbohrvatov. Od teh je 140.559 Hrvatov, 3119 Dalmatincev, 52.208 Srbov in 4535 Čmogorcev. Od Slovencev je biio rojenih v Sloveniji 102.744 v Arrwiki pa 1O5.SO8. Ne igrajte se z orožjem ! Vedno beremo o nesrečah, ki so se pripetile vsled nepravilnega ravnanja z orožjem. Zlasti mladi Ijudje ne smejo priti do njega, ker v svoji lahkomiselnosti de- lajo z njim razne dovLipe, pri katerih se po navadi zgodi r.esreča. Nekaj slicnega se je zgodilo v nedeijo v Bar- kovljah. Trije rnladeniči-fašisti so se pogovarjali in šalili med seboj. Neki Barich je potegnil samokres in se igral z njim. Pomeril je na tovariša Coslo- vicha, samokres se je sprožii in zadel Coslovicha v celo. Mladeriii se je takoj zgrudil nezavesten na tla in kmalu umrl. Barich pa je iz strahu pred kaz- nijo neznano kam izginil. Eksplozija v rudnlku. 0 veliki rudniški eksploziji v Kemmerer v dr- žavi Wyoming prihajajo natanČnejša poročiia. V trenutku eksplozije se je nahajalo v rudnlku 138 delavcev. Od teh so rešili 35 Živih, medtem ko je ostalih 103 bilo že mrtvih. Smrt je nastopila deloma vsled zaduSenja s strupenimi plini, deloma so potonlli, ker so sesalke odpovedale. Novi atentati na železnico v Aachenu. Nemšk inžener Mengen, ki ga je belgijska policija aretirala, je priznal, da je vodja zveze, katere šef se nahaja onstran Rena. Zaupali sa mu deset bomb, da bi izvršil z njimi atentate na železnice v okclici Aache- na ter na belgijski in holandski meji. Veilk vihar na morju. Reuter porofa iz Hong-Konga, da je razsafal v morski ožini velikanski orkan, ki je potopil ansleSki podmornik in več par- nikov. Tretjina posadke podmornika se je reSila. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simnic. Izdaja in tiska: Zvczna tiskarna v Celju. PQsteljno pepilo se proda. VpraSati na glavnem trgu št. 4 na dvorišču. 1 Ed hfio in stQnovanje •e sprejme učenka, ki obiskuje šolo v Celju. Poizve se v uptavništvu »N. D.« Pokußite ^pi ^WI HT'Ziko in se prepričajte, da ni okusnejše kave, Na- domeSča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. PriporoČ- ljiva je predvsem za otroke, bolnike in re- konvalescente. Števllna priznanja na razpo- lago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Pražarna nŽ E k a"f d. z o. z. Ljubljana. Rož. dol. Stran 4.____________________________________________________»NOVA DOB A« ______________________________________ Stev. 95. „LASTNI DOM" V CELJU regislrovana kreditna In siavbena zadniga z omefeno zavezo, Prešemova ul. is. Sprejema hran. vloge fn Jih obres2u)e po 6V/o to Je 6*50 Din od slot profl odpovedi 8 Din od sto. Pri večjlh naložbah po dogovoru Rentni tlavek ptača zadrug« ter se ne zara$uni vlagateljem! 11 let star, 170 cm visok, za vsako vožnjo, posebno pa za kočijo pripra- ven, popolnoma zdrav in zanesljiv ter 9Iefna kobiSa rjave barve, mala arnpak za vsako de- lo in vožnjo najbolje vporabna se prodasta« Cena valaha Din 7.000'— kobile » 4.500'— Oskrbništvo graščine »R u d a«, pošta Loka pri Zidanem mostu. 3—2 Dobra domača hrans za opoldne in zvečer se dobi: Glavni trg št. 10., 1. nadstr, zadnja vrata. 5-3 Pripcročam se za izdelovanje modernega poMstva \z vsakovrstnega tuzemskega, kakor tudi inozemskega lesa. Brza in solidna po- strežba. lOletna garancija in veliko znižane cene. Spalne sobe wed- no v zafogi! 18-16 Franjo Korun (Wagner) St. Jurij ob Taboru (S. d.)- MÄKS ZÄBÜKOSEK / krojaški mojster \ Celjc — Cankarjeva ulica 2 / se priporoča. 10—3 \ Ant Lečnik O urai* in juvelir O Celje, Gianni trg St. V (p**ej Pacchiaffo). 60 za yselej se Vam priporoča samo veletrgovina R.Stermecki, Celjc ako hočete res do> bro in poceni kupit ČEVLJE roČno, domače delo, Icakor tudi fine tvorniške, obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in sale, kravate, rokavice, noga- vice in sploh vso niodno robo za dame in gospode. — Trgovci engros-cene. Marijsi Bot*oviL trgovina šivalnih strojev in koles Celje — Kralja Petra cesta 33 priporoča najboljše šivalne stroje, kolesa in posamezne dele. 5—3 3 — -I JETIKA! ~ Dr. Pečnik ordinira za pljučne I bolezni vsak torek in petek v n Št. Jurju ob |už. žel., v Slatinl T- pa za notranje bolezni. Cllajte nfegove 3 knflge o Jellkl. Češko Shlačevino, modrovino, šifon, razno perilo, no- gavice itd. ltd. ter vse 11 krojaške potrebščine kupite po najnižjih kcenah v manufaktur- ni in modni trgovini n Miioš Pšeničnik (prej Karol Pajk) 0 CeijB, Kralja Petra c. S. 10-3 Oblastv. koncesijonirana posredovalnica za promet z realitetami A. P. ARZENŠEK IN DRUGOVI d. z o- z. CELJE :: Kralja Petra cesta 22 s: CELJE Posreduje pri prodaji ozir. nakupu zemljiSČ, his, vis, gradov, velikih in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in točno. 50—17 JNlaznaniloI Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil v svoj lastni hotel „BALKAN" V Celju, Gosposka ulica šfccv. 7, katerega sem popolnoma prenovil. Na razpolago imam renovirane lepe tujskesobe, vsak dopoldan za zajutrk sočni gulaš, tripce, pljučke itd. Točim prvovrstna ljutomerska, haloška in dolenjska vina. Lastna kavama v hiši.------Senčnat vrt.------Vsak večer koncert. Prvovrstna postrežba! Zmerne cene! Za obilen obisk se priporoča Drago Bernardi. 3-3 Isceio se zd iniKIni fpi 9 Celji: en ^tarpi^i nomornik prva moč> dobri psodaiaiec en auucpi pumucmiv, z večIetn|mi spriCevali. AMo TXYf\t\'x\oX\rVl prednost ima katera je izvežbana v ši- ena prouajaiKa^ vanju. r|x/o \\C&X\C7{ ]Z P°5tene n'še z dobrimi šolskimi spričevali. ka- VIVA UWWiitu^ ^era bi imela hrano in stanovanje pri stariših. Oferti s pogoii se naj pošljejo na upravništvo »Nove Dobe« pod »Z. N. 169.* ZLATARKA delniška družba v Celju išče za takojšnji vstop v svrho izučenja neke posebne stroke (strojno vrezovanje) izobraženo dekSe9 v starosti 15 do 25 let. Istotam se sprejme nekaj vajencev. Z a n a k u p cigaretnega papirja M —« mmLm ik otrosfcili noSr„pÄ.R nagpoDnin illlUllIllll flor v vseh barvah ter vozičkou srbf.?rs vencev VWwiiiKIUV drobno in debelo se priporočata: Kpamap 8 WislBj