NOVEMBER 12 P Martin, p. + 13 S Stanislav 14 N 26. pobink. 15 P Albert Mag. 16 T Edmund 117 S GreEorij, čud. 18 č Roman © 19 P Elizabeta + 20 S Feliks Val. 21 N 27. pobink. 22 P Cecilija 23 T Klement 24 S Janez od Križa 25 Č Zahvalni dan 20 P Silvester * 27 S Maksimij Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST Yi AMERIKI Geilo; Za terp in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmafftl GLASILO SLOV. KATOH DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, GOLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) kkjvtaxbjtl ih hajboej prjljtjbljeh blovemsk3 list x združenih državah ameriških, ŠTEV. (NO.) 220. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 13. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 13, 1937 LETNIK (VOL.) XLVL znižati izdatke - Načrt za pomoč Kitajski Zakladniški tajnik objavil, da je depresija toliko ponehala, da bo poživljena industrija zopet lahko absorbirala brezposelne. — Vlada namerava skrčiti izdatke za 700 milijonov dolarjev na leto. — Predsednik bo podal podrobnosti. Washington, D. C. — Gospodarsko stanje v Ameriki se je tekom, tega leta toliko izboljšalo, po mnenju federalne vlade, da niso več potrebni ogromni izdatki, kateri so šli v zadnjih letih za podpiranje brezposelnega prebivalstva. Tako se bodo morali ti stroški v bodoče znatno skrčiti, obenem pa pripraviti privatno industrijo do tega, da bo prevzela skrb za ljudi, katere je do zdaj preživljala vlada, bodisi z direktnimi podporami, bodisi z zasilnim delom. To mnenje je objavil zadnjo sredo zvečer zakladniški tajnik Morgenthau v svojem POZDRAV P0SETNIK0M! Obiskovalci, ki pridejo v nedeljo k nam, iskreno pozdravljeni! Kakor smo informirani, pride to nedeljo v Chicago večje število rojakov in rojakinj iz okoliških mest, namreč iz La Salle, Waukegana, So. Chicago, in Pullmana. Pridejo namreč zaradi koncerta, ki se bo vršil popoldne v naši šolski dvorani pod pokroviteljstvom pevskega društva Adrije. Ve- čina teh bodo pevci, ki bodo govoru, ki ga je imel v New? j nastopili na odru; z njimi pa kampanjo. Yorku. Tekom tega tedna se; pride na obisk tudi število je Morgenthau udeležil števil- drugega občinstva iz omenje- NADA NA SPRAVOUPADLA Delavska pogajanja zadela na težkoče. Washington, D. C. — Izgredi, da pride do skorajšnjega sporazuma med obema delavskima organizacijama, CIO in del. federacijo, so postali zopet skrajno temni. Ob zadnjem zasedanju delegatov se je ukrenilo, da se konferenca odloži do četrtka prihodnjega tedna, da se bo med tem časom skušal najti kak izhod fz težav, katere so povzročile razne sporne točke. Za vsak slučaj, ako bi ne prišlo do sprave, se skušate obe skupini čim najbolj utrditi in ste tako obe podvzeli v četrtek novo intenzivno organizacijsko nih konferenc, katere je skli-: nih mest. Vse te posetnike na- cal predsednik Roosevelt v svojem uradu, da s finančnimi in gospodarskimi izvedenci u-krene načrte za prihodnjost. Zato je sigurno, da je Morgenthau izražal v svojem govoru le mnenje predsednika; omenil je ob koncu govora tudi, da bo podrobnejša tozadevna navodila dal predsednik sam v svojem govoru, s katerim bo prihodnji ponedeljek otvoril izredno zasedanje kongresa. Dočim je bila zadnja leta skrb vlade predvsem v tem, da pomaga trpečemu prebivalstvu, ki bi brez njene pomoči moralo stradati in zmrzovati, se mora pa zdaj, kakor je Povdaril Morgenthau, pozornost obrniti predvsem na to, da se potom privatnega kapitala industrija poživi in razširi, s čimer bo lahko večina brezposelnih pri njej dobila delo. Na ta način se bodo mogli stopnjevaje zniževati vladni stroški, in sicer vsaj za 700 milijonov dolarjev na leto, dokler se ne bo končno doseglo izenačenje proračuna. Z zanimanjem se pričaku- OTVORITEV EVHARISTIČ-NEGA KONGRESA Tripolis. — Papeški legat, kardinal Dolci, je zadnjo sredo otvoril tukaj narodni ev-haristični kongres, pri čemer je imel oster govor proti ateizmu, ki se, kakor je dejal, "razširja od vzhoda do zahoda." V enem prejšnjih govorov pa je kardinal izrazil u-panje, da bo kongres "vrgel svoj blagodejni žarek celo na one krvoločne boljševiške zatiralce." še uredništvo iskreno pozdravlja in jim želi, da bi preživeli vesel dan v naši naselbini ter se počutili res kot svoji med svojimi. -o- SVOJEVRSTEN ŠOLSKI NAČRT Chicago, 111. — Superintendent chicaških šol, Wm. H. Johnstown, je zadnjo sredo objavil, da se namerava učni načrt na tukajšnjih višjih šolah tako izpremeniti, da bo prirejen predvsm v svrho, da se učenci spravijo čimprej do dela in zaslužka. Višja šola bo po tem načrtu trajala pet let in pouk bo 80 odstotkov v poklicnih predmetih. — Ako bo načrt res prišel v veljavo, potem bodo postale šole le tovarne človeških mašin za izdelovanje denarja, brez vsake resnične, notranje izobrazbe. -o- SOVJETI POZIVAJO AMERIKO PROTI FAŠIZMU Moskva, Rusija. — Tukajšnji sovjetski časopisi so preteklo sredo povdarjali, da je nova fašistično-militaristična zveza direktna nevarnost za 3e, kaka podrobnejša navodila svetovni mir, in obenem opo-2a dosego tega cilja namera- zarjali demokratične države, Va podati predsednik Roose- da so od te zveze ogrožene GIBANJE PROTI LJUBEZENSKEMU RAKži-TIRSTVU London, Anglija. — Tudi v Angliji se je započelo gibanje za sprejem zakona, po katerem bi se napravil konec tožbam, v katerih nekatere ženske pod pretvezo ljubezni zahtevajo denarno odškodnino za "prelomljeno obljubo" in podobno. Zadnjo sredo se je neka taka pravda na sodišču enostavno ukinila, ko so rake-tirski nameni ženski postali jasni. -o- ŽENSKE NAM BODO VLA-DALE — TODA ČEZ 1000 LET New York, N. Y. — Cea 1000 let bodo imele v Ameriki glavno besedo ženske (kakor bi je že zdaj ne imele); tako se je izrazil v svojem govoru, ki ga je imel tukaj zadnjo sredo znani psihologist Wm. M. Marston. Čez kakih sto let, pravi, bodo pričele ženske uveljavljati svojo nadvlado nad moškimi; čez 500 let se bo nato razvil oster boj med obema spoloma, v katerem bodo ženske končno zma- KRIŽEMJVETA — Pariz, Francija. — Španska vlada poroča, da so njene čete razdejale neki železniški most ob aragonski fronti, v o-zemlju, ki ga imajo zaseda-ne nacijonalisti. Proga, na kateri je ležal -ta most, veže Španijo s Francijo. — London, Anglija.— Predsednik vladnega sveta, lord Halifax, je zadnjo sredo objavil, da namerava v kratkem oditi na obisk v Nemčijo, da obišče tamkaj neko lovsko razstavo; vodil pa bo ob tej priliki tudi razgovore o politiki. — Varšava, Poljska. — Po poročilu iz Moskve se ruski poslanik v Varšavi, J. H. Dav-tian, kateri je bil odpoklican domov pred mesecem dni, ne bo vrnil na svoje mesto. Pod neko sumnjo je bil namreč v Moskvi aretiran s svojo ženo vred. -o- MILITARIZIRANA NEM-ČIJA Berlin, Nemčija. — Nazij-ska vlada skuša še bolj ojači-ti svojo vojaško silo in pritegniti v rezervo vse moške,ki so zmožni nositi orožje. V ta OPUSTILI POSREDOVANJE Velesile obupale, da bi mogle posredovati med Kitajsko in Japonsko. — Kitajski bodo pomagale z orožjem. Bruselj, Belgija. — Velesile, ki so zbrane na tukajšnji konferenci, bodo bržkone opustile vsako namero, da bi skušale posredovati -za mir med Kitajsko in Japonsko. Nasprotno temu pa prevladuje razpoloženje, da se neuradnim potom nudi Kitajski materijel-na pomoč. Misel na posredovanje se je opustila predvsem zato, ker Japonska sploh poslušati ne mara nikakih pregovarjanj, da bi se začela pogajati. Drugič pa tudi zato, ker je med zborovalci samimi nastal spor o tem, katera država naj vrši vlogo posredovalke. Ker so skušali Italijo vriniti v tozadevni pododbor, je sovjetski delegat enostavno zapustil zborovanje. Predlog, da * bi Nemčija vodila posredovalno delo, pa Kitajska odločno odklanja. Izid konference bo, kakor omenjeno, bržkone ta, da se bo prepustilo Kitajski, naj se sama brani, kakor se more;od zunaj se ji bo nudila samo pomoč v orožju in municiji. -o- TOVARNA ZAPRTA VSLED STAVKE North Chicago, 111. — Vodstvo tukajšnje tovarne Chicago Hardware Foundry Co. je popolnoma ukinilo obrat in se izrazilo, da bo ostala tovarna zaprta, dokler se ne reši spor z delavstvom. Zadnji torek je namreč pod vodstvom CIO delavstvo šlo na stavko, za ka- Sz Jugoslavije Huda nesreča mladega moža, kateri je komaj tri tedne po poroki nesrečno prišel pod avtomobil, ki ga je do smrti poškodoval. — Nesreča družinskega očeta, ko se je peljal na delo. — Še druge nezgode. namen s« je zadnjo sredo od redila zdravniška preiskava za tero je bil vzrok predvsem ta, moške, stare od 37 do 44 let, da se jih nato lahko pokliče vsak čas, kadar bo treba. gale, da bomo čez popolnoma odvisni vlade. ker družba ni hotela sprejeti nazaj na delo tri može, ki so bili prej opuščeni pod obtož- _ bo, da so nekemu delavcu 1000 let | grozili. Istočasno CIO unija od njih j tudi zahteva, da družba skle-'ne z njo pogodbo. AMERIŠKA NASELBINA BILA OGROŽENA Velt v ponedeljek. Brez dvo-ma računa na sprejetje zako-na glede delovnih ur in plač, k' ga v zadnjem zasedanju Ingres ni do konca obrav-nal in sprejel in ki bo zato prišel znova na dnevni red v Sedanjem izrednem zaseda-S tem zakonom bi se nam-uveljavilo 40 urno delo na j^den, kar bi pripomoglo, da ' se v industrijah, kjer so ^daj v veljavi daljše ure, lahko zaposlilo več ljudi. Enako i tudi določitev minimalnih ki jo vsebuje ta zakonr ski predlog, dala več denarja roko milijonom v najnižjih Plačilnih razredih, s čimer bi Jlrri bilo omogočeno, potrošiti Več in s tem poživiti industri 3o. . V sredo se je pri predsed-niku vršila konferenca za pospešitev dela v gradbeni indu-^iji. Ako se ta panoga špranj zopet na svojo prejšnjo vi-bo imelo to ogromen uči one v enaki meri, kakor je sovjetska Rusija. Pozivali s6 zato vse miroljubne dežele k skupnemu odporu proti nameram fašizma, da vrže svet v novo vojno. —-o- , OROŽJE NOSITI JE PREPOVEDANO Chicago, 111. — Po poročilu, ki ga je 'detektivski urad poslal zadnjo sredo policijskemu ravnateljstvu, se je v Chi-cagi od 1. januarja do konca oktobra aretiralo 712 oseb vsled nezakonite nošnje orožja. Od teh jih je bilo 463 iz drugih mest. nek na vse ostale panoge Kako globoko je padla ta industrija, najbolj zgovorno kažejo številke : Dočim se je v letih 1920 do 1929 zgradilo v Ameriki okrog 677,000 stanovanjskih hiš na leto, je to število padlo v 1930 do 1936 na 165,000. Žrtev neprevidnosti Gornja Radgona, 22. okt. — Danes popoldne okrog 16. ure se je vračal ravnatelj zdravilišča Slatina Radenci iz Gornje Radgone proti domu. Iz vasi Šratovcev pa sta se peljala proti radenski šoli dva kolesarja in sicer 26 letni Ludvik Ploj, doma iz Lasto-merec pri Gornji Radgoni, ki se je šele pred tremi tedni o-ženil, in France Ščavničar iz Gornje Radgone. Vozila sta popolnoma vštric in sta očitno bila v živahnem pogovoru. Prav to je bilo krivo usodne pomote, da sta se oba peljala nepravilno po levi strani ceste. Naenkrat jima je pribrzel nasproti avto. Oba kolesarja sta že krenila na desno, toda v naglici in po pomoti sta spet zavila napačno na levo stran. Šofer je imel svojo vozilo že tik ob robu ceste, vendar je nesreča bila neizogibna. Avto je Ludviku Ploju zdrobil kolo, sam Ploj pa je obležal z zlomljeno levo nogo in s hudimi notranjimi poškodbami. Ščavničar j a pa je vrglo na drugo stran jarka. Šofer je avto naglo ustavil in takoj so bili na kraj nesreče poklicani orožniki iz Radencev, ki so si žalostno prizorišče ogledali in sestavili zapisnik. Zdraviliška uprava je poskrbela, da je bil Ludvik Ploj hitro prepeljan v bolnišnico v Murski Soboti, kjer pa mu žal tudi skrbna zdravniška pomoč ni mogla več rešiti življenja. -o- Z avta je padel Celje, 23. okt. — V četrtek zjutraj je šel posestnik in zidar Anton Vozlič iz Grlice pri Sv. Petru na Medvedjem selu na delo v Šmarje pri Jelšah, kjer je bil zaposlen pri neki gradnji. Spotoma ga je dohitel tovorni avtomobil, ki je vozil svinje. Vozlič je stopil na avtomobil in se peljal dalje proti Šmarju. Med vožnjo pa je padel z avtomobila. Pri padcu mu je počila lobanja, dobil pa je tudi hude poškodbe po vsem telesu. Vozliča so kmalu našli in ga nezavestnega prepeljali v celjsko bolnico, kjer je ponoči podlegel poškodbam. -o- Nesreča pri stroju Osemnajstletni dninar Ivan Koše iz Polenšaka pri Ptuju je bil zaposlen pri parnem mlatilnem stroju. Pri naglem delu je prišel z levico v stroj, ki mu jo je razmesaril. Odpeljan je bil v bolnico. -o- Smrtna kosa V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je umrl daleč znani Jože Padarčič, po domače Lovrenca pod Prežinom stara 38 let. Med obstreljevanjem Šanghaja od strani Japoncev so bili pogosto prizadeti tudi tujezemski distrikti v mestu. Tako kaže gornja slika neko razdejano hišo v ameriški naselbini. V ospredju na desni vidimo ameriškega vojaka na straži. Žive orle je vjel Iz Banjaluke poročajo, da je Jovan Martinovič iz Vrho-vin pripeljal v Banjaluko na vozu 12 velikih živih orlov. Martinovič je začudenim gledalcem povedal, da je crle polio vil v svoji staji, ko so prišli nad ovce. -o Konji so se spla&li Ko je 75 letni posestnik Ivan Oblak iz Radeč vozil po cesti s konji, so se mu splašili in Oblak je pri tem prišel pod voz ter se močno poškodoval. — Na Kristovrhu pri Sv. Petru na Medvedjem selu je neki avto povozil 32 letnega preddelavca Stiplovška in ga močno poškodoval. Oba se zdravita v celjski bolnici. -o- Kure so mu dišale Iz Ribnice na Dolenjskem poročajo, da si je delavec B. z Rudeževe žage v Ribnici zaželel kokošjih bederc, ki bi mu poleg krompirja dale iz-borno kosilo. Zato se je odpravil na lov. Toda nesreča je hotela, da ga je gospodar zasačil, ko je imel že 18 kur podavljenih in mu z električno svetilko posvetil naravnost pod nos. Pač smola, ker putk ni mogel skriti, še večja smola drugi dan, ko je ves skru-šen, uklenjen gledal pred občinsko pisarno svoj bogati plen. Občinski reveži so pa imeli isti dan pkusno večerjo, ker gospodar ni hote! podavljenih kur. -o- Zanimiva skrivnost Zanimivo skrivnost je pred kratkim na mariborskem trgu izdala tržnim organom neka kmetica, ki je pripeljala na trg krasno zelje, medtem ko je bilo vse zelje ki so ga drugi pripeljali na trg, grdo oglodano od gosenic. Ženska je povedala, da jo je neki tihotapec pregovoril, da je svoje zelje poškropila z vodo, v kateri je bil raztopljen saharin. S početka samo par glav in ko je videla da se sladkih zeljnatih glav ni dotaknila več nobena gosenica, je poškropila vso njivo in si tako obvarovala svoj pridelek. -o- Z avtom v potok Na veselico z vinsko trgatvijo, katero je priredil gostilničar Peter Kovač na Vuhre-du, se je peljal tudi gostilničar in lesni trgovec Anton Bohm iz Vuhreda z novim "Hiralniški Jože," ki je bil. avtomobilom. Ko se je pozno rojen leta 1873 na Pristavici župnija št. Jernej na Dolenjskem in je v zavetišču opravljal službo cerkovnika že od svojih mladih let. — V celjski bolnici je umrla Frančiška Gorjup, žena delavca iz Sv. ponoči vračal domov že bolj dobre volje, je izgubil oblast nad volanom in avto je zdrčal v Vuhredški potok kjer se je močno pokvaril, lastnika so pa morali odpeljati v bolnico. Stran t AMERIK ANSKI SLOVENEC Sobota, 13. novembra 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdija in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1843 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5S44 Naročnina • Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ....................................2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ................................$6.00 Za pol leta .........!________________________ 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year _______________________;---------$5.00 For half a year ........................2.50 For three months ______ ...................... 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ______________________________$6.00 For half a year ________________________ 3.00 For three months _______________________ 1.75 Single copy _________________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d®poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Filtered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Vesela vest Vsem onim, ki iz dobrega namena zasledujejo kampanjo za ustanovitev novega lista — mesečnika, s tem javljamo veselo vest. Letna seja Tiskovne družbe "Edinost", ki se je vršila ta teden, je odobrila načrt, da se list ustanovi in se prične izdajati z mesecem januarjem 1938. Medtem se vrši tudi že glasovanje za ime novemu listu in odgovori že prihajajo. Ime novemu listu bodo izbrali njegovi naročniki potom volitev, ki so razpisane v ta namen. Tako torej ta akcija počasi le prihaja k svojemu uresničenju. Načrt je doslej uspel nekako okrog 75% — še dobrih 25% dela je treba izvršiti in cilj bo dosežen. To se prav lahko stori, če se le nekoliko Zganemo prijatelji katoliškega tiska po naših naselbinah. Treba je le malo požrtvovalnosti in dobre volje in bomo pri cilju. Pohvaliti je treba zlasti naše slovenske naselbine v Illinoisu. V Jolietu so za novi list nabrali 152 naročnin, v So. Chicagi okrog 50, v Waukeganu-North Chicagi okrog SO. V La Salle in Oglesby okrog 50. Ako tako» primejo še druge naselbine bo akcija šla "over the top" in pokazala, da katoliški Slovenci v Ameriki smo zavedni za svojo stvar in da se ne strašimo žrtev za dobro in potrebno stvar. Hvala vsem, ki so sq doslej tako požrtvovalno izkazali za to stvar. Te žrtve so dokaz, da naši ljudje stvar razumejo in da vidijo, da je to potrebno. Nihče ne verjame, kako zanimivi in važni zgodovinski podatki še leže med našimi starimi slovenskimi koreninami po Ameriki. Koliko zanimivega znajo povedati naši stari še živeči pijo-nirji. Zbrati to in ohraniti našemu narodu je zelo potrebno. Pozno je že zdaj in kolikor dalj bi se odlašalo toliko težje bi bilo to delo. Mi katoliški Slovenci imamo bogato Zgodovino. Pojdite po naših naselbinah in zvedeli bote, da ko so naši prihajali v te kraje, so bile to same prerije, zapuščeni kraji. Danes po 30, 40 in 50 letih pa najdete lepe razvite naselbine s slovenskimi cerkvami in šolami. Naši ljudje so te kraje obdelali, s svojo pridnostjo so dvignili kraje gospodarsko, ki danes služijo deželi v vseh ozirih. Koliko slovenskih žuljev in znoja je v tem delu! In naj vse to ostane v pozabnosti? Ne srne! Ako bi, bi se mi izkazali, da svojega dela ne znamo ceniti. In kdo naj zbira zgodovino katoliških Slovencev v Ameriki, ali naj to delajo naši nasprotniki? Saj so že, pa kako so to delali? Opisavali in hvalo so peli svojim dru-štvam in svojemu takozvanemu naprednemu delu, delo katoliških rojakov so pa le tuintam porogljivo omenjali. Kadar nasprotnik komu postavlja spomenik je umevno, da skuša tak spomenik spačiti tako, da svoje načelne nasprotnike ogrdi kar najbolj more. Zato, če hočemo katoliški Slovenci svojo lastno zgodovino po možnosti zbrati in objaviti, moramo to storiti sami, ne pa to delo prepuščati drugim. Zato in iz tega vzroka ponovno apeliramo na vse dobro mislece naše ljudi po Ameriki, da se pridružijo tej akciji. Zdaj je čas, zdaj se pokažite, zdaj pomagajte. Nobenega naj ne manjka pri tem delu. Kdor le more naj postane ustanovnik tega lista. Komur pa razmere ne dopuščajo v to, naj pa postane vsaj naročnik lista. Ustanovnimi je $3.00, naročnina pa samo $2.00. Kdor zdaj pomaga — dvakrat pomaga! Tisk je velesila. Kakoršen tisk družba čita, taka je. Nasprotniki se tega zavedajo, zato za svoj tisk doprinaša-jo največje žrtve. Postanimo tudi katoličani tako zavedni. Podpirajmo vsepovsod v prvi vrsti lasten katoliški tisi;. Čim bolj bo razširjen med ljudstvom katoliški tisk, tem močnejša bo naša katoliška fronta. KAKO BO NA MARTINOVO Chicago, III. Ne vemo, če smo že kdaj imeli pri sv. Štefanu toliko gostov naenkrat, kakor jih pride k nam na koncert to nedeljo. Največ jih bo iz La Salle, veliko pa tudi iz So Chicage, Pullmana in Wauke-gana. Na koncertu, ki se bo začel ob treh popoldne v šolski dvorani,' bodo razen Adrije nastopila naslednja pevska društva: Slovan iz Pullmana, Zarja iz So. Chicage, Lira iz Waukegana, in zbor cerkve sv. Roka iz La Salle. Slovan in Lira sta nviša stara prijatelja, ki sta že večkrat nastopila na našem odru. Nastop enega in drugega privabi vedno več rojakov v našo dvorano, ki bi drugače ne prišli. Zarja pa je več ali manj nov zbor, ki je imel svoj prvi koncert spomladi; pri tc-m nastopu pa se ni prav nič poznalo, da je bil zbor šele pred kratkim zbran skupaj. Bo treba ploskati tudi sedaj, ko bodo prvič nastopili na našem odru. Tudi zbor iz La Salle bo sedaj pryič nastopil pri nas. Ker jih še nikoli nismo slišali, in ker so tako oddaljeni od nas, je umevno, da tako naši pevci, kakor tudi drug: rojaki prav nestrpno pričakujejo, kako se bodo La Sallčani kaj odrezali. Vsi ti zbori so izbrali prav lepe pesmi za svoj nastop; ravno take vrste pesmi, ka-koršne našim ljudem najbolj ugajajo. Pa tudi Adrija se prav marljivo pripravlja za ta koncert; lekleta posebej, fantje posebej, in vsi skupaj. Nastopilo bo tudi več domačih solistov od Adrije in dfugih zborov, kvartet in nekaj duetov. Dvakrat bo vse občinstvo povabljeno, naj zapoje skupaj s pevci. Seveda bodo to take pesmi, ki jih vsi znajo; vsak bo tudi prejel besedilo pri vratih. Samo eno stvar bi radi prosili: Bodite tako dobri in ne kadite v dvorani in tudi ne govorite in ne šepetajte, kadar se kaj vrši na odru. Saj je >-mes med nastopi zmeraj za-lošti prilike za kako besedo. V Waukeganu je zadnjič koncert trajal blizu štiri ure, pa je ves ta čas občinstvo ostalo vzorno mirno in pazljivo. Le v takih okolnostih zbori res iahko z navdušenjem zapojejo in lepo izrazijo vse kakor treba. Naše izkušene kuharice bodo skuhale zadosti večerje, da je bo dosti za vse goste to je pevce in druge. Ta topla večerja bo pripravljena v cerkveni dvovani takoj po koncertu. Tudi vsake vrste pijača bo na razpolago. Pri večerni zabavi pa ne bo- mo imeli samo ples, temveč tudi šaljivo pošto. Naš poštarje tak človek, ki ne odneha prej, dokler ne najde vsako osebo in vsako kartico izroči v prave roke. Dobrodošli torej, dragi rojaki, na Martinovo nedeljo, tako domačini od sv. Štefana, kakor tudi gostje iz drugih naselbin; Če bo šlo vse po sreči, nam bo ta dan minil tako, da se bomo še dolgo potem vsi z veseljem spominjali nanj. Zbor Adrija -o- O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 111. Že nekaj tednov se nisem oglasil, sedaj bi pa najraje vse povedal kar se je med tem pri nas zgodilo in kar se v kratkem še bo, pa sem zadnjič videl v listu, da nekaterim čitateljem in tudi uredništvu, dolgi dopisi niso nič kaj po volji in tako ne vem kaj bi. V kratkih besedah veliko povedati je težko. Prvo kar vam povem je to, se z vsemi združenimi močmi pripravljamo na cerkveni bazar, ki se prične na Martinovo nedeljo 14. novembra. Preteklo sredo je bil tako imenovani "shower" za bazar in dobri farani in faranke so prinesli toliko raznih koristnih reči skupaj, da bo treba pridnih rok, predno se bo vse to razdelilo med prisotne v dvorani v nedeljo na bazarju. Povabljeni ste, da se bazarja udeležite v velikem številu, bo prav zanimiv in prepričan sem, da ga boste veseli. — Bazar se nadaljuje in zaključi naslednjo nedeljo 21. novembra. Za takrat se pričakuje še več obiskovalcev. Poleg raznih daril v blagu, bodo ob zaključku bazarja udeleženci deležni še posebnih denarnih nagrad. Torej ne pozabite! Prihodnjo nedeljo 14. nov. ima tudi dr. Najsv. Imerra svoje mesečno skupno sv. obhajilo. Kateri ste bili zadnji mesec, 10.. okt. pri pol osmi sv. maši, ste videli, da je bilo lepo število član;ov pri sv. obhajilu, kakor jih že dolgo ni bilo. Po sv. maši so se člani zbrali v dvorani pri skupnem zajutreku, med katerim so bili podani govori, ki so navzoče silno navdušili za nadaljno delovanje in zlasti za mesečno skupno sv. obhajilo. Nekaj takega, če ne še lepšega, je pričakovati za prihodnjo nedeljo, tako v cerkvi kakor tudi v dvorani, kajti priglasilo se je že več fantov, ki so obljubili da pristopijo v to društvo. Še nekaj moram omeuiti. V nedeljo 14. nov. zopet pridemo na star red glede nedeljskih sv. rnaš, kakor smo ga bili vajeni že od nekdaj. Tako bodo namreč sv. maše ob 8. namesto pol osmih in ,ob 10. namesto ob devetih. Seveda ostaneti poleg teh še sv. maša ob pol šestih zjutraj, kakor tudi ob poj dvanajstih dopoldne. G. župnik je preteklo nedeljo oznanil, da se je ta pre-memba izvršila na željo fara-nov samih. Toliko v opozorile, da boste vedeli o pravem času priti v cerkev. — Po-zdi'av in nasvidenje na bazarju v nedeljo zvečer. Novinar -o-- KAKO JE MED ROJAKI V PENNA Strabane, Pa. Lovska sezona na zajce se je pričela 1. novembra. Vsi tukašnji strastni lovci so se podali takoj prvi dan in v zgodnjih jutranjih urah, ko so zajci še spali,v bližnje gozdove na lov na zajce, fazane in drugo dovoljeno divjačino. Če jim je bila sreča mila, so zvečer lahko sedli k okusni zajčji pečenki. Dne 2. novembra so se tukaj vršile volitve in sicer oečinske in okrajne, za različne urade. Tukaj v naši naselbini smo imeli pet kandidatov in so bili vsi z velikim številom glasov častno izvoljeni. Izvoljeni so: Mr. Ignatz Tomsic, za cestnega nadzornika, izvoljen ponovno za nadaljnih šest let, Mr. Anthony F. Bevec, za davčnega iztirjevalca, tudi ponovno izvoljen za nadaljna štiri leta; Mr. John Podboy Jr. in Mr. Joseph KeVilock, za šolska direktorja za dobo šest let, ki sta bila na novo izvoljena in Mr. Ernest Lesso. za asesorja, na novo izvoljen za štiri leta. — Menim, da sc lahko zanesemo na teh pet mož, da bodo vedno 'gledali za dobrobit in napredek naše naselbine in upam tudi, da so hvaležni cenjenim volilcem za izkazano jim naklonjenost in za oddane glasov. — Pozdrav vsem bralcem in naročnikom tega lista. Anton Tomsic, zast. % -o- SPOMINI NA POTOVANJE V STARO DOMOVINO Oglesby, 111. (Piše Theresa Dušak) Na željo mojih prijateljev in prijateljic sem se odločila napisati nekoliko o mojem potovanju. Toda kje naj začnem? Še nekaj je, ki mi nekoliko ustavlja pero, kajti četudi bom bolj na kratko opisala bo vzelo precej prostora, — g. urednik bo pa že znal tako vrediti, da bo namreč vsaki dan nekoliko priobčil, pa bo ustreženo. Večeri so postali že precej daljši in marsikdo rad prebere kaj od svojega rojstnega kraja. — V "Zarji" sem brala popis našega potovanja od Mrs. Josephine Schlosser iz West Allisa, Wis. Zelo lepo je popisala, toda še mnogo lepih reči izpustila, zato -bom jaz o-stalo nadomestila. — Pri odhodu mi je Mrs. Schlcsser dala svojo vizitko in me prosila za nekoliko pesmi. Zato, vsi verzi, kateri bodo od sedaj naprej v Amer. Slov., bodo za njo. ■ KlI&l^lWl Spominjam se preteklih dni.. Ki tema krije jih sedaj. A moje si srce želi, Teh srečnih dni nazaj. — Oko porošeno s solzami, Otožno tiho zre pred se In daleč tamkaj za gorami, Nadeje so in pa želje. Nade in želje so, še enkrat videti vse tiste luštne ljudi, ki so potovali, prepevali in se kratkočasili z menoj na skupnem potovanju. Ze pregovor pravi: Hudo je odpravljati se na tuje, iz tujine dom pozdravljati — še huje. — Mi imamo tukaj domove. Čudno pa je, da človeka neka notranja želja vedno tako vleče še enkrat videti svoj prvi dom, kjer smo se rodili. Sicer nimam živega ne očeta, ne matere, le brata, sestro, teto, strica in nekaj drugih znancev, vendar ko sem prišla na rojstni dom, sem si na tihem mislila: Oj hišica očetova, bod' tisočkrat pozdravljena! ... — Nikoli nisem mislila, da bom še kedaj videla svoj dom, ker so vedno tako slabi časi. Sicer pa, tudi časi niso vsega krivi. Včasih so tudi dobri časi, le ljudje so postali slabši. — Mislila sem tudi, da nimam nikjer nobenega prijatelja, ker se zadnje čase tako malo pokažem med svet in na prireditve. — Toda, če ni cvenka, sem primo-rana ostati doma. — Silno sem bila iznenadena, ko mi moj mož ni prav nič branil, pač pa mi prav mirne duše dal potreben denar češ, naj grem in še enkrat vidim svoj rojstni dom. Še bolj sem pa bila iznenadena, ko sem videla toliko prijateljev, ki so mi priredili imeniten party za mojo odhodnico. Okolu 200 jih je bilo iz Oglesby, La Salle, Peru, De Pue in iz Chicage. Celo noč, do jutra smo se zabavali. Zares, bilo je lepo in imenitno. Imena udeležencev imam še sedaj vsa zapisana, ne samo na papirji, ampak kar je še več, tudi globoko v srcu in vsem hvaležna kličem prav srčno hvalo. Nikdar ne bo tako globok sneg ali tako huda nevihta, da bi se vas tudi jaz ne spomnila v kakem podobr.em slučaju. Celemu svetu povem, da tako dobrih ljudi, sploh ne poznam pod soncem kot so v Oglesby, La Salle, Peru in De Pue. Ko sem torej videla, da imam toliko prijateljev, bi bila kar najraje doma ostala. Toda. prišel je čas in trebalo je iti na pot. Bilo je v nedeljo zjutraj; prav kakor pravi tista pesem: ". . . v Ljubljanco se peljala bom". . . V Chicagi smo ostali dva dni okolu domačih in znancev, v torek smo pa bili že v New Yorku. Tam nas jo pričakoval stric, ki reče, da ga je poslal g. Zakrajšek. Z avtom se peljemo na ladjo, kjer se snidemo še z več drugimi potniki. Tudi g. Zakrajšek nas je prijazno pozdravil in nam vredil naše listine in vse je šlo v najlepšem redu. Ko zagledamo "Normandie", največjo ladjo sveta, je nekdo rekel: O pošast, kako je ve- i'ka! — Pa nas je ta "pošast" kmalu imela vse v sebi. Naša kabina je bila še najbolja, prostorna in jako snažna, ki je imela tudi dobre postelje. Kmalu smo se spoznali med seboj in se začeli živahno raz-govarjati in smijati. Vsak je imel s seboj kaj dobrega, kak dober požirek in tako smo se vsedli skupaj ter si pripovedovali reči, ki dostikrat niso imele ne repa ne glave, kar nikoli ni bilo in nikdar ne bo. Tudi zapeli smo, da je bilo veselje. G. Zakrajšek je bil rad pri nas. Tudi on je imeniten pevec, zelo simpatičen, pameten in fin mož. Skrbel je za nas, za našo prtljago, kakor bi bil naš oče. Mnogo skrbi je imel z vsem. (Dalje prihodnjič.) --o- No, Krokar, kako si pa davi prišel domov? Ali si sam našel pot? Ne! Policaj mi je pomagal in prenočil sem na stražnfei. Oh, ti imaš vedno srečo. Jaz sem pa našel pot domov k — ženi .. . ZAHVALA Chicago, III. Podpisana si štejeva v prijetno dolžnost, da se zahvaliva vsem znancem in prijateljem za "Suprise Party" ki ste ga nama priredili cb priliki najine 15 letnice. Najlepša' zahvala gre v prvi vrsti Mr. & Mrs. Justin Pavlin, in njihovi hčerki Lillian, ki so vse tO začeli, in tudi vse tako izvrstno izpeljali, ter naju na tako* zvit način izvabili y Kovačičevo dvorano. Nadalje se najlepše zahvaljujeva vsem tistim, ki ste pomagali na eden ali drugi način, in ki ste se toliko trudili da je vse tako lepo izpadlo, in bilo vse tako fino in okusno pripravljeno, v veliko za-dovoljnost vseh, ki so se tega družabnega večera udeležili. Nadalje se zahvaljujeva iz dna srca vsem blagim darovalcem, ki ste z vašimi darovi pripomogli do tako velikega uspeha. Verjamite nama, da vaša imena niso napisana samo na papirju, ampak tudi v najinih srcih. Dragi prijatelji: Dan 17. okt. 1937 nama ostane do =mrti v neizbrisnem spominu. Nadalje se tudi zahvalimo našim otrokom, ki so se rade volje odzvali, in pomagali ter nama tako lep dar 'poklonili ki sva ga zelo vesela. Še enkrat vsem skupaj najlepša hvala za Vašo požrtvovalnost in dobrohotno naklonjenost Vam hvaležno udana Mr. & Mrs. George Sagadin 1038. W. Cermak Rd. OH H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S S17 CHICAGO, ILL. TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (143) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlttTOUghs » i ■.»;! P v •fofW ^ r- Tarzan je slutil, da leopard najbrže' zasleduj«' Kali Jiwano, zato je še bolj pohitel, da bi ne prišel prepozno. Medtem k,o je on hitel da jo reši iz krempljev krvoločne zverine, je Kali Bvvana sedela nepremično na mali ravnici sredi d.:untrle. Zamišljeno je strmela v temno džunglo. Kaj naj počne sedaj Sama? Premišljevala je čemu je prišla v džunglo. Streslo jo je, ko je pomislila, da bd sedaj smrt, strašna smrt zapu-ščenosti, prekinila njene namene. Hudo ji je bilo, da je bila tako trda nasproti Walterju, ki ie na tako žalosten način izginil. V tej žalosti je prijela lok, ki ga je on izdelal in ga poljubo-vala. Še nekoliko se je zadržala na trati, žalostno ogledujoč okolu če bi se Walter morda vendar le vfnil, toda ni ga bilo. Oh, ko bi bil vsaj on pri njej. Kam naj sc zdaj obrne? Dokler jr bil on nri njej, sc ni bala divje' džungle. Kdo naj jo sedaj varuje? Vsa žalostna te je vrgla v uti na tla in glasno ihtela. Toda, tako ni mogla ostati. Narava je zahtevala svoje, postala je lačna. Treba si bo poskrbeti kake hrane. Kako prav ji bo prišel sedaj VValter-jev lok, morda se ji posreči da/ kaj ustreli in si uteši glad. Toda, komaj je napravila par korakov od ute, se je stresla. Iz džungle jc prihajal velik leopard. Sobota, 13. novembra 1937 •AMERIKANSKI SLOVENEC Stran .. SLOVENSKI OČENAŠ V NEMČIJI (Nemška "Frankfurter Zei-tung" objavlja tale dopis prof. Karla Miklitscha (Mikliča) iz Celovca.) Kot dodated k sestavku "Slovensko romanje v Koln ob Renu" v "Kolnische Žeitung"' z dne 19. avgusta 1937, naj objavim tole izredno doživetje, ki ga je imel poslednji slovenski romar v Kolnu. To je bil kmet Kovač iz Slovenskih goric, katerih krasni vinogradi se raztezajo med Dravo in Muro v lepi južnoštajerski deželi. S krstnim imenom se je imenoval Gašper, njegova rojstna vas je imenovana po Svetih Treh kraljih. Ta skupnost imen ga je bržkone napotila, da je dvakrat poromal k svetim Trem kraljem v Koln ob Renu. Prvikrat se je kot petnajstleten fantič odpravil s svojim očetom v "Kelmorajn". Sama sta šla v svet, zakaj božje poti v Večjih skupinah je bil takrat malo prej prepovedal Jožef II. Za pot tja in nazaj sta potrebovala vprav dva meseca. V drugo je šel v Koln sam in sicer 1. 1800. Navzlic nemirnim časom Je srečno dospel tjakaj. Kako pa 11111 je bilo v Koln p, naj pove sam s svojimi besedami: 'Večerni zvonovi so zvonili, ko sem stopil v mesto. Ves utrujen od poti, sem se usedel na kamnito klop poleg vrat velike trgovske hiše. Kakor sem bil vajen od doma, sem se ob z vonj e-'ave Marija' odkril in sem Polglasno po slovensko molil oče-naš. Neki desetletni deček, ki je stal blizu mene, je dvignil glavo, Prisluhnil za čas in odhitel nato v hišo. Kmalu ,se je vrnil z ne-kim gospodom, s svojim oče-iz hiše. Gospod me je prijazno vprašal: "Ali razumete nemško? Od kod pa ste?" Odgo-v°ril sem mu po nemško, da sem *°itiar iz Štajerskega in da sem ze v drugo v Kolnu, da bi pomo-11 na grobu svetih Treh kraljev. ^ "Gospod je rekel dalje: "Pro-^m, če bi bili danes in naslednje dni moj gost. Zelo bi me razve-Selili s. tem." Zaradi nepričakovanega povabila ,sem bržkone na-Pravil začuden obraz, a preden Sern mogel kaj dostaviti, je že Prišel služabnik, ki me je odve-v lepo sobo. Kar v hipu je lla na mizi izbrana jedača, 2l'aven pa čaša rujnega renskega vina. . Čeprav sem bil na smrt utruja11' sem prav slabo spal. Spet !n sPet sem moral razmišljati o ^redni ljubeznivosti svojega go-® ltelja in si nisem mogel tega Vložiti. Več dni sem užival g°stoljubije te hiše, ne da bi Gdel, zakaj so me sprejeli in 1 tako stregli. Ko sem potem °veclal, da bom moral zdaj oditi mov, me je trgovec iskreno naj ostanem vsaj še do Li Je- Nisem si mogel kaj, da ^ temu ljubeznivemu človeku Slišal prošnje. t^'isla je nedelja in z njo rešili ?gailke. Za kosilo me je pri-0[j lskat domači sin, ki me je H0Vet mleka, če so žemlje sve-pij skodelico vročega mleka, ki že> Pa zadostuje pol pinta mle-daj vanj žlico medu in ga pij po- ka. V mleko ubij dve jajci, do-časi v požirkih. — Izvrstna je bro zmešaj in polij po žemljah,! krtačko, a je treba jako paziti medena "limonada"! Piješ jo te- P» večkrat premešaj, da se ko- na emajl in na prste daj, še se kaši ju pridruži tudi vročica. S to limonado si gasiš tudi žejo in napraviš jo takole: V posodo s 5 kvorti vode daj dober funt ■ medu. Vode ne smeš zavreti, marveč jo le segrej do 60 stopinj. Tekočino daš v lonec in dodaj nekoliko kvasa. Dva dni naj to shaja. Nato napolni s tem zdravilom steklenice, ki naj bodo 4 do 5 dni odprte in šele nato jih zamaši. Čez osem dni pa je pijača uporabna. — Izborno teknejo medene pastile! Vzameš 16 unč medu, ki ga daš v emaj-lirano, prav nič ranjeno posodo in ga počasi segrevaj v soparici. Zraven naj se raztaja 4 unče vo- NENAVADNA SVATBA Na neki poročni slavnosti v vasi Krzyzkowicah v vzhodni Zgorni Šleziji je prišlo do pretepa, ki so se vanj vmešali skoraj vsi vaščani. S vat je, ki jih je bilo 21, so iz slavnostne dvorane napodili nekatere nezaželjene goste in so vrata zabarikadirali. Odgnanci so vdrli v dvorano skozi druga vrata, nakar so se s svati spoprijeli. Steklenice, stoli in noži so imeli pri tem pretepu odločilno vlogo. Končno so svat je nasilneže spet napodili na cesto, tam pa je že čakalo kakšnih 150 oseb, ki so se pridružile takoj pretepenim. Svatje so se morali umakniti in so iz zaprte dvorane metali na oblegovalce vse, kar jim je prišlo pod roke, oble-govalci pa so jih obmetavali s kamenjem. Šele ko je prišla močna /četa orožnikov se je pretep končal. V dvorani je bilo vse razbito, okvirji vrat in oken so bili deloma iztrgani, celo zidovi so bili poškodovani. Nad 80 šip je razbitih. Orožniki so aretirali mnogo ljudi. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Ticti, ki imajo pod svojo streho druge liste, katoliških pa ne, niso zanesljivi katoličani. VELIKO Blasnikovo PEATIK.O . ZA LETO 1938 Smo ravno prejeli. Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo več slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. K ASP AR AMERICAN STATE BANK BOŽIČNA DARILA vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naše cene: Dolgo znana po zanesljivi postrežbi v vsakem bančnem poslovanju. V JUGOSLAVIJO: $ 2.S5.................... 100 Din $ 5.00.................... 200 Din $ 7.20.................... 300 Din $10.00.................... 420 Din $11.65.................... 500 Din $23.00....................1000 Din V ITALIJO: Za $ 6.50.................... 100 Lir Za $ 12.25.................... Z00 Lir Za $ 30.00.................... 500 Lir Za $ 57.00....................1000 Lir Za $112.50....................2000 Lir Za $167.50....................3000 Lir Odprta ob delavnikih od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne. 1900 Blue Island Avenue Chicago, Illinois Ta banka je članica Federal Deposit Insurance Corporation Pri nas 2i lahko najamete Varnostno shrambo Kaspa- American Safe Deposit Co. of Chicago Pri večjih svotah poseben popust. ZA IZPLAČILA V DOLARJIH: Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte... Za $25.00 pošljite..........,.$26.00 Vsa pisma pošijlte na: JOHN JERICH ..$10.85 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois T* SlžMlf^ AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 13. novembra 1937! "Dušica ji H roman j SpUala B. Orczy Prevedel Paulut 0 — ni bilo težko, dokazati komu proti-državno mišljenje! Petintrideset nesrečnih žrtev so obsodili in drugega za drugim so gnali iz dvorane. Novo hrano za vedno gladno guillotino —. Pa dnevni red še ni bil izčrpan. 'Za "političnimi" hudodelstvi so prišli na vrsto navadni kazenski prestopki. Umorov, pobojev, pretepov, tatvin in nenrav-nosti ni manjkalo, tudi v tistih krvavih dneh revolucije ne. Postava je bila take vrste zločincem naklonjena. Dovoljevala jim je, da se smejo zagovarjati, ali pa si izbrati zagovornika. Občinstvu je bil dovoljen vstop k razpravam in poslušalci so smeli izraziti svoje mnenje o obtožencu kot nekaka častna porota. — Dan se je nagibal h koncu in večerne sence so počasi lezle v veliko, golo dvorano. Na skrajnem koncu je sedel predsednik sodnega dvora na preprosti klopi, pred njim na mizi so ležali raztreseni papirji. Na njegovi desni in levi so pisali številni pisarji. Škripanje marljivih peres je bil za trenutek edini glas, ki je motil tihoto v skoraj prazni dvorani. Nekoliko nižje pod predsednikom je sedel Tinville, javni tožitelj, svež in spočit, vedno pripravljen se žrtvovati v delu za domovino. Pred njim pa, prav sredi dvorane, je bil pripravljen vzvišen prostor, obdan z železno ograjo — tja so postavili obtoženca. Ob sirovo pobeljenh stenah so stale klopi iz hrastovega lesa, krasno izrezljane, nekdaj cerkvene klopi v notredamski, št. germainski in v drugih pariških cerkvah. Pa revolucija je cerkve oropala —. In po teh klopeh so posedali poslanci narodnega konventa, ki so se hoteli udeležiti razprav. Kot zastopniki ljudstva so imeli pravico, celo dolžnost, se jih udeleževati in paziti, da so se zasedanja izvršila v redu. Klopi so bile polne. Merlin, minister pravde, je sedel na skrajnem levem krilu, poleg njega Robespierre, hladen in miren, s prezirljivim posmehom na licu. In drugi. Tudi Deroulede je bil med njimi. Predsednik je pozvonil in hripavo kričeč, preklinjajoč, smejoč in porivajoč se je vdrlo občinstvo v dvorano. Pa ljubi Bog, kako občinstvo —! To je bila prava pristna poulična drhal, pariški mob. Ženske v raztrganih, zamazanih krilih, bosih nog, v cokljah, z razmršenimi lasmi, z obrazi zabuhlimi od žganja, polblaznih, divjih tfči in posušenih bledih ustnic — ženske brez sledu nežnosti in sramu, ženske, ki niso poznale drugih čuvstev ko sovraštvo, ne drugih nagonov ko poželenje po pijači in* jedi in — po krvi. In med njimi in za njimi možje brez sledu možatosti, ki je v njih zamrlo vsako usmiljenje, vsak čut ljubezni, ponosa, poštenosti, ki je v njih živel le še eden pohlep — pohlep po krvi in po moren ju. In — o Bog! — z njimi so se porivali v dvorano otroci. Pa to niso bili več otroci. To so bile suhe sence bledih upadlih lic, sestradane, zapuščene sirote, ki so z zameglenimi očmi zrle v ta blazni svet odurnosti in sirovosti. Z očmi, ki so že videle smrt, pa ne mirno, lepo smrt blagega očeta in dobre matere sredi cvetlic in zelenja in sveč, ampak nasilno, krvavo, strašno smrt pod guillotino. Revolucija — kam privedeš ubogo človeštvo —! In to občinstvo se je prerivalo, vsak je hotel dobiti najboljši prostor, odkoder bo lepo videl in slišal. S poželjivimi očmi so gledali predsednika, gledali krutega Tin-villa, ki jim je vsak dan poskrbel za krvavo igro guillotine, se ozirali po stranskih klopeh. — Otrok je zagledal znan obraz. "Mama, glej, papa Deroulede je tamle!" se je ču-lo. Motne oči otrokove so se za hip zableščale pri spominu na srečni popoldan v Derouledovi hiši, na beli kruh in na skledo toplega mleka —. Ženske so dobrovoljno pomrmrale. Deroulede je njihov prijatelj —! Tinville se je zarežal, predsednik pa je nepotrpežljivo pozvonil. "Pripeljite obtožence!" Zadovoljstvo je zašumelo po dvorani, Drugega za drugim so privedli narodni gardisti, vsak je moral stopiti na vzvišeni prostor pred javnega tožitelja in poslušati obtožbo. Lepo število jih je bilo, tatov, goljufov, ubijalcev, pouličnih žensk in drugih sličnih grešnikov. Dva sta bila obsojena na smrt pod guillotino, drugi v prisilno delavnico, ženske so poslali v poboljševalnico. Večerilo se je že in Tinvillu se je mudilo. Hitel je s svojim poslom. Najzanimivejši slučaj je bil prihranjen za k sklepu. Pripeljali so Julietto Marny. Mirna je bila, zelo lepa. Preprosto sivo obleko je nosila, črn pas krog vitkega telesa in belo ruto krog ramen, prekrižano na prsih. Izpod bele čepice je silila obilica zlatih kodrov v bujnem neredu in njen otožni, podolgasti obraz je bil zelo bled, pa sicer miren in dostojanstven, brez strahu. Nikamor se ni ozrla, s krepkim korakom je stopila na vzvišen prostor. Ni videla Derouleda. Velike oči so ji sijale v čudnem, nadzemeljskem blesku, — žrtvovala je življenje in čast za moža, ki ga je ljubila. Derouleda je zbodlo v srce, ko jo je zagledal. Kako jo je ljubil! Žrtvovala se je zanj, zadostiti je hotela za svoj greh.— Zakoprnel je po njej, planil bi k njej, branil jo s svojim lastnim telesom. Z vso silo se je premagoval, da ni skočil v Tin-villa in ga udaril s pestjo po lažnjivih ustih, ki so se drznile skruniti njeno čistost in nedolžnost z najogabnejšimi očitki. Pa miren je moral biti, če ji je hotel pomagati ! Huda, strašna je sicer bila ta pot, pa varnejša, na vsak način varnejša. Če bi jo bili obtožili izdajstva, kdove ali bi ne bila že tajno obsojena in določena za guillotino, morebiti še preden bi ji mogel pomagati. (Dalje prih.) --o- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. POZOR! Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram ? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM. SLOVENEC" prii>aša o vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne čitate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois. RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE M-litr Zapomnil si bo Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 28 letnega Josipa Omejca iz Maribora na 2 leti in šest mesecev robije ter na pet letno igubo častnih državljanskih pravic, ker je Omejc skušal vlomiti~v stanovanje Franceta Koniča v Mariboru, a je bil pri tem zasa-čen. Mojstrovina Lepa mojstrovina Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt je bila pred kratkim razstavljena v Ljubljani. Naročena in namenjena je za jugoslovansko sobo univerze v Pittsburghu, Pa., USA. Slika, ki predstavlja Marijo Pomagaj z Brezi j, je izvršena v čipki. -o- Prijeta vlomilca V Škof j i Loki je bil nedavno izvršen vlom pri čevljarskem mojstru Jožetu Franko, pri čemer je bil lastnik precej hudo oškodovan. Franko je vstal ko je zaslišal ropot, toda, to je bilo ko sta tatova že zapuščala njegove prostore. Posrečilo se je pa, da so orožniki tatove prijeli, ki sta Jožef Malner iz Ribnice in Jožef Petrič iz Kočevja. Blago so še dobili, denarja pa nista več imela in se izgovarjata> da sta ga izgubila. — Sumijo, da sta ta dva vlomila tudi pri trgovcu Francu Šifrerju, kateremu je zmanjkalo raznega usnja za 30,000 Din. Zvest konj V vasi Milišičih pri Sarajevu v Bosni je imel stari kmetovalec Ibrahim celih 20 let zvestega konja, katerega ni nikomur drugemu pustil jezditi. Nedavno je Ibrahim umrl in ko so ga nesli na pokopališče, se je pogrebcem pridružil tudi konj, kateri se je poprej pasel na livadi. Po pogrebu se je konj sam vrnil domov v hlev, naslednji dan pa je sam zapustil hlev in odhitel na grob svojega gospodarja, kjer je ostal ves dan. To se je ponavljalo tri dni, četrti dan so pa našli ubogega konjiča mrtvega ob gospodarjevem grobu. Zločin V gozdu med Križevci in Zagrebon je neki kmet ki je nabiral gobe, začutil silen smrad. Kmalu nato je našel trohneče truplo. Obveščeni žandarji in; komisija so ugotovili, da je to truplo nekako 30 let stare neznane ženske, katero je moral nekdo na tem mestu ubiti že pred kakim mesecem. Nesreča pri igri Iz Stične poročajo, da se je 16 letna Marija Bregar, ko se je z drugimi otroci igrala na skednju, smrtno ponesrečila. Pisano polje J. M. IZRAZITE božična i n novoletna voščila potom "Amer. Slovenca"! Že večkrat smo bili opozorjeni zakaj ne uvedemo v božični številki "Amer. Slovenca" posebne rubrike, v kateri bi rojaki iz raznih krajev Amerike objavjali proti mali odškodnini T Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim predvsem moji dragi materi, mojim bratom in sestra ter vsem sorodnikofti ter prijateljem in znancem v moji rojstni vasi Malence pri Mariboru, kakor tudi po drugih krajih. Naj Božje Dete vse obilo blagoslovi! FRANK POZNAN, Barberton, Ohio. svoja božična in novoletna voščila in pozdrave svojim dragim domačim v stari kraj. Letos smo sklenili, da to poskušnjo napravimo. Zato bo v božični številki našega lista na razpolago toliko prostora, kolikor bo kdo hotel, za objavo takih božičnih in novoletnih voščil. Za prostor se bo računalo strankam za take objave le toliko, da bo to krilo stroške za prepisavanje, za stavo ter porabo papirja. Cena za objavo takih voščil je: Voščilo do 50 besedi .... 50 centov Voščilo do 75 besedi .... 75 centov Voščilo od 100 do 125 besedi . . $1.00 Za daljša voščila kakor 125 besedi, za vsakih 50 besedi po 25 centov več. Da vidite, koliko prostora zavzame voščilo okrog 50 besedi, objavljamo v okvirju tega oglasa vzorec. Tako voščilo je okrog 50 besedi in stane za objavo 50 centov. — Spišite voščilo, potem preštejte besede in z naročilom pošljite potrebni znesek, vse drugo bomo uredili mi. ftHITItfFM PRIPOROČAMO, da naročite našo bo-UDU^Bin žično številko, ki bo vsebovala več lepih zanimivih božičnih povesti in mnoge drugega zanimivega čtiva, vašim domačim v stari kraj. Posamezna številka božične izdaje STANE S POŠTNINO VRED ZA ggUHO lOC. STARI KRAJ ....... kar pošljite vred z zneskom za objavo voščila. Zraven pošljite1 natančne naslove za stranke, katerim bote naročili božično številko. Z božično številko bote naredili svojim domačim in prijateljem v starem kraju obilo veselja. — Naročila pošljite na: Uredništvo "Amer. Slovenca 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Iveri. (Dalje) Oba sta socialista, Ivan Molek in Charles Pogorele, vsaj upam, da sta na isti podlagi. Novo imenovanega sodnika Blacka Molek hudo zagovarja, Pogorele ga pa precej sune v rebra. Nič na tem, le konštatiram, saj tudi m? klerikalci nismo vedno istih glav pri isti zadevi. * Ne le v Madridu, tudi v Rusiji je vse sijajno po lista "Naprej," ki je hud, če kdo trdi, da ni vse sijajno. Slovenski agronom piše o kolhozih. Prej iesenj plug, slaba žetev in pomanjkanje, lakota, zdaj najmodernejša mašinerija. Prav, da zdaj še sušo "bitajo," saj je zdaj hudo prepovedano "iti za dež prosit," niti ni treba, ko je čas minil, ko "si zemljedelec s takšno tehniko ni mogel pomagati in se je zatekel k razlagam o nadnaravnih ali peklenskih silah, pose-gajočih v. poljedelstvo, kakor go mu jih vcepljali služabniki gospodujočega razreda," Ako ni Boga, nobenih nadnaravnih sil, kakor zdaj trdijo v Rusiji, pravim celo jaz stari faj-mošter, ni treba nobenih procesij za dež, ko pritiska suša. Bi bilo tratenje časa, ako ni Boga. O tem se pa zdaj z agronomom ne bom prerekal. Iz srca želim, da bi Rusi s -pomočjo nove mašinerije pridelali čim več in vedno pokazali figo tudi suši, če zlomek preti. Priznam dalje, da komunisti ne morejo delati čudežev, saj. niti ne verujejo na kake čudeže, priznam toraj, da imajo komunisti težkoče, ampak vsaj kruha naj bi dali ljudem, ko ga zdaj toliko pridelujejo brez nadnaravnih sil z maši-nerijo in tehniko. Ali so vsi siti? "Naprej" bo svečano trdil, da so, Andre Gide pa, ki Je še naprej komunist, trdi da niso in da še marsičesa ni v Rušiji, kar bi zdaj že lahko bilo, in je marsikaj, česar bi ne imelo biti, dasi piše "Pravda" ali zatrjujejo komunisti sami, "that there is not enough paper in the world to record everything new, wonderful and great that occurs in Russia." V oceni Gideove knjige čitam: "One of the cardinal points in the program of the Communists is the elimination of classes. To the Communisi the class struggle springs from the clashing interest of the workers and capitalists; their solution is to wipe out the latter group and thus establish a classless society. The capitalists have been extinguished in Russia. What is the result? "One sees gradually forming once more the various levels of society . . . In the coming generation thei*e will be an aristocracy of money. . . . How can one not be shocked by the scorn or at least the indifference which those who feel themselves 'on the good side' show toward the 'inferiors,' the ser vants, laborers, day workers and, I was going to say, the poor. There are too many of them, a great deal too many."-In all the large cities Gide saw long queues in front of the shops. He found that to wait in line for several hours and then be turned away because everything had been sold, was a hardship which the people bore stoically. The merchandise was "almost repulsive. One would even believe that in order to moderate the desires of the customers, the food, materials, objects, etc., were made to appear as unattractive as possible, so that one would buy them only in real need; but never because of any special liking." ". . . the poor. There are too many of them a great deal too many. . ." Ali piše Gide tako le, ker je baje tro-ckyist, kakor mu očitajo? Aristokracijo, razrede so odstranili, pa je že zdaj nova aristokracija, ki ima vsega dosti, reveži so pa ostali, in ti nimajo niti dosti kruha pri vsi tehniki na kolhozih, in še marsičesa nimajo. Dajte, no, ljudem jesti, k° pridelujete, in ko zdaj lahl<° Rusijo pohvalimo radi tehnike, jo bomo tudi radi zadostnega kruha, o drugih rečeh, pr. nadnaravnih silah se bom0 pa pozneje pogovorili. (Dalje prihodnjič) -o- Več gibanja. — Jaka: "Zakaj pa ne kupuješ več cigaret pri nas?" Jože: "Kaj ne veš, da sem bil pri zdravn/iku, ki mi j® naročil, da mi je potrebno več gibanja. Zdaj sem začel safl1 zvijati cigarete." 23 LET IZKUŠNJE ^Pregleduje oči in predpisuje očalaV IDR. JOHN J. SMETANI OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel Canal 0523 Uradne ure rsak dan od 9. z jutra.' £do 8:30 zvečer. V Družinska pratika ZA LETO 1938 je dospela. Zanimiva je kakor vsako lenima 16 strani krasnih slik. P0' sebno zanimive so slike o P°* grebu pok. nadškofa prevzv., V*' Jegliča. Pratika stane s pošto1' no samo 25 centov' l^aroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja-Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne-