A CIVIDALE in VIA CARLO ALBERTO 17 MOJA BANKA BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Certificati di deposito a 19 mesi St. 13 (805) • Čedad, četrtek, 28. marca 1996 annuo 8,13% netto (oltre 1 00 Milioni) MOJA BANKA Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti. hobles HOBLES SpA - 33049 San Pietro al Natisone (Udine) - Speter (Videm) Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 Prisotno zastopstvo slovenskih delegatov iz FJK Na konvenciji Oljke v Milanu Fasolaoggi farà tappa a S. Pietro Z žrebanjem znakov strank in torej njihovo razvrstitev na glasovnicah se je zaključila še ena pomembna faza v predvolilnih pripravah, ki pa ni bila v naši deželi brez polemik predvsem zaradi tega, ker v nekaterih okrožjih za Poslansko zbornico kandidirajo predstavniki strank, ki ne nastopajo v proporčnem delu, kar naj bi bilo v neskladju z volilnim zakonom. Vo-”na kampanija je v polnem <-ku in kot se dogaja še zlasti v zadnjih letih se v veliki in odločujoči meri odvija na televizijskih ekranih, manj vidna je na lokalni ravni. Taka spektakularizacija politike na ameriški način je zelo nevarna, kajti argumenti, soočanje in trezna razprava ostajajo v senci. Vsekakor se je na političnem prizorišču pojavil nov politični subjekt, Oljka, ki zdržuje vse najpomembnejše kulturne in politične tradicije Italije. Rdeče, bele in zelene zastave, kot je dejal Prodi, so se združile v eno samo, v Oljko, v kateri je tudi pretepa večina Slovencev. Milanese konvencije levo-sredin-ske koalicije smo se Slovenci udeležili v dobrem številu in čeprav neizrecno je prišla do izaraza tudi naša problematika, kar je bilo pričakovati, saj smo aktivno sodelovali pri oblikovanju programa Oljke. Naloga je sedaj ustvariti priložnosti zato, da se o vsebini Programa razpravlja v čimšir-Sem krogu ljudi. Desno-sredinski kartel v zadnjih dnevih stavi svoje karte na protest trgovcev, ki se pritožujejo zaradi premočnega davčnega pritiska in so se že v večini opredelili za Bo v nedeljo Rezija: koncert zborov S Primorsko poje prihaja v našo deželo pomlad in to že vrsto let, saj so se v znamenju ljubezni do slovenske pesmi ljudje začeli srečevati, spoznavati in ustvarjalno sodelovati ne glede na meje že četrt stoletja. Zamisel, poslanstvo revije Primorska poje je tudi v današnjih razmerah aktualno in predvsem je ta kulturna pobuda pognala tako globoke korenine med našimi ljudmi, med pevskimi zbori in samimi pevci, da ima pred sabo prav gotovo še dolgo pot. Eden od številnih koncertov Primorske poje poteka vsako leto tudi v videmski pokrajini in letos je na vrsti Rezija, kjer bo koncert v nedeljo 24. marca na Ra-vanci. Nato, kasneje bo segla še bolj na sever in sicer na Trbiž, v Kanalsko dolino, kjer se srečujeta dve sorodni prireditvi Primorska in Koroška poje, ki povezujeta slovenske ljudi iz treh sosednjih dežel in sicer iz Slovenije, Furlanije-Juljiske krajine in Koroške v Avstriji- beri na strani 3 na nuova scuola universitaria di chirurgia da crearsi nella struttura cividalese, una sorta di succursale della scuola di specializzazione in Chirurgia generale dell’ateneo udinese. Marinig lo ritiene “un fatto positivo, se verrà concretizzato, perché riqualifica l’ospedale anche in termini professionali”. Un parere sulla lunghezza d’onda di quello del sindaco cividalese Giuseppe Bernardi, secondo cui la parola chiave é una sola: salvezza. Ma il Comitato di difesa dell’ospedale lascia capire che la legge regionale rimane lì, come una scure ancora pronta a colpire. “La convenzione - dice Claudia Chiabai - riguarda solo la chirurgia diurna, in linea con il piano a medio termine dell’Azienda sanitaria. La vera battaglia rimane quella del referendum.” (m.o.) Vencelj na obisku v Benečiji Državni sekretar dr. Peter Vencelj je v spremstvu Rudija Merljaka včeraj dopoldne obiskal dvojezični šolski center v Spetru, kjer se je seznanil z dejavnostjo šole ter seveda tudi s težavami finančnega značaja. Državni sekretar se je kasneje srečal na špetr-skem županstvu, kjer ga je sprejel župan Firmino Marinič s sodelavci, v prvih popoldanskih urah pa je v Tipani sreCal tamkajšnje upravitelje in se seznanil z dejavnostjo v slovenskem jeziku na osnovni šoli. beri na 4. strani L’assessore regionale alla sanità Giampiero Fasola farà tappa oggi, giovedì, a S. Pietro al Natisone. L’incontro é stato richiesto dal direttivo della Comunità montana per un chiarimento sulla posizione della Regione per quanto riguarda il personale assunto dall’ente montano alcuni anni fa. “Gran parte dei costi - fa sapere il presidente Giuseppe Marinig - grava sui comuni. La Regione finanzia il 50 per cento della spesa, una percentuale che sta riducendo sempre più”. Nell’incontro con Fasola si parlerà probabilmente anche di alcuni aspetti legati all’attività sanitaria nelle Valli e nel Cividalese. Tra questi temi potrebbe inserirsi quello della convenzione - la firma é Stata posta la scorsa settimana - tra l’ospedale di Cividale e l’Università di Udine per u- Romano Prodi na konvenciji Oljke v Milanu Berlusconijevo gibanje, ki jim obljublja zmanjšanje davkov. Nevarnost ni le v demagogiji pač pa tudi v egoizmu, ki se širi in ga marsikdo zamenja za liberizem. Tretji protagonist volilne preuzkušnje je Severna liga, ki nastopa samostojno, verjetno bo še naprej tudi v naših krajih zbirala protest volil-cev, predvsem pa bodo v marsikaterem okrožju glasovi, ki jih bo sama zbrala, odločilni za poraz ali uspeh ene od dveh koalicij. Četrtek, 28. marca 1996 2 Sorpresa, Io scontrino d’incanto non serve E voilà, addio registratori di cassa, addio scontrini. Un colpo di scena degno del miglior Giucas Casella. In piena campagna elettorale destra, sinistra, centro, sotto e sopra fanno a gara per far sapere agli italiani, prima degli altri, che loro una bella idea per semplificare il parapiglia fiscale ce l'hanno: eliminare lo scontrino, definito “croce e delizia dei commercianti e degli esercenti La cosa ci riguarda anche da vicino. Nelle Valli del Natisone la comparsa dei registratori di cassa qualche problema l’ha creato, alle nostre piccole attività commerciali. Non sappiamo se é davvero successo quello che già all’inizio qualcuno paventava, cioè se davvero qualche bar o qualche negozio é stato costretto a chiudere perché la spesa per l'acquisto del congegno sia stata eccessiva, perché doveva dichiarare fino all’ultima lira, perché ci mancava anche quella, la stoccata finale alle attività che già fanno fatica ad andare avanti. Non sappiamo ancora, poiché sull’argomento sono corse spesso voci che sono rimaste tali, quanti controlli siano stati effettuati, nelle Valli, da parte della Finanza, alla ricerca di presunti e-vasori, di chi andava a! bar per bersi un bicchiere di nero e scordava di mettersi in tasca il bigliettino con su scritto 500 lire. Certo é che quando in passato si pensava - anche dal punto di vista legislativo, ma diciamolo: sono rimasti solo pensieri - a possibili sgravi fiscali per le zone montane si pensava soprattutto all’esenzione dall’ uso del registratore di cassa. Oggi anche questi provvedimenti risulterebbero inutili: ci pensano i vari Fantozzi e Tremonti, con un colpo di spugna non si sa quanto sincero (siamo pur sempre in campagna elettorale) a togliere di mezzo lo scontrino. Rimane il mistero: še in passato era così necessario, come é possibile che da un giorno all’altro non serva più? Michele Obit Le iniziative prese dal direttivo della Comunità montana Progetto donna, sì ai nuovi corsi Il prossimo 24 aprile si terrà a S. Pietro l’assemblea generale della Comunità montana che avrà come argomento principale di discussione i progetti integrati relativi all’obiettivo 5b. Lo ha deciso il consiglio direttivo che nella stessa riunione ha provveduto anche ad assegnare un lotto nella zona industriale alla ditta AL.SI srl che si occuperà di metalmeccanica dando lavoro a circa 15 dipendenti. Nel settore delle opere acquedottistiche è stato approvato lo stato finale di alcuni lavori realizzati nei comuni di San Leonardo, Pre-potto e Pulfero ed assegnata al Consorzio acquedotto Friuli centrale la progettazione esecutiva di altri interventi nelle Valli del Natisone. E stato inoltre avviata Nesoglasje znotraj koroških Slovencev Jabolko spora je vladni osnutek o manjšinah Avstrijski vladni osnutek o refomi 20 let starega zakona o narodnostnih skupinah v Avstriji buri duhove med sami pripadniki slovenske manjšine. Na manjšinskem vrhu v avstrijskem parlamentu je večina manjšinskih organizacij kritizirala odklonilno stališče, ki so ga do vladnega osnutka izrekli Narodni svet koroških Slovencev in Hrvaško kulturno društvo. Povedati velja, da laično-levičarska Zveza slovenskih organizacij je osnutek ocenila za dobrega in ga ni zavrnila. Vladni stranki, socialisti in Ljudska stranka, sta sklenili, da bosta v naslednjih tednih skuSali tako znotraj koalicije kot tudi v dogovoru z manjšinami izdelati tak reformski predlog, ki bo Informazioni su Usa e riusa Per avere informazioni sul progetto “Usa e riusa” gestito dall’ambito socio-assistenziale delle Valli del Natisone ci si può recare all’Ufficio di servizio sociale, nella sede dell’ente montano, a S. Pietro al Natisone, il lunedì dalle 11 alle 13 o il mercoledì dalle 16 alle 18 oppure telefonare al 727565. sprejemljiv za vse narodnostne skupnosti v Avstriji. Oba klubska predsednika se bosta udeležila sej slovenskega in hrvaškega sosveta, na katerih bodo razpravljali o celotni problematiki. Povejmo, daje 16-Clanski sosvet za koroške Slovence osnutek o spremembi zakona sprejel večinsko (12 glasov za), ker so člani katoliškega Narodnega sveta koroških Slovencev pred galsovanjem zapustili sejo. l’organizzazione del Centro vacanza 1996 che come ormai tradizione si svolgerà nel centro studi a S. Leonardo. Il consiglio direttivo ha inoltre approvato il programma del “progetto donna” con contestuale richiesta di finanziamenti alla Regione per l’organizzazione di corsi di sommeliers, cucina, erbe officinali, recupero, costumi tipici tradizinali e ceramica. Buone notizie per gli a-gricoltori ai quali verrà erogata l’indennità compensativa relativa all’anno 1994, mentre ricordiamo che per l’anno 1996 il termine utile per le domande scade quest’anno al 31 marzo. Le problematiche connesse al settore dell’assistenza sociale saranno invece esaminate in un incontro fissato per oggi, giovedì 28 marzo, al quale parteciperà anche l’assessore regionale alla sanità Gianpiero Fasola. Infine la Comunità montana Valli del Natisone informa di aver aderito alla prima edizione del Salone della montagna “Montan-gna verde - montagna viva” che si terrà nel quartiere fieristico di Torreano di Marti-gnacco dal 18 al 22 aprile. Predstavitev bo jutri v kobariškem muzeju Državni odnosi v dveh knjigah konzul Slovenije v naši deželi. Na pobudo medobčinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije za Zgornjega Posočja bodo knjigi predstavili prihodnji petek v Kobaridu. Srečanje z avtorji bo v kobariškem muzeju ob 18. uri. Pogovor o zgodovinskih odnosih, predvsem o sedanjem stanju in o perspektivah bo toliko bolj zanimiv, saj se bosta predstavitve udeležila tudi predsednik Državnega zbora Jožef Školč in minister za zunanje zadeve Zoran Thaler. V Sloveniji sta pred-kratkim izSli dve novi knjigi, obe sta nastali na pobudo zunanjega ministrstva republike Slovenije in njihov namen je osvetliti, prispevati k boljšemu poznavanju odnosov med Slovenijo in Italijo in torej na ta način vplivati na izboljšanje odnosov med sosedi. Gre za knjigo “Slovenija, Italija: od preziranja do priznanja”, avtor katere je tržaki zgodovinar Boris Gombač in Belo knjigo o diplomatskih odnosih, ki jo je uredil JoZe SuSmelj, dolgoletni V Sloveniji o mednarodnih problematikah Veleposlanik Peter Bekeš Slovenska diplomacija je na potezi. Tako nekako bi lahko označili zdajšnje obdobje v matični domovini, kjer je posebna pozornost namenjena prav vprašanjem mednarodnega značaja, v prvi vrsti pa odnosom z Italijo in vstopanju v Evropsko unijo. V zadnjih dneh se je v Sloveniji zvrstilo kar nekaj dogodkov, ki imajo vsi isti skupni imenovalec: povečana di-plomatska dejavnost. V ta okvir sodi tudi pobuda medobčinskega odbora za Zgornje Posočje liberalne demokracije, ki bo jutri, v petek, ob 18. uri v kobariškem muzeju predstavila dvoje knjig, ki se vežeta na zgoraj omenjeno tematiko in o katerih poročamo na drugem mestu časopisa. Knjigi obravnavata pretekle in sedanje odnose med Italijo in Slovenijo, nista pa napisani “proti” nečemu, ampak “za”. Knjigi sta nastali prav na pobudo zunanjega ministrstva in zato ni naključje, da je predgovor zanje napisal zunanji minister Zoran Thaler. Le-ta je ob predstavitvi knjig v Ljubljani povedal, da knjigi želita biti prispevek k utrjevanju dobrih odnosov med obema državama in skuSata odpraviti Spekulacije in natolcevanja, ki jih je v tem času kar precej. V ta okvir sodi tudi dvodnevni uradni obisk v nasi deželi, ki ga je opravil slovenski veleposlanik v Rimu Peter Bekeš, ki se je posebej zaustavil pri dejstvu, da je treba izboljšati odnose med Italijo in Slovenijo. Boljši odnosi pa bodo znali blagodejno vplivati tudi na manjšino, na katero zaostreno ozračje vsekakor ne koristi. O zunanji politiki Slovenije je v torek razpravljal tudi slovenski parlament, ki se je zbral na izredni seji. Poslanci so bili do potez v smeri evropske integracije tudi kritični in svarili so pred pretiranim popuščanjem Italiji in njenim zahtevam. Pred parlamentarci je nastopil tudi slovenski premier Janez Drnovšek, ki je ponovil pobudo, po kateri bi v primeru, da bi Italija še naprej delala težave pri podpisovanju asocija-c i j s k e g a sporazuma, od Evropske unije zahtevali direkten sprejem v polnopravno članstvo. Premier Drnovšek je Italijo obtožil, da odi’'' ra vprašanja1;' ki sodijo v zgodovino, ter dejal, da Slovenija na vsak način sodi v družbo evropske petnajsterice, saj je prav Evropska unija najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije. Ce z gospodarsko-dru-žbenega vidika ima Slovenija vse karte, da lahko postane polnopravna članica Evropske unije, se v Sloveniji bije politični boj prav na temah zunanje politike in samega vključevanja v Evropo in v zvezi z odnosi z Italijo. > Ne smemo namreč poz&J1*' biti, da čez nekaj mesecev bodo tudi v sosednji državi imeli parlamentarne volitve in da se je volilna kampanja že začela. Zato je pričakovati, da se bodo stranke Se močneje diferencirale in to tudi v zvezi z vprašanjem odnosov do Italije. Zato je Se posebej važno, da bi vendarle znali vsi poiskati osnovne koordinate in se zedinili okoli bistvenih pogledov glede zunanje politike. Ne smemo namreč pozabiti, daje Slovenija veliko bolj ranljiva - in to odnosi z Italijo kažejo - če ne zna najti skupnega, državniškega jezika v zunanji politiki, (r.p.) In un libro la verità di Drnovšek Sì al referendum La Corte costituzionale slovena ha bocciato la decisione del presidente del parlamento sloveno Jožef Školč che aveva negato al partito socialdemocratico di indire un referendum popolare per la modifica della legge elettorale. Secondo la Corte costituzionale il presidente del parlamento non ha operato nei termini di legge per cui la proposta socialdemocratica dovrà essere discussa in parlamento. Va detto che il partito di Janez JanSa propone di passare dal sistema proporzionale a quello maggioritario. Kacin dai giudici Il ministro della difesa Jelko Kacin dovrà difendersi davanti al giudice di K-ranj contro l’accusa di negligenza nella guida che -secondo l’accusa - è stata la causa di un grave incidente in cui la peggio l’ha avuta proprio il ministro che è stato ricoverato con prognosi riservata. La verità di Drnovšek In aprile uscirà il libro dal titolo “La mia verità” scritto dall’attuale premier sloveno Janez DrnovSek. L’uscita del libro è collegata alle elezioni parlamentari che si svolgeranno nel prossimo autunno. Coalizione antifascista La Commissione per i rapporti internazionali del Comune di Nova Gorica presenterà al Consiglio comunale un documento in cui esprime preoccupazione per le pressioni nei confronti della minoranza slovena in Italia e verso la stessa Slovenia da parte di alcune forze di destra italiane. Il documento sarà trasmesso anche agli ambasciatori italiano, degli USA, della Gran Bretagna, della Russia e di Israele in Slovenia. Sciopero concluso Dopo tre giorni di sciopero dei giornalisti della radiotelevisione slovena il direttore generale Žarko Petan ha siglato un’accordo per l’armonizzazione di alcuni punti inclusi nel contratto collettivo di lavoro dei giornalisti professionisti. La di- rezione si impegna a proporre una nuova categoriz-zazione dei giornalisti. Intanto si fa più acceso il contrasto tra i medici sloveni ed il governo. Il sindacato dei medici, Fides, ha indetto uno sciopero ad oltranza in segno di protesta nei confronti del governo, reo di non aver attuato l’aumento delle retribuzioni in base all’accordo firmato dalle parti. Pensionati-politici Il partito democratico dei pensionati, Desus, si presenterà da solo alle prossime elezioni politiche autunnali. Quattro anni fà il partito dei pensionati si è collegato con il partito liberalde-mocratico ed è riuscito ad ottenere un deputato in parlamento. Secondo i calcoli del partito dei pensionati, che conta 30 mila iscritti, la rappresentanza del Desus in parlamento potrà essere maggiore se si presenterà da solo. Non va dimenticato, infatti, che un quarto della popolazione slovena (circa un terzo del corpo elettorale) è rappresentato dai pensionati. Četrtek, 28. marca 1996 Naše meštre se niesu mai smejale Za lieta, kar san videla Slovenca san se uganila Se bližamo h koncu s teksti, ki so bili prebrani na Spietarskem konkorSu Na S domači jezik, ki ga je bla organizala občina. An se nam zdi Skoda. Kadar boste prebrali an vi besie-de tel zdol nam Sigurno dasta ražon. KajSnemu se bo zdielo prebrat svoje spomine, kajSan bo uživu v dobrem literarnem tekstu. San miela malu vic ku tri lieta, an že di meštre san norCjovala, strepuo san uekala an še nonu v kastigo san kladala. Lieta potà, kar me je tuole oponašala, se je smejala, šele se je čudva-la, de kuo san se po taljansku prešernala. Kar mama je pulentu kuhala, mojin sestran je v-prašala j’ kiek prebrat, jest san poslušala an za znat -1 ku one, niesan bla viedla, ki dat! * V moji glavici san mi-snila, de samuo po taljansku se more pisat an ure an cajta niesan vidla, za an jest, tist izik lepuo z-nat! Ura, an za me, je parš-la, zvestuo san študjala an pisala, tist liep izik san ju-bila an z mojin nimar bon v sarcu nosila. Gu Petjaze meštre su miele nimar lepuo počesane lase an lepe, biele an gladke su ble njih roke. Naše meštre se niesu maj smejale an pogostu, Bruna Dorbolò za niC, su strepuo uekale. Naše meštre niesu sladkih besied poznale an samuo po taljansku guorit su znale. Z dugo palco po ardečih ročicah su dajale an kajšne-ga, za uha, klečat za lavanju su pejale! Guorit, pisat an prebierat nas su navadle takuo an nan, liep sviet pred an su odparle, od vsega kar smu se navadi i smu se braural an doma veseli našin te starin oznano-val. Vse kar su meštre jale, za nas, je bla nimar resnica an za naše uha samuo tista je bla pravica. Tu glih, nas su učile Italju an bandieru jubit, ma od te druzih su znale samuo gar-duo guorit! Oku an oku Italije, su pravle, barbari živijo an takuo je tard njih izik, de je garduo čut kar guorjo. Gor za Matajurje, tuk se videju čarni bregi, živjo takuo duji judje, ki v cajtu uiske su našin sudadan z britlo vederjal oči an brez usmilienja an spota tu ni sklied su jih kazal, po tar-gu, v Kobaride, s skliedo puno oči su se braural. Mikana, kar san trešiku imiela, san tolu strašno skliedu sanjala an puna strahu “Je previč blizu Matajur” san pensala. V mraku san gledala gor za Matajure čarne bregi. “Njih niesu zeleni, ku naši” san guorila, “Pru jin stoji!”. Za lieta, kar san vidla 'nega Slovenca san se u-ganila ma an dan, na vien vič kuo, san se v Jugoslaviji trapila. Velika čuda, od blizu an njih bregi su bli zeleni an tisti judje se niesu zdiel takuo duji an strašni. Tist gard izik, za moje uha je bu domač an sladak. Tata me je damu klicu an jest, puna čude, san guorila “Počak”. Od tistega dne, besieda od meštre nie bla vič resnica an za lieta niesan vič zastopila, kje je pravica. Ankrat meštre su miele nimar lepuo počesane lase an lepe, gladke an biele su ble njih roke, ma jest di meštra niesan maj vič norčovala an zauoj telih strašnih reči, niesan za meštru študjala. Bruna Dorbolò 3' Izšla knjiga “Na obrobju” ki obravnava aktualne teme Je Primorska zares klonila? V Gorici so prejšnji konec tedna predstavili knji-go-zbomik z naslovom “Na obrobju - Ali je Primorska klonila?”, ki je izšla v sodelovanju založb Oko iz Nove Gorice in Prae, ki izdaja Primorski dnevnik. V knjigi je več prispevkov avtorejv z obeh strani meje (med njimi sta tudi Marino Vertovec in Fabio Bonini), ki obravnavajo dokaj aktualno temo, ki zadeva gospodarski propad primorskega območja, odnose med centrom (Ljubljano) in periferijo ter še posebej problematiko zamejskega gospodarstva in vse več težav, ki jih beleži v zadnjih letih. Knjiga ponuja svoje poglede in razmišljanja ogoli teh problematik in skuša razlagati, zakaj je prišlo do gospodarske obuboženosti primorskega prostora, ki je do pred nekaj leti rastlo in imelo lepe perspektive za prihodnost. Predstavitev knjige v Gorici pa je ponu- Platnica knjige, ki sta jo izdali založbi Oko in Prae dila številnim prisotnim, da so iznesli svoje poglede na te probleme in povedati velja, da so si bila mnenja dokaj deljena in včasih diametralno različna. Prišla je na dan različnost gledanj znotraj manjšine, ki bi poenostavljeno lahko rekli, da sto- jijo za njimi na eni strani družbene in politične silnice levice, na drugi pa katoliški krogi. V knjigi je govora tudi o močni medijski kampanji v Sloveniji proti nekaterim zamejskim gospodarskim krogom in sami SKGZ. Razstava bodo zaprli 1. maja, kasneje pa Chagall Picasso v Palmanovi Od sobote 16. marca do 1. maja so v Napoleonovi vojašnici v Palmanovi na ogled dela Pabla Picassa. V glavnem gre za ilustracije za knjige, keramične izdelke, nekatere tapisone in reklamne plakate. Sledila bo razstava Chagalla, ki bo odprta od 1 L maja do 30. junija, od polovice julija do polovice septembra pride na vrsto še tretji mojster likovne umetnosti in sicer Salvatore Dali. Razstavni prostori so, razen ob sredah, odprti vsak dan. Primorska poje sale a Resia La rassegna corale Primorska poje che coinvolge tutta la fascia confinaria di Slovenia e Friuli - Venezia Giulia tocca anche quest’anno la nostra provincia e precisamente la Val Resia. Il concerto avrà luogo domenica 31 marzo alle ore 17 nel centro culturale Rozajanska kulturska hiša a Ravanca -Prato. Si tratta di un interessante appuntamento culturale innanzi tutto per gli amanti del canto corale e delle tradizioni popolari tanto più invitante in quanto si incontrano e confrontano gruppi diversi, operanti comunque nella fascia confinaria. Ben cinque i gruppi corali che parteciperanno al concerto di Resia. Questi i partecipanti: il Coro femminile dell’associazione dei pensionati (Zenski pesvki zbor društva upokojenecev) di Ajdovščina, il coro maschile Simon Jenko di temnica, il Coro pevski zbor Skala di Gabrje (Savogna d’Isonzo), 'I coro maschile Frane Zgo-n*k di Branik ed infine il Tržaški oktet. A Clenia concerto d’archi La chiesa di san Antonio Abate di Clenia offrirà la suggestiva cornice ad un concerto di musica sacra con il quartetto “Gli archi” formato da giovani musicisti friulani formati al conservatorio di Udine e Venezia. Il concerto, che é promosso dalla parrocchia di S. Pietro, avrà luogo venerdì 29 marzo alle ore 20.30 e si inserisce nelle i-niziative di preparazione alla Pasqua. Guido Freschi e Tiziano Michelin (viiini), Alberto Ciaffaglione (viola) e Riccardo Toff oli (violoncello) presenteranno “Le ultime sette parole di Cristo sulla croce” di Haydn. Un concerto di musica sacra si terrà anche questa sera, giovedì 28 marzo, alle ore 20.30, nella chiesa di S. Giacomo ad Azzi-da. Ospite sarà il gruppo vocale Dimblis & Puemas diretto dal maestro Marco Querzola, all’organo si e-sibirà invece il maestro David Giovanni Leonardi. Luisa Tomasetig a Maniago e Montereale Tanto interesse per “Jubica “Jubica an Arpit” sono arrivati a Maniago e a Montereale Valcellina, in provincia di Pordenone. Li ha accompagnati l’illustratrice Luisa Tomasetig, invitata a presentare il libro presso la iibreria “La naf spaziai” (Maniago) e presso il circolo culturale “Menocchio” (Montereale). A Maniago, per la presentazione, Luisa si é incontrata con insegnanti ed alunni delle scuole elementari per spiegare la nascita del libro e della leggenda slovena delle Valli del Natisone, i caratteri della narrazione ed il suo personale lavoro artistico per illustrare la storia. All’inaugurazione della mostra, con le illustrazioni originali, i disegni e gli schizzi preparatori, insieme al risultato in stampa, Luisa ha prima incontrato i frequentanti dei corsi dell’università della Terza età di Montereale e quindi gli insegnanti nell’ambito di un seminario didattico. Il testo, il libro e le illustrazioni sono state poi analizzate ed 55 approfondite con varie osservazioni. L’interesse attorno al libro nato presso la editrice “Lipa” di S. Pietro al Natisone é dovuto, nel Pordenonese, all’edizione nella parlata friulana locale curata dai maestri Aldo Colonnello e Rosanna Paroni, animatori del circolo “Menocchio”. Luisa Tomasetig avrà un prossimo incontro a Montereale con gli alunni delle scuole. P. Evropa: obisk pri manjšinah Pristojni urad Evropske zveze in Evropski urad za manj razširjene jezike sta tudi letos objavila razpis za študijske obiske pri drugih manjšinah, ki omogoča pripadnikom manjšin, da spoznajo druge manjšine v Evropi. Obiskov se je v zadnjih letih udeležilo lepo število predstavnikov slovenskih organizacij, mladih raziskovalcev, študentov in šolnikov. Vsi so ob povratku potrdili pomembnost teh obiskov. Povejmo, da kdor želi sodelovati na enem od takih študijskih srečanj, mora pohiteti, saj rok za predložitev prošenj zapade konec maja. Prošnje pa je treba v enem od 11. uradnih jezikov Evropske unije poslati na naslednji naslov: Dott. Stefano Salmasi - DG XXII Istruzione, Formazione e Gioventù - Commissione delle Comunità Europee, 5-7 rue Belliard/ B-1049 Bruxelles. Solidarnostni večer z Guionom V slovenski javnosti je Se živ spomin na nezaslišan dogodek, ko je novembra lani kakih petnajst orožnikov vdrlo v cerkev in zakrestijo v vasici Matajur, da bi iskali orožje, ki naj bi ga tam skrival starosta beneških Čedermacev, 87-letni Pasquale Guion. Orožnike je na pobočje Matajurja napotila anonimna ovadba, za katero se skriva človek iz tistih krogov, ki so svoje protislovenske energije črpali v nacionalizmu in trioko-lorizmu in ki so več let vedrili in oblačili v Benečiji ob podpori prizanesljivih politikov. In ker gre za izredno “korajžne” ljudi, so se lotili gospoda Pasquala Gu-jona, a to ne iz obraza v obraz: podlo in hinavsko. To je njihova kultura. Sedeminosemdesetletne-mu župniku, ki je celo svoje življenje posvetil skrbi za slovensko duSo in slovenski jezik, so želeli naprtiti kriminalsko dejanje. To pa zato, ker jih močno moti osebna pokončnost gospoda Gujona in njegova narodnostna drža, ki se ni zamajala niti v najhujših časih. Msgr. Gujonu bosta goriška ZSKD in uprava Kulturnega doma namenila solidardnostni večer, ki bo danes ob 18. uri v mali dvorani goriskega Kulturnega doma. Na srečanju bo o zdajšnjem položaju Slovencev v Benečiji spregovoril profesor Viljem Cerno, ki je predsednik Zveze Slovencev iz videmske pokrajine. novi matajur Četrtek,28. marca 1996 Aktualno Breginjska hiša bo postala muzej Serija pobud ob dvajsetletnici potresa v Posočju Pogled na vas Breginj Svečana manifestacija v nede Ijo na pob ud o A np i V Malini na Cast padlih partizanov Anpi per la pace II 15. congresso proviniale dell’Anpi si è concluso con l’approvazione di un ampio documento che si apre con un pensiero di gratitudine alla memoria dei caduti per la liberazione e di soddisfazione per il radicamento delassociazione cheriunisce oltre 3.500 aderenti. Di seguito l’Anpi prende posizione su tutta una serie di questioni d’attualità dalla condanna per le esplosioni nucleari francesi al sostegno al contingente italiano operante in Bosnia. In particolare sottolinea però il proprio impegno contro il risorgere dei nazionalismi e del razzismo, pe la pace e la collaborazione tra i popoli in cui si inserisce anche il convegno internazionale tenutosi a Udine con delegazioni di combattenti e superstiti dei lager, provenienti da otto paesi del centro Europa. Šestega maja pred dvajsetimi leti je potres hudo zaznamoval nase območje. Veliko smrtnih žrtev, porušene vasi in tragedija našega prebivalstva so v mlajših rodovih le meglen spomin, za najmlajse pa le argument pripovedovanja starSev. Ob letošnji dvajsetletnici materialnega in duševnega razdejanja v Furlaniji pripravljajo Številne pobude, da bi primerno počastili spomin na potresno tragedijo. Tako bo tudi v Posočju, kjer so se pred kratkim pod vodstvom predsednika slovenskega parlamenta Jožefa Školča sestali Člani odbora, ki ima nalogo, da pripravi nekaj pobud, ki bi spominjale na potresno in popotresno odbodbje. Boris Siega, sicer predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, je novi predsednik Tržaške kreditne banke. Izvolil ga je nov upravni odbor v petek 22. marca, takoj po obenem zboru, ki je potekal na tržaškem velesejmu. Občnega zbora se je udeležilo veliko število delničarjev, ki so skupaj zastopali 97 odstotka vseh delnic. V upravni odbor so izvolili Ivana Lokarja, Ivana Panje-ka, Aleksandra Pertota, Viktorja Tomšiča, Rada Race-ta ter Maura Ardesija (bil je izvoljen za podpredsednika), Maria Gnesija in Luigi-ja Piccionija. ObCni zbor je tudi sprejel predlog o dokapitalizaciji banke za 20 miliard lir, tako, da so v bistvu obnovili glavnico 90 miliard lir, potem ko so jo morali delničarji zaradi kritja izgub znižati na 70 milijard. Predstavniki Ljudske banke iz Brescie so ta predlog sprejeli. Udejanil se je torej sklep, ki so ga V odboru je veliko uglednih strokovnjakov, ob njih pa še Zdravko Likar (podpredsednik) ter predstavniki kobariške občine z županom Pavlom Gregorčičem in predsednikom občinskega sveta Pavlom Sivcem na Celu. Majski potres je še posebej prizadejal Kobariško z Breginjskim kotom, deloma pa tudi Tolminsko, Bovško, Goriško, Idrijsko in Cerkljansko. Se posebej Breginjski kot je bil postavljen na nemilost potresnih sunkov. Povedati velja, da na sreCo v Sloveniji zaradi potresa ni bilo Človeških žrtev, brez doma pa je ostalo veC kot 2 tisoC ljudi, 3 tisoč objektov je bilo huje poškodovanih in so jih kasneje porušili. Člani Častnega odbora delničarji sprejeli v Boljncu dan kasneje po odmevni preiskavi v banki in na domovih oziroma v pisarnah upraviteljev TKB v obdobju od 1992. do 1995. leta. Na obenem zboru so odobrili tudi bilanco za leto 1995, ki prikazuje pozitiven rezultat upravljanja v lanskem letu in sicer 16 milijard lir dobička od tekočega poslovanja. Zaradi odpisa kreditnih risikov v resnici pa zguba znaša približno 64 milijard. Gre za 107 subjektov, ki so v stečajnem postopku mednje sodi miljska ladjedelnica (17 milijard) in 39 drugih kreditov (15 milijard “zadeva Querci”). Na obenem zboru vsekakor je prišla do izraza volja delničarjev, da sodelujejo pri premostitivi sedanijh težav, pri Čemer velja poudariti ,da so tudi partnerji Ljudske banke iz Brescie optmi,stično ocenili perspektive oziroma razvojne možnosti slovenskega bančnega zavoda. so si posebej ogledali zapuščeno zgodovinsko jedro Breginja. Gre za skupinico hiš, ki jih niso dokončno porušili zato, da bi ohranili vsaj majhen spomin na izgubljene breginjske arhitekturne značilnosti. Eno od teh hiš pa poCasi obnavljajo in urejujejo. In prav to hišo bodo 4. maja odprli in v njej uredili prostore za etnografski muzej. Istega dne pa bodo v šolskih prostorih v Breginju odprli dokumentarno razstavo, na kateri bo prikazan stari Breginj, Breginj takoj po potresu in današnji Breginj. Maja meseca bodo v prostorih kobariškega muzeja pripravili simpozij o popotresni obnovi. V zaCetku jeseni pa bo izšel priložnostni zbornik. s prve strani Problematika jezikovnega pouka je bila središčni argument včerajšnjega obiska državnega sekretarja v zunanjem ministrstvu dr. Petra Venclja v Benečiji. Na srečanju z upravitelji in vodstvom dvojezičnega šolskega središča v Spetru sta se Vencelj in Merljak seznanila z nenehno rastjo središCa, ki pa ni odpravilo nekaterih težav, zaradi katerih je deloma omejena tudi njegova bodoča utrditev. Pavel Petrič ic je gosta seznanil s številčno rastjo centra, kar pomeni, da se je zaupanje v to središče znatno povečalo in da je kakovost pedagoškega pristopa res vzgledna. Zahvalil se je za pozornost, ki jo je doslej pokazala Slovenija do dvojezične šole in do pobud, ki so nastale v okviru jezikovnega izpopolnjevanja v Benečiji. Ravnateljica Živa Gruden pa se je posebej zaustavila pri vprašanjih, ki zadevajo šolsko življenje ter skrb, ki Kot vsako leto, so tudi letos počastili padle partizane v Ahtnu, ob prisotnosti vojaških in kombatenti-stiCnih oblasti, bivših partizanov in domačega prebivalstva. Komemoracija je bila v nedeljo 24. marca prepoldne. Najprej so položili v Ahtnu venec ob spomenik padlim vojakom v prvi in drugi svetovni vojni, nato še pred obeležje padlih partizanov, ki je postavljeno tik ob reki Malini. Sodelovala je nova godba na pihala iz Orzana. Osrednja proslava je bila v vasici Malina (Borgo Sa-landri). Nad to vasico so padli v gozdu, v kraju Ban, trije partizani in dva civilista. Partizani so pripadali ozopovskim skupinam in so bili Ruggero Leonardi, Aldo Zamorini in Nicola Castenetto, civilista pa domačina Teresa Turco in Domenico Bombardier. Komemoracijo je zaCel predsednik pokrajinskega odbora Anpi Federico Vincenti, ki je ob sodelovanju občine Ahten tudi svečanost organiziral. Nato je prisotne pozdravil mladi domaci župan Maurizio Malduca, ki se je z ganljivimi besedami spomnil padlih za svobodo teh krajev in ostro ožigosal tiste, ki omalovažujejo vrednote rezistence in bi radi spravili Italijo spet v temaCne Case. Slavnostni govornik je bil kapetan CVL (Comitati volontari della libertà), Clan nacionalnega odbora Anpi, profesor in zgodovinar Luigi Raimondi, ki je jo imajo za tiste uCence, ki zapuščajo osnovno šolo. Grudnova je omenila tudi jezikovne dejavnosti v sodelovanju z občinskimi upravami. S tem v zvezi je posebej podčrtala popoldansko dejavnost v Tipani. Državni sekretar Vencelj je pohvalil prizadevnost predstavnikov šolskega središCa in ponudil nekaj predlogov, ki gredo v smer utrjevanja in sodelovanja. Predlagal je, da bi se otroci, ki so izšli iz dvojezičnega središCa, lahko udeležili jezikovnih pocitnic v Sloveniji, ob tem dodal še možnost nekakšnega manjšinskega srečanja na Koroškem, ki bi se ga udeležili predstavniki slovenskih manjšin v treh sosednjih državah. Gosta je v Spetru sprejel tudi župan Marinič, kasneje pa v Tipani županja Filipig in podžupan Pascolo. Tu sta si Vencelj in Merljak ogledala tudi, kako poteka popoldanski pouk slovenščine v tamkajšnji osnovni šoli. zgodovinsko orisal vrednote odporniškega gibanja. Natančno je obravnaval številna kriminalna dejanja nacifašistov v Italiji, razne pokole v videmski pokrajini. Proti koncu svojega go- li presidente del Partito nazionale sloveno e deputato del parlamento Zmago Jelinčič ha inviato una decina di giorni fa al Ministro per gli interni della repubblica slovena un’interrogazione scritta con la quale chiede come sia possibile che il giornalista italiano Marco Pirina - autore del libro “Genocidio” sul tema delle foibe di cui molto si parla oggi - abbia avuto il permesso di visionare gli archivi segreti, di fotocopiare alcuni documenti, mentre agli storici sloveni non é ancora permesso esaminare i registri giudiziari e della polizia delFultima guerra. JelinCiC, come si legge sul quotidiano Republika, chiede che i colpevoli di questo episodio - secondo il deputato funzionari del ministero per gli affari interni - vengano perseguiti. Si dice stupito, JelinCiC, dall’indifferenza dello stato sloveno, dei partiti e dei massmedia, i quali non dedicano alla questione foibe grande attenzione, il che per lui é i-naccettabile. Soprattutto é preoccupante, afferma JelinCiC, che vora je podčrtal velik doprinos partizanskega boja za osvoboditev domovine. Zasluga tega boja je tudi uno dei più importanti partiti sloveni ed il suo presidente abbiamo rapporti con il gruppo di persone di Pordenone al quale appartiene Pirina, mentre in Italia gode di sostegno perché crei un’atmosfera antislovena in Italia e nella comunità internazionale. Poiché l’Italia di certt) non cesserà la sua pressione sulla Slovenia - nell’arco ha ancora alcune frecce, come l’istituzione di una zona franca a Trieste che limiterebbe quella che si potrebbe creare a Capodistria - secondo il leader del Partito nazionale sloveno la Slovenia dovrebbe controbattere richiedendo la consegna di circa 200 cittadini italiani colpevoli di crimini contro persone quando in Italia era al potere il fascismo e fino al termine della seconda guerra mondiale. Secondo Jelinčič - sempre in base a quanto si legge sul quotidiano Republika -l’inizio di un processo contro queste persone é l’unica possibilità sia per sistemare i rapporti italo-sloveni sia per ristabilire una situazione normale in Slovenia. Svet Slovenskih organizacij V petek, 29. marca ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. 00 ob drugem sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini Seja sveta SSOja Sprejet tudi sklep o dokapitalizaciji banke V središču pozornosti šolsko izobraževanje Vencelj na obisku v Spetru i napredna ustava italijanske republike. Izidor Preda Archivi aperti solo per Pirina? rave... Rajko iz Kobarida je ratu novi predstavnik za uso Slovenijo od znane fabrike Kro-nos na Cemurje. Dobra volja mu ni manjkala, an subit je zaCel pregleduvat tar-govine od čarieulju po cieli Sloveniji, od Ljubljane do Maribora, od Postojne do Nove Gorice. Opravila so mu sle zadost dobro, sluzu je že puno sudu na mie-sac, pa tu glavi je imeu nimar tisto idejo za se luost le buj na velikim. Rajko je an Človek pobožan an vickrat se ga uSafa v cierkvi kobariški pokleknjenega pred utarjam. ’No nediejo je biu paršu maSavat v Kobarid an foresti duhovnik, an namest molit Oce Naš po slovien-sko, ga je molu po latinsko. Rajko je subit za-daru gor uha, an drug dan že zguoda se je pobrau v Rim, an Su ničku v Vatikan, pra-Sat Ce muore guorit s Papežam. - MuoraS poCakat do sriede - mu je jau monsinjor segretar Papeža - kadar bo generalna udjenca, an more bit bo sparieu tudi tebe - Rajko je biu srečan an tu sriedo že par tistih parvih je biu pred Papežam. - Poviejmi od kod si parSu, an ka’ imaS za uprašat tojga Papeža - je jau Janez Pavel II. - Sem parSu iz Slovenije, iz Kobarida, kjer sem predstavnik od znane fabrike Kro-nos iz bližnje Benečije, an sem parSu Vas uprašat, Ce se muore doluost tu latinski OCe naš besiedo “Kronos”. Sa’ na bo zastonj, vam bom dau deset miljonu talerju za te potriebne an zapuščene otroke, ker bom imeu velik reklam kadar miesca maja pridete na pastoralni o-bisk v Slovenijo -. - Oh, ne, muoj dragi Rajko - mu je povi-edu po sloviensko Papež - se ne more mešat cerkvenih an po-svietnih reci! - - Ben nu, Ce se ne more se ne more - je na koncu sparieu Rajko. - Pa rad bi teu vie-det dost vam je plaCu Agnelli za se stuort luoSI tu latinski Oce naš “Fiat voluntas tua”!!! - SERVIZI CONTEMPORANEI srl OFFRE a partire da L. 50.000 mensili (in abbonamento e con servizio settimanale) Manutenzione, Pulizia, Posa di fiori freschi IN CIMITERI, MONUMENTI, UFFICI Contattateci per informazioni e chiarimenti in orario negozio 8.30-12.30 15.00-19.00 escluso lunedì e mercoledì pomeriggio V nediejo 31. marca stopi v veljavo polietna ura Pomaknite uro napri! Parvo an pravo znamenje, de je parsla pomlad, de je konec mraza, de ratavajo dnevi buj dugi je ... polietne ura, ali legaina takuo, ki ji pravimo po italijansko. 2e puno liet nam oznanja de je zime konac an le grede parnaša tudi zaslužak, saj store paršparat dosti energije. Zatuo se je počaso počaso arzšerila po cieli Evropi malomanj. Vse tuole za reč, de tel konac tiedna najta zabit se parpravt na polietno uro. Med saboto 30. an nediejo 31. marca stopi spet v veljavo. Zatuo, priet ko puojdeta spat na stuojta se zabit pomaknit spere od vase ure za adno uro naprej. Polietna ura bo vajala Sest iniescu do konca se-temberja. 4.000 kuintalu za Caritas Iniziativa od Caritas dol z Vidma za zbrat denarna sredstva an zazidat Škofijski dom - Casa diocesana di accoglienza - je Sla dobro. Zbranih je bluo 4 taužent kvintalu obliek, Cerieuljev, nucanih sevieda. Pri teli akciji je dalo svojo pomuoC 150 taužent družin iz Furlanije an na stuojke volon-tarju, ljudi iz vsake foranije. Tolo iniciativo ponove ob i-stem Casu vsako lieto. Četrtek, 28. marca 1996 Nieso imiel vsi glih oblieke so pa znal jepuo piet V starih cajtih so btt še kaki zbori! Po 4. lietah konac blitza Financarji, kotli, žganje an proces Malo cajta od tega sem Su posluSat pevski zbor, koro iz Svetega Lienarta, ki je ries velik. Jih je na puno an piejejo lepuo. Njih direktor, Renato Duriavig, jih zna pru dobro uCit an parielo je, de Se njega roke piejejo. V sali se je bluo z-bralo puno judi. Lepuo san poslušu an le grede mi je parhajalo na misu puno stvari: “Poglej, kuo so lepuo oblieCeni, imajo uniformo!” Judje tu-Cejo moCnuo na ruoke an jih kličejo spet na oder. Ni-esmo v Svetim Lienarte, tuole pride reC, de tel zbor hode piet tudi okuole. Pru takuo, sa’ hitro potlè sam zaviedu, de jih kličejo pov-serode, tudi po sviete. Po-Studieru sam: oh, naši domaci zbori so pru zrasli, so pru pridni, jih poznajo tudi po sviete... Pa naši zbori so bli pridni tudi puno liet od tega. Nieso imiel posebne oblieke, obedne uniforme, za kar se tiCe prove so jih ru-nal potlè, ki so parsli trudni taz grunta, taz hosti, taz sa-nožet... Prove sojih runal v cierkvi, takuo župnik je biu Siguran, de bo imeu v nediejo maSo an veCerence pie-te. Nieso hodil piet po sviete, Ceglih so imiel dobre, moCne an Ciste glasuove, saj v tistih cajtih se nie moglo. Piel pa so po vsieh naših domačih sejmah, vsero-de, kjer so imiel kajsan gu-od. Kuo je bluo lepuo jih poviedano. Med njimi so bli tudi Elena Vogrig an Alberto Becia obadva iz Spietra, ki pa sta bla oproščena na procesu. Biu je le malo dni od tiega, kar pride reC de samuo štier liet buj pozno so se lahko oddahnil. Tisti kotli, ki so jim jih pobral kupe s 35 litru žganja an dva kvintala an pu CieSp niso bli zadostni za dokazat, de so nardil kiek pruoti zakonu. Ne samuo paršlo je dan, de obadva obsojenca an njih žlahta niemajo navade pit, de so celuo “astemi”. Branu jih je odvetnik Battocletti. Eleni Vogrig so bli uša-fal kotle an žganje, tuole pa nie še zadost za dokazat, de so ga sami kuhal. “So nam ga šenkal” so pričal pred sodnikam. Na vprašanje za ki nucajo kotle, so pa jal, de adan je biu spravjen na šolarju an de jim ga je zapustu ocja, te druzega so nucal pa za kuhat prasetam. Alberto Becia je ries imeu lepuo spravjenih an skranjenih puno Ciešp, dva kvintala an pu. Tuole pa nie pruot obednemu leCu. Z njim, je jau, je mislu na-rest ožet, ejsih. An takuo tudi on se je riešu. Obadvieman bi po predlogu, po besiedah javnega tožilca muorii dat obsodbo na 3 miesce zapora an tri-stuo taužent multe. Na koncu pa ku receno su jih oprostil. poslušat. Se nieso nikdar utrudil an piel so le napri, Ceglih obedan jim ni tuku na ruoke an Ceglih nie vpraSu “bis”. Lohni je Se kajsan, ki se zmisli “Oj le pridi ti muoj puobic - Dobro veCer - O-ja, jubca moja - Oj božime... an ka’ jih je še! Al se zmisleta, kar so piel “Oj božime” na pogrebu kajšnega mladega Clovie- ka? Se kamani so se jokal. Kje so pevski zbori, kori, tistih cajtu? Fotografijo, ki publika-mo tle na varhu je bla nare-ta parbližno lieta 1950 v Marsine. Od vsieh telih moži, le malo jih je ostalo med nam. Al jih zapoznata? So Pink, Petar, KlinCan, Kališ, Župnik. I.O. “Mi je paršu na misu tisti nasreCni 9. november lieta 1943, kadar so Niem-ci zažgali našo vas, Kuo-sto!” Takuo nam je biu jau adan star mož tist dan, ki so bli financarji naredili akcijo po vaseh špietarske-ga an sauonjskega kamuna. “So nas tratal ku teroriste”, je bla doložla na žena. Se šele zmisleta? Bluo je februarja 1992, Stier liet od tega. Gledal so kotle an žganje po hišah, kletieh an hlievih an so jih bli tud uSafal. Tist “biitz” od financu je biu pustu moCan slied, je moCnuo odmievu med našimi ljudmi. Vsi vedo, de je prepoviedano ne samuo kuhati žganje paC pa tudi imiet kotu, zatuo se jim ni zdiela Čudna preiskava financarju. Tiste, ki je vse pretreslo je kuo se saruovo obnašal. Zatuo so bli uzdignili njih glas tudi dva župana, tist iz Spietra an tiste iz Sauodnje. Narbuj moCan slied od “blitza” je pa očitno biu za tiste, ki so jim ušafal kotlè doma an so se muorli branit pred sodnikam zaradi obtožbe, da so kuhali 2-ganje, kar je ilegalno, pre- Za buj zdravo an dinamično življenje vabilo v Špietar Aprila an maja bo telovadba za tiste, ki so prestopili prag 60. lieta Za živiet na duzim muo-ra človek varvat svoje zdravje an skarbiet za svoje te-luo. Tuole vaja za vse. Za te mlade, ki po navadi niemajo miere an se previe štrapacajo. Vaja pa tudi za tiste, ki so v lietih. Ankrat nie bluo druzega za človie-ka ku guranje od jutra do veCera, od otroških liet do zadnjega dne življenja. Današnjih dan vsi moremo živiet buj v mieru an buj zdravo, kiek narest vsak dan za de se bomo poCutil buojš an buj počaso lepuo staral. Pru v tuole mišljenje Se vključi an iniciativa Gorske skupnosti an posebno zdravstveno socialne službe, ki je lietos že sedmi krat organizala teCaj telova- dbe za ljudi, ki so že prestopil prag šestdetih liet. V telovadbi v Spietru bo dvakrat na tiedan, (v torak an petak od 15. do 16. ure) od 2. aprila do 24. maja, teCaj telovadbe. Pod vodstvom terapiste se bote lahko gibali v cielem telesu, obdaržal elastičnost an dinamičnost an Se povarhu lahko preživ-te v družbi, med parjatelji nomalo vašega cajta. Sevieda se je trieba vpisat an cajta je malo, samuo do 28. marca. Za buj podrobne informacije obarnitase na Gorsko skupnost v Spietar -Ufficio di servizio sociale, tel 727565 v pandiejak od 8. do 11. ure, v torak ob 9. do 12. , v Cetartak od 4 an v petak od 10. do 12. Loc. Ponte San Quirino 32 S. Pietro al Natisone (UD) Telefono e fax: 0432/727492 Četrtek, 28. marca 1996 “L’offensiva russa, iniziatasi con la riconquista di Rostov, turbò profondamente quel mito suggestivo di verità e di fantasia, che nell’entusiasmo del successo aveva allora precorso gli avvenimenti, e rivelò per la prima volta una ben diversa realtà, ponendo in evidenza da un lato la scarsezza delle riserve germaniche disponibili, dall’altro la capacità del comando russo di condurre una guerra offensiva invernale con masse ingenti e perfettamente organizzate”. Nella pubblicazione del Ministero della Difesa italiano c’é un giudizio che coincide con quelli di fonte sovietica e germanica. Circa l’impiego dei soldati italiani nel settore meridionale del fronte, riportiamo questo breve brano: “L'inverno russo con le sue forze logoratrici e disgregatrici acquistò un vero primato di durezza e di severità. Nel cuore dell’inverno le punte termiche si approssimarono ai 50 gradi sotto zero, mentre le medie ordinarie oscillarono dai primi di novembre a tutto febbraio dai -28 ai -35 gradi. Nel campo psicologico ebbero facile presa la suggestione di un paesaggio desolato, piatto e privo di vita, sommerso dalla sconfinata coltre nevosa e lo sconforto provocato dalle imponenti rovine materiali. L’acuta nostalgia della Patria e della famiglia, il pensiero dell’immensa distanza da esse e l’esasperante mancanza di notizie incidevano sugli animi col peso di un castigo e con la sofferenza di un esilio”. E la nota avverte che la gran parte dei soldati non godette di licenze, e non solo per le esigenze operative, ma per la distanza: il viaggio poteva durare fino ai 70 giorni. In questa condizione si organizzò un sistema di difese in attesa che le condizioni metereologiche consentissero un minimo di mobilità: “Nel campo delle esigenze tattiche - prosegue Il corpo italiano CSIR nella “Battaglia di Natale” - 8 Olga Klevdarjova Le difficoltà di impiego in i 4 À la relazione - gli abitati destinati a costituire l’ossatura della posizione di resistenza dovevano essere gradualmente trasformati in capisaldi, con riserve di viveri, munizioni e materiale sanitario in guisa da conseguire una propria autonomia logistica e operativa; fra i capisaldi dovevano essere effettuati lavori difensivi intermedi con opere di scavo; dovevano essere eseguiti i-noltre lavori di palificazione delle piste perché fossero individuabili anche durante le bufere di neve”. Invece i sovietici non rimasero fermi e, nelle condizioni descritte, i soldati italiani i primi di dicembre affrontarono duri combattimenti: “Sulla levigata crosta di gelo il passo era un continuo gioco di equilibrio; i quadrupedi dovevano essere sostenuti dai conducenti; le ruote slittavano e nelle pendenze l’abbrivio diventava infrenabile, i carichi si scomponevano, la fatica degenerava in spossatezza. Negli avvallamenti si accumulavano masse non solidificate di neve nelle quali sprofondando fino al petto bisognava aprirsi la strada. Sul bianco e piatto paesag- gio il colore cupo delle divise spiccava con il risalto dell’ebano sulla porcellana e rendeva oltremodo efficace il tiro dei difensori mentre obbligava i nostri reparti a lunghe immobilità, faccia a terra”. E teniamo conto che si trattava di truppe di fanteria, bersaglieri, artiglieri e camicie nere, raccolti da tutta Italia, non di alpini in qualche misura abituati ai rigori invernali. L’ultima battaglia in cui i soldati italiani furono impegnati nel 1941 fu la “Battaglia di Natale”. “L’offensiva russa non si fece attendere. Alle prime luci del giorno di Natale i russi, pensando forse di poter, per la solennità della ricorrenza religiosa, cogliere i nostri soldati impreparati, sferrarono l’attacco con forze preponderanti investendo: dapprima, la sinistra della divisione ‘Celere’ tenuta dalla 63a legione Camicie Nere e successivamente il centro e la destra) presidiata dal 3e bersaglieri. Uno squadrone di cavalleria impegnò inoltre un nostro caposaldo avanzato sul fronte della divisione ‘Torino’. La battaglia si concluse in un paio di gior- ni. Gli italiani ebbero 168 morti, 207 dispersi e 305 congelati, quasi tutti della ‘Celere’”. * * * Il Corpo di Spedizione I-taliano in Russia (CSIR) prese parte attiva alla guerra. Fu Mussolini in persona ad offrire la collaborazione italiana. Hitler ringraziava, senza nascondere che questo aiuto non lo interessava molto e, non senza sottintendere una stoccatina, scriveva: “L’aiuto decisivo, Duce, lo potete però sempre fornire col rafforzare le vostre difese in Africa settentrionale”. Fu comunque deciso l’invio di un corpo d’armata al comando del generale Francesco Zinga-les. All’atto della costituzione del CSIR, T8 luglio, il generale diffuse l’ordine del giorno n. 1, di questo tenore: “Il Corpo di Spedizione inizia il suo movimento verso la Russia, orgoglioso del compito affidatogli, forte della sua volontà, della sua fede, della sua valentia, sicuro della vittoria. Esso é l’Esercito d’Italia, dove nacque e si sviluppò il Fascismo che sempre ha combattuto e oggi combatte, per la seconda volta, con le ar- Storica foto dell’ultima carica del "Savoia" cavalleria a Izbušenskij, fatto d’armi eroico e arcaico fuori dalla storia mi il bolscevismo. Il Corpo di Spedizione saprà mantenersi degno della sua missione, saprà imporsi all’ammirazione di tutti con il suo valore, la sua disciplina e raggiungerà con la gloria delle armi, il trionfo dell’Idea. Saluto al Re, Saluto al Duce”. Non si usava chiedere ai soldati se ci tenessero tanto ad andare in cerca di gloria a tremila chilometri da casa. Ci dovettero andare comunque. Zingales si ammalò durante il viaggio e fu sostituito dal generale Giovanni Messe. Il Corpo di spedizione fu così composto: il comando di corpo d’armata con 1 battaglione mitraglieri ed 1 di cannoni anticarro, 1 compagnia di bersaglieri motociclisti, 4 battaglioni di genieri, 3 gruppi di artiglieria motorizzati, 2 gruppi di artiglieria contraerea, 1 gruppo di aerei da osservazione ed 1 da caccia, con 80 aerei, 1 legione di Camicie Nere. Poi: due divisioni autotrasportabili (ma senza automezzi), la “Pasubio” e la “Torino”, ciascuna con 2 reggimenti di fanteria, e uno di artiglieria, Infine: la divisione “Celere” con tre reggimenti di bersaglieri e due di cavalleria, “Savoia” e “Lancieri di Novara”, un gruppo di carri L/33 e 1 reggimento artiglieria a cavallo. Vi erano poi 9 autoreparti e 1 intendenza. In tutto 62.000 uomini, 5.500 automezzi e 4.000 quadrupedi. Il trasferimento iniziò già il 10 luglio, per ferrovia (2.350 chilometri) fino al confine orientale ungherese, e oltre i Carpazi fino in Romania per altri 280 chilometri con automezzi e a cavallo. Dalla località della radunata furono scaglionate le partenze per l’impiego del fiume Dniestr, dove il corpo italiano fu aggregato, con gli ungheresi ed i romeni, alla 11* armata germanica ed al gruppo corazzato del generale von Klei-st. I soldati del CSIR non sfigurarono, malgrado l’armamento insufficiente ed antiquato (basti il confronto dei carri armati italiani L/33, di tre tonnellate, con i T34 sovietici, dieci volte più pesanti), il fango, poi la neve e le dure condizioni ambientali. In un territorio sconfinato la scarsissima mobilità dei reparti ed il loro impiego sconsiderato furono l’elemento più negativo. Cominciò anche a serpeggiare fra le truppe italiane il malcontento verso l’alleato. Ciò fu dovuto ai metodi di annientamento della popolazione e dei partigiani, delle persone sospettate tali, applicati dalle SS, dalla Gestapo e dai reparti nelle zone di occupazione che e-sulavano dalla diretta competenza dell’esercito. Metodi che ripugnavano al soldato italiano e provocarono ritorsioni e vendette da parte sovietica. Tuttavia anche i comandi italiani seppero adottare nelle zone occupate, per e-sempio in Slovenia, metodi repressivi terroristici, fucilazioni, incendi di paesi, pulizia etnica, deportazioni e campi di concentramento. M.P. (segue) Dragi bralci, ali se Se spominjate, kje je naš prijatelj galeb zadnjic pristal? S črnim kosom si je ogledoval briške vinograde. V današnjem sončnem dnevu se je odločil, da bo spet razgibal svoja krila in že leti proti severu. S sinjega neba zazre zeleno reko, ki se bleSči sredi polj. Željan pustolovščine ji sledi v upanju, da ga bo reka vodila do novega odkritja. In res, na obzorju že zagleda griče, ki se prelivajo v Furlansko nižino in v jutranji meglici objeto srednjeveško mestece. Radovednost ga žene vse bliže in bliže, dokler ne pristane na skali pod mogočnim mostom, ki vodi v staro mestno jedro. “Dober dan bratranec galeb!” se za njim oglasi i-grivi vrabček. “Oh, dobro jutro mali. Spraševal sem se, koliko Pisala Živa Pahor in Andrej Furlan. Narisala Živa Pahor Na galebovih kril* Hudičev čedajski most in zelene Nediške doline truda je bilo potrebno, da je človeška roka zgradila ta dva visoka kamnita o-boka?”. “Za gradnjo tega mostu, so se ljudje pošteno spotili, saj ga je zlodej sproti ruSil. Gradbenik je zato sklenil s hudičem pogodbo. Hudič ga bo pustil pri miru, v zameno pa naj bi dobil prvo bitje, ki bo slo preko mosta. Res je tako bilo, le daje bil gradbenik bolj prebrisan od samega hudiča, saj je z zvijačo poslal prvega čez most lačnega psa. Od jeze se je zlodej razpočil, most pa, kot vidiš, Se trdno stoji. Sonce je Se visoko in, če nisi Se u-trujen, poleti do zelenih Nadiških dolin”. S temi besedami se je vrabček poslovil od našega zvestega spremljevalca. Zamah za zamahom galeb prispe do prijaznega trga, kjer med hišami zagleda gručo razposajenih o-trok. Približa se jim in jih nagovori : |“Kakšno veselje! Kaj pa praznujete?”. “Veseli smo, ker je bila učiteljica dobra in nam je dala manj dpmače naloge. Naučiti se moramo pesmico iz Galeba, napisati nekaj vaj iz italijanske slovnice ter poprositi mamo, naj nam pove kakšno pravljico v narečju. Kam pa ti letiS?”. • “Sam ne vem kam...”. “Če si že tukaj, poleti Se do Landarske jame in na vrh Matajurja. V jami si boš lahko o-gledal čudovit pozlačen oltar ter kruSno peč, kjer so si ljudje pekli kruh, ko so se skrivali pred Attilo in strašnimi Huni. Z vrha Matajurja pa boš z enim samim pogledom občudoval vse naSe doline ter sosednjo Soško dolino”. Galeb pozdravi male in prijazne prijatelje z zamahom peruti in odjadra v prijetnem vetrčku, ki že oznanja pomlad. Iz “Galeba” Četrtek, 28. marca 1996 A sinistra Zuiz e Onesti della Valli del Natisone festeggiano la promozione. A destra Simone Guion della numerosa rosa del Pulcini dell'Audace Valli del Natisone, promozione sudata Gli “škrati” salgono in 1. categoria - Da sabato il via a play-offe Coppa Friuli f;Q Ancora una battuta d’arresto rimediata ad un minuto dalla fine dalla Valnatisone. Gli azzurri, scesi in campo determinati, sono passati in vantaggio al 17’ grazie ad una prodezza di David Specogna che ha sorpreso il portiere ospite Fomasiere. Da questo momento l’arbitro ha iniziato a fischiare a senso unico in favore degli udinesi innervosendo gli animi. A farne le spese, al 35’, é stato Luca Mot-tes che, per doppia ammonizione, ha dovuto raggiungere anzitempo gli spogliatoi. I suoi compagni hanno generosamente cercato la rete della sicurezza ma hanno rischiato al 21’ della ripresa di subire il gol del pareggio. Quando ormai la vittoria sembrava a portata di mano, ad un minuto dalla conclusione, il Bearzicolugna con De Nipoti ha ottenuto la rete del pari. Domenica prossima la Valnatisone andrà in Carnia a far visita al Tolmezzo, terza forza del campionato. E’ stata una domenica infelice per quanto riguarda le direzioni arbitrali. La Savognese, impegnata a Moimacco, ha finito la gara in nove per le espulsioni di Vanni Oviszach e Federico Terlicher. I gialloblù hanno collezionato anche sei ammonizioni. Il Moimacco é passato in vantaggio su azione di calcio d’angolo nel primo tempo. 1 sa-vognesi si sono rimboccati le maniche e, nonostante, l’inferiorità numerica, con un colpo di testa di Podorieszach hanno riportato la gara in parità. Nel concitato finale é stato negato un calcio di rigore ai valligiani. Domenica inizia il riposo previsto per le festività pasquali. Venerdì 29 a Teor, alle 21.30, si gioca la finale di calcio a cinque amatori tra le compagini della Termotecnica Bergnach di Drenchia e la formazione di Tolmezzo. Quindi ci sarà il decisivo match, in programma il 14 aprile, tra la Savognese e la capolista Natisone di S. Giovanni. Il Pulfero, con un organico ridotto all’osso (é sceso in campo anche il segretario Alberto Marseu), é passato per primo in vantaggio con un calcio di punizione di Patrick Chiuch. Anche qui ci sono state due espulsioni nelle fila degli arancioni. La superiorità numerica ha consentito alla Gaglianese di rimontare e portare a casa i due punti. Sotto di due gol, i Giovanissimi dell’Audace, impegnati con il Buonacquisto, hanno recuperato con Massera e Tiro e quindi sono passati in vantaggio ancora con Massera, ma i padroni di casa li hanno raggiunti nel finale su rigore. Giornata di riposo per gli E-sordienti dell’Audace che giovedì 28 saranno impegnati nel torneo notturno di Buttrio contro il Santa Maria con l’obbligo Košarkarji Jadrana lahko še upajo v napredovanje Med osrednjimi dogodki zamejskega Športnega tekmovanja sodi vsekakor nastop združene košarkarske ekipe Jadrana v play-offu za prestop v B-l ligo. Potem ko so pred dvema tednoma izgubili prvi dvoboj z vodečo Biello, so v soboto nadaljevali z zmago proti manj močni peterki Cosmogas iz Forlija (79:63). Kljub dejstvu, da niso slovenski fantje igrali na najvisij ravni, so vendarle premagali goste iz Forlija in tako ohranili 2. mesto na lestvici. Jadranovci pa bodo verjetno pojutrišnjem igrali eno najpomembnejših tekem finalne skupine. V Padovi bodo srečali peterko Rinaldija. Z metom od sredine igrišča v zadnji sekundi si je tržaška Cicibona v Gorici zagotovila slovenski derbi v košarkarski D ligi proti goriskemu Domu (86:85). Domovci so vodili za dve točki in do konca srečanja je manjkala le ena sekunda. Dovolj, da je Tomšiču uspel met življenja in dosegel nepričakovano prednost in zmago za svoje. V Nabrežini so odbojkarski navdušenci lahko sledili slovenskemu derbiju v ženski C-2 ligi med domačim Sokolom in gorisko Olympijo. Zmagale so Goričanke s 3:1. Najboljši slovenski odbojkarski predstavnik v zamejstvu, StandreSki Val, je po treh zaporednih porazih vendarle zmagal. Na domačem i-griSču je s 3:1 premagal Sesterko Cus iz Modene. (r.p.) della vittoria per poter passare il turno. Sabato si ritufferanno nel campionato ospitando il Bearzicolugna. I Pulcini dell’Audace mettono... in crisi la società per il sempre maggior numero di nuovi aspiranti che si presentano sul terreno di Scrutto per iniziare la loro carriera. Sono arrivati a trenta, mettendo in difficoltà gli allenatori Pio Tomasetig, Michele Podrecca ed Ermanno Rudi. Questo “boom” é determinato anche dai buoni risultati della squadra. Sabato scorso a Remanzacco con cinque reti di Miano, una di Valentinuzzi, una di Sibau e due autogol i Pulcini hanno travolto i padroni di casa del Buonacquisto. Con un poker a Montegnacco (tre reti di Liberale ed una di Antonio Dugaro) il Real Pulfero si congeda vittoriosamente dal campionato di Eccellenza. Sabato per i play-off dovrebbe ospitare il Sedegliano. Nonostante la sconfitta subita a Piaino - la rete della bandiera é stata opera di Zuiz - la Valli del Natisone ha ottenuto la promozione in 1. categoria. Nel prossimo week-end gli “škrati” per i play-off dovrebbero essere impegnati a Tarcento. Netta vittoria della Polisportiva Valnatisone di Cividale, che conclude un campionato imponendosi in trasferta sul Vi-des. Sotto di un gol, i cividalesi hanno rimontato con Giovanni Dominici e ribadito la loro superiorità con Qualizza e Servidio. Nei play-off il Bar Campanile subisce un’immeritata sconfitta a Pocenia a causa di un gol realizzato dopo pochi minuti su calcio di rigore. L’espulsione di Lancerotto non pregiudica la vittoria della Valnatisone contro la Cividalese Gli Juniores in dieci fanno il tris Gli azzurri con i tre punti si insediano al terzo posto in classifica dietro l'Union 91 ed il Bearzicolugna mi Cristian Primosig S. Pietro al Natisone, 23 marzo -Il tanto atteso derby degli Juniores tra la Valnatisone e la Cividalese ha rischiato di saltare per mancanza dell’arbitro. Con il numero verde i-stituito dalla Figc si é sopperito all’assenza iniziando la gara con un’ora di ritardo. La vittoria é andata meritatamente ai padroni di casa, anche se questi dal 10’ del primo tempo hanno giocato in dieci per l’espulsione di Andrea Lancerotto. Gli ospiti non hanno saputo ap-/ profittare dell’opportunità anche a causa della tenacia e volontà messa in mostra dai padroni di casa. Dopo gli interventi effettuati con bravura dai due numeri uno la Valnatisone andava vicina al gol con Cristian Specogna, che colpiva il palo. La sfera veniva allontanata in angolo da un difensore. Sulla conseguente a-zione Moreale insaccava alle spalle di Lunari. All’inizio della ripresa, su passaggio di Specogna, Del Gallo siglava la seconda rete. I due azzurri si scambiavano il favore al 21’ quando toccava a Specogna andare a rete. 1 ducali colpivano al 31’ la base del palo con Sportelli ed al 39’ accorciavano le distanze con Simone Tomasetig. Da segnalare la grande prova fornita dagli azzurri che si insediano al terzo posto in classifica. VALNATISONE 3 CIVIDALESE 1 VALNATISONE: Primosig, Bordon, Birtig, Podrecca, Moreale, Golop, Lancerotto, Del Gallo (Pozza), C. Specogna (Spagnut), Bergnach, C. Bledig. CIVIDALESE: Lunari, Torri, Zottig, Macorigh, Donato (Messere), Zuliani, Macorig, Flocco, Sportelli, Tomasetig, Di Nardo. MARCATORI: Morsale (V) al 35’, nella ripresa Del Gallo (V) al 1', C. Specogna (V) al 21’, Tomasetig (C) al 39’. Risultati Promozione Valnatisone Bearzicolugna 1-1 Juventina - Cussignacco 2-1 Fiumicello - Sovodnje 1-1 3. Categoria Pulfero - Gaglianese 1-3 Moimacco - Savognese 1-1 Juniores Valnatisone Cividalese 3-1 Torreanese - Sovodnje 0-0 Giovanissimi Buonacquisto - Audace 3-3 Esordienti Fla riposato l’Audace Pulcini Buonacquisto - Audace 0-9 Amatori Montegnacco - Reai Pulfero 0-4 Rodeano Bergnach 3-2 Piaino - Valli Natisone 2-1 Vides - Poi. Valnatisone 1-3 Pocenia - Bar Campanile 1-0 Pallavolo femminile Pol. S. Leonardo - Rojalese 3-1 Pallavolo maschile Povoletto - Pol. S. Leonardo 3-0 Prossimo turno Promozione Tolmezzo - Valnatisone Sovodnje - Juventina Juniores Valnatisone - Torreanese (31/3, ore 10) Sovodnje - Corno Giovanissimi Audace - Pagnacco Esordienti Audace - Bearzicolugna Pulcini Riposa l’Audace Amatori (play-off) Reai Pulfero - Sedegliano Tarcento - Valli Natisone Bar Campanile - Chiavris Coppa Friuli Povoletto - Poi. Valnatisone (30/3) G. Povoletto - Amatori Valli Natisone (31/3) Pallavolo femminile Faedis - Pol. S. Leonardo Pallavolo maschile Pol. S. Leonardo - Artegna Classifiche Promozione Tamai 52; Fanna Cavasso 48; Tolmezzo, Tricesimo 41; Azzanese 38; Aviano, Bearzicolugna, Fontanafredda 36; Caneva, Por-eia 35; Cordenons 34; Juniors 23; Zoppola 19; Valnatisone. 7 Spighe 18; Maniago 16. 3. Categoria Natisone 60; Savognese 57; Lumignacco 56; Comunale Faedis, Ciseriis 49; Moimacco 47; Gaglianese 37; Buttrio, Rangers 34; Paviese, Stella Azzurra 33; Cormor 30; Ni-mis 27; Pulfero 18; Fulgori 2; Fortissimi 1. Juniores Union 91 54; Bearzicolugna 52; Pieris, Natisone 37; Valnatisone 36; Cividalese 34; Lucinico 33; Chiavris 32; Buonacquisto, Serenissima 28; Turriaco 24; Torreanese 11 ; Sovodnje, Corno 6. Giovanissimi Cividalese 51; Majanese 50; Savorgnane-se 46; Audace 40; Buonacquisto, Cussi-gnacco 37; Rive d’Arcano 35; Bressa 34; Pagnacco 31; S. Gottardo 30; Tavagnacco 17; Basaldella 11; Astra 92 10; Comunale Pozzuolo 3. Amatori (Eccellenza) Reai Pulfero 31 ; S. Daniele 26; Pantianicco 24; Chiopris 20; Warriors 19; Invillino, Chia-siellis 18; Tolmezzo 16; Mereto Capitolo 15; Montegnacco 14; Vacile 9. Amatori (2. Categoria) Anni 80 34; Valli del Natisone 31 ; Savor-gnano 29; Ziracco 27; Rodeano 26; Termotecnica Bergnach 25; Remanzacco 22; S. Margherita, Piaino, Collerumiz 14; Pasian di Prato 13; Martignacco 3. Amatori (3. Categoria) Rojalese 30; S. Lorenzo 28; Ziracco 27; Xavier 24; Cargnacco 22; Cavalicco 21 ; Polisportiva Valnatisone 15; Povoletto 13; Real S. Domenico, Vides 11; Ghana stars 1. Četrtek, 28. marca 1996 DREKA Obranke - Belgija Zbuogam Stiefan Od treh bratu Suoštarjove družine iz Obrank je biu o-stù Se Stiefan, zda je umru Se on. Žalostna novica je parsla iz Belgije, iz miesta Liegi, kjer je živeu že puno liet. Stiefan - Stefano Drescig za anagrafe - je biu mlad puob, kar lieta 1946 je muo-ru zapustit družino za iti po sviete zavojo dieia. Su je v Belgijo, kjer je zapoznu pridno Cečo, Marijo doma iz Sicilije an jo poroCiu. Vsa-koantarkaj sta parhajala da-mu za pozdravit tiste, ki so bli ostali doma. Zadnji krat je biu tle nih pet liet od tega. Potlè ni imeu vič dobrega zdravja an 13. marca je umaru. Njega pogreb je biu pa 16. marca. Smo že jal, de je biu te zadnji SuoStarjovih bratru. Parvo je umaru Ferruccio, biu je še zlo mlad. Tudi on je biu Su lieta 1946 v Belgijo, nikdar vic se ni biu var- nu damu. Umru je lieta 1969. Lieta 1990 je umru pa Petar. Seda Se Stiefan.V žalost je pustu ženo, kunjade, navuode an vso drugo žla-hto. Dei tre fratelli della famiglia SuoStarjova di Obran-che era rimasto ancora Stefano, adesso se n’è andato anche lui. Stefano era un ragazzo giovane quando, nel 1946, ha dovuto lasciare la famiglia e andare in Belgio per lavoro. Su ha conosciuto e sposato Maria, una brava ragazza siciliana. Ogni tanto venivano a casa per salutare i propri cari. L’ultima volta è stato cinque anni fa circa. Poi Stefano ha cominciato ad avere problemi con la salute ed il 13 marzo ci ha lasciati. Come già detto, Stefano aveva due fratelli. Pietro che aveva dovuto lasciare anche lui il paese natio, nel 1946, per andare in Belgio a lavorare e non era mai più tornato in patria. E’ morto ancora giovane, nel 1969. Il fratello Ferruccio è morto nel 1990. Con la sua morte lascia nel dolore la moglie Maria, le cognate, i nipoti ed i parenti tutti. Lombaj - Dolenja Miersa Slovo od none Dorice Zapustila nas je po dolgem tarplenju draga mati, nona in bisnona Dorica -Teodora Tomasetig, pa vsi smo jo klicali Dorica. Stara je bla 89 let in je umarla v petak 22. marca. Odzvonili so ji v treh farah avemarijo, molili so zanjo in požegnali nje tru- plo trije duhovniki: gospod Dorbolò, famoštar iz Sv. Lenarta, gospod Dionisio Mateucig dekan iz Spetra in gospod Cencig, famostar iz Gornjega Tarbija in Sv. Sto-blanka. Rodila se je v Debenijem v Ciepini družini 6. marca 1907. leta. Imela je Se tri brate, ki so že zdavnaj u-marli. V družini je Se buj ku v drugih komandierala mi-zerija in lakot. Nam je dost krat pravla, da sta se srečevala s srednjim bratom na pou poti, ko je Sla v Suolo in on se je vraču iz Suole. Dokler ga ni srečala je Sla bosa po snegu, po srečanju je brat sezu koSpe, ona jih je obula, on pa buos po snegu domov. Poročila se je mlada, i-miela je samuo 19 liet. Sla je za neviesto v Drečinovo družino v Lombaj. Nje mož je biu Antonio Rucchin, ki je umaru že 34 liet od tega. Rodila mu je sina Ernesta an hči Adele. Po smarti moža je Sla živet v Klodič k hčeri Adele an zetu Doriču. Se lahko reče, de je bla za navuoda Vladimirja an Marka druga mati. Vse je nardila za nje, kar je mogla. Zadnjih 13 liet je živiela v Dolenji Miersi z vso Do-ričevo družino. Bla je skarbna in delovna. Srbela je za vrt, za hišo, za drva, za Šivanje, puno cajta pa je posvetila molitvi in Bogu.Tudi zavojo tega so jo vzljubile dolenjemierske žene. Hodila jim je molit slovenski rožar za Majence, za Devetdnevnico, za Božič in ob drugih parložnostih. Umarla je doma kot je želiela in takuo je želiela tudi družina. Nje pogreb pa je biu pri Sv. Stuoblanku v saboto popudan. Puno ljudi, res puno, od blizu in deleč, ji je parslo dajat zadnji pozdrav. Družina se jim želi zahvaliti. Posebna zahvala naj gre doktorci Giuricin, komari iz Hlodčja Liberi Zamolo ud. Mainardis, Eleni Canalaz - Bucovaz, Vandi Stanig, Elidi iz Mierse, trem duhovnikom, karabi-nierjem, pevskim zborom iz Sv. Stuoblanka in Les. Naj počiva venčno življenje. PODBONESEC Gorenj Marsin Smart parlietnega mota Po dugi boliezni je v videmskem Spitale umaru nas vasnjan Gino Medveš, uča-ku je 82 liet. Na telim svietu je zapu-stu ženo, sinuove, zete, ne-vieste, navuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Gorenjim Marsine v petak 22. marca popudan. Za naše kraje samuo marvice SOVODNJE Jamarji na Matajurju Pretekli tiedan so sli nekateri čedajski jamarji na Matajur, kjer so se spustil v kraSko jamo, ki se nahaja na Matajurju, glih nad Marsi-nom. Za telo jamo so domači ljudje viedeli že vič ku stuo liet od tega, kar priča napis 1852 glih na začetku jame. Jamarji so ostali v jami nih deset ur an so odkrili, de jama gre se napri. Do seda so sli notar kakih 50 metru glaboko. novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all'USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 42.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTR1EST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: i modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Takuo Matajur bo parkli-cu gor ne samuo smučarje, Sijatorje, pač pa tudi tiste, ki ljubijo sviet, ki je pod zemljo. (Matajur, 30.11.1965) NEDISKE DOLINE Za naše kraje je nimar malo sudu Pred nekaj dnevi je deželna vlada, regjon, razdelila malomanj 258 miljonu lir za razvoj turizma v videmski pokrajini. S telimi sudi bi se muorlo valorizat vse tuo, kar bi par-klicalo tle turiste. Takuo je bluo uključeno v seznam, ki ga je sprejela deželna vlada an sta ga pregledala ustanova “Ente provinciale per il turismo” an posebni odbor, ki ga je nardila dežela, financiranje za de bi zazidali osam novih hotelu, da bi postrojih planinske koče (rifugi montani), da bi postavli strukture za zimske Sporte. Takuo smo videli, de nar- N a ro o n i n a 1 996 vič sudu je Slo v Karnijo an v kraje desenem briegu Til-menta. Za naše kraje, le marvice: 13 milijonu an 300 taužent lir za Landarsko jamo an 5 milijonu an 537 taužent lir pa za jame v Za-varhu. Se niso še zmislili ne na dolino Rezije. Se ankrat mi smo te zadnji. SOVODNJE Zlata medalja Kamunska aministracjon je miesca dičemberja dala zlato madejco naSemu vaščanu Alfredu Blazutiču, ker tri Blazutičeve generacije so v kamunski službi že 99 liet. (Matajur, 15.1.1966) PODBONESEC Zgradili bojo Športno igrišče V našim kamune se tele zadnje cajte guori puno o Športnem igrišču (campo di calcio), ki ga nameravajo zgraditi. Posebno zanima- nje, interes, je med mladimi, ki ljubijo cabat balon. Tele dni so zbral že pre-stor, ki bi mu iti pru, manjkajo pa sudi. Folklorni pevski zbor V Podboniescu so diel na nuoge folklorni pevski zbor, pri katerem sodeluje liepa skupina domačin puobu an deklet. Parvi krat so jo zapiel preteklo nediejo na Visa-rjih. Imiel so puno uspeha. Pieli so znane hribovske pi-esmi (canti di montagna). (Matajur, 31.1.1966) PODBONESEC Ruonac Zadružni hliev V kratkem bojo zazidal zadružni hliev (stalla sociale), ki nasi kimetje ga pru težkuo čakajo. Pru tele dni je ministrstvo za kmetijo sporočilo, de je nakazalo 50 par stuo na stroške, ki z-našajo 27 milionu lir. (Matajur, 15.2.1966) ITALIJA 42.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošti)..... 52.000 lir — Kronaka = Informacije za vse GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noc je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. AMBULATORIO DI IGIENE Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v Cetartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Pediatria v pandiejak od 9.30 do 12.30 v petak od 11.30 do 13.30 Ginecologo: dr. SCAVAZZA v Cetartak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediskih dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije tele-fonat na 727282 (urnih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm: ob 6.10 (Cez tiedan), 7.00, 7.26 (Cez tiedan), 7.57, 9.(cez tiedan), 10., 11., 11.55, 12.29(cez tiedan), 12.54, 13.27 (Cez tiedan), 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do Cet. an ob praznikih) Iz Vidma v Čedad: ob 6.35 (Cez tiedan), 7.29, 8. (Cez tiedan), 8.32, 9.32 (Cez tiedan), 10.32, 1 1.30, 12.32, 12.57(Cez tiedan), 13.30, 14.08(Cez tiedan), 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do Cet. an ob praznikih), 22.40 NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Čedad........7081 Bolnica - Ospedale Videm........5521 Policija - Prva pomoč............113 Komisariat Čedad ....731142-731429 Karabinierji.....................112 Uffficio del lavoro Collocamento..................731451 INPS Čedad....................700961 URES-INAC.....................730153 ENEL Čedad.......700961-700995 ACI..............................116 ACI Čedad.....................731987 Avtobusna postaja Rosina........................731046 Aeroporto Ronkc Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Čedad...................700700 Cedajska knjižnica............732444 DvojezCni center Speter.......727490 K.D. IvanTrinko...............731386 Zveza slov. izseljencev.......732231 OBČINE - COMUNI Dreka.........................721021 Grmek................... ....725006 Srednje.......................724094 Sv. Lenart....................723028 Speter........................727272 Sovodnje......................714007 Podbonesec....................726017 Tavorjana.....................712028 Prapotno......................713003 Tipana........................788020 Bardo.........................787032 Rezija...........0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter........727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno ODI. DO 7. APRILA Sriednje tel. 724131 - Manzan (Sbuelz) tel. 740526 OD 30. MARCA DO 5. APRILA Cedad (Minisini) tei 731175 Ob nedicjah in praznikah so odparte samuo zjutra. za ostali Cas in za ponoe se more klicat samuo, ce riceta ima napisano »urgente«. CAMBI -MENJALNICA : martedì-torek 26.03.96 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 11,30 11,80 Ameriški dolar USD 1536,00 1583,00 NemSka marka DEM 1042,00 1073,00 Francoski frank FRF 303,00 313,00 Flolandski florint NLG 928,00 956,00 Belgijski frank BEF 50,30 52,30 Funt Sterling GBP 2336,00 2407,00 Kanadski dolar ČAD 1127,00 1161,00 Japonski jen JPY 14,40 15,00 Švicarski frank CHF 1287,00 1326,00 Avstrijski Šiling ATS 147,70 152,20 Španska peseta ESP 12,30 12,90 Avstralski dolar AUD 1187,00 1223,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSka kuna HR kuna 265,00 290,00 BCIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA A CIVIDALE - V ČEDADU Ul. Carlo Alberto, 17 - Tclcf. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 I rendimenti del risparmio Alcuni rendimenti ottenuti la passata settimana: * BOT - Buoni Ordinari del Tesoro, 7,06% a 3 mesi, netto * PT - Pronti contro Termine della Banca 8,00% di Credito di Trieste, 3 mesi, netto * CD - Certificati di Deposito della Banca 7,59% di Credito di Trieste, 19 mesi, netto * CD - Certificati di Deposito a 19 mesi oltre 100 M. 7,78% * Fondo comune CISALPINO CASH, 9,50% negli ultimi 12 mesi * CD - Certificati di Deposito in Dollari, 12 mesi, lordo 4,65% (Rendimenti soggetti a variazione, sogsa me] MOJA BANKA