Letno poročilo
štirirazredne ljudske šole
v Mokronogu.
Izdalo šolsko voditeljstvo na konci šolskega leta
1893/94.
Založil krajni šolski svet v Mokronogu.
V Ljubljani, 1894.
' ■ ■ .    . ‘
- -     . .-.
„/j '9&■■■?■' .J|
. r..::.. v;:-, :,	.	'	:	-	,	■	...	:V-..
f	'	i;y
  ^ / ■:.' . - *
■
.. 'M-;-" "
• , : '
-
> ■ ' ■
=
■	■
. • *•. '
' -*• • ■ • ..
.
.
:	_
fep;?£Ä !sa't«	■-/
:w;.v-vv vr.: : ■ .v	■	..
:'
- ‘ :
• . -
. _ -,
I ' jZ; J
■
JVTolcr.onog z okolico.
štiri razredne ljudske šole
v Mokronogu.
Izdalo šolsko voditeljstvo na konci šolskega leta
1893/94.
Založil krajni šolski svet; v Mokronogu.
V Ljubljani, 1894.
Mokronog z okolico.
Po raznih virih spisal J. Ravnikar.
I.
£7~ novim šolskim zakonom uvedli so v ljudsko šolo med obvezne pred-
mete tudi zemljepis in zgodovino — največ iz tega namena, da se pri mladini v otroški dobi že goji ljubezen do rojstvenega kraja, do premile materine dežele in do ponosne in mogočne Avstrije. Znano pa je v obče, da se ves pouk iz domoznanstva naslanja na temeljito poznanje domačega kraja in njegove bližnje okolice. Svojim mladim čita-teljem vsled tega tukaj podajam „opis Mokronoškega trga in njegove bližnje okolice“ v zemljepisnem in zgodovinskem oziru.
K najlepšim ravninam na Dolenjskem smemo po pravici prištevati divno in slikovito ravan Sentrupertsko, katero okrog in okrog obdajajo zeleni hribi in holmci, po sredi pa jo pretaka rečica Mirna. Na južno-vzhodni strani te krasne ravnine — nekako v ozadji in v majhni kotlini — leži jako prijazen in čeden trg Mokronog v Mokronoškem sodnijskem okraji Krškega okrajnega glavarstva, kjer je sedež c. kr. okrajne sodnije in c. kr. davkarije. Trg ima 159 hiš in šteje okoli 850 prebivalcev, ki so po narodnosti skoraj vsi Slovenci, rimsko-katoliškega veroizpovedanja; pečajo se največ s poljedelstvom, nekoliko tudi z živinorejo, manj pa z vinorejo in z obrtnijo, namreč z izdelovanjem usnja.
V	obližji trga so gore: Priča na vzhodni strani vinske gorice jed-nacega imena, Žalostna gora na zahodni strani s slovečo Božjo potjo žalostne Matere Božje, Zapečar, Požarnica in sv. Vrh z mično cerkvijo Matere Božje na severo-vzhodni strani ter holmec sv. Florijana v Seginkah s podružnico sv. Florijana. Vsi potoki okoli Mokronoga izlivajo se na desnem bregu v Mirno in sicer: Potok za zidom, izvirajoč v Mokronogu, Stanjek, ki ima svoj izvirek z gorko vodo za trgom na vzhodni strani in Potok za Goro (Sauerbach), ki izvira pod Trebelnem. Rečica Mirna teče kake četrt ure od Mokronoga proti vzhodu; svoj izvirek pa ima v Svetokriški župniji Litijskega okraja; potem prestopi tla Mirnske župnije v Trebanjskem okraji, teče dalje, delajoč mejo med Sentrupertsko in Mokronoško župnijo proti župniji Svetotrojiški, valeč se na to po tako zvani čarobni in ozki Mirnski dolinici proti Boštanjski župniji ter se doli v Radeškem okraji pod Boštanjem izteka v največjo reko Kranjske vojvodine — v deročo Savo.
l*
Mokronoška občina šteje blizu 2500 prebivalcev in ima naslednje kraje: trg Mokronog in vasi: Bačje, Glinek, Gorenja vas, sv. Križ, Križni Vrh, Gorenji, Srednji in Dolenji Laknic, Log s Slivco in Podlogom, Mal-kovec, Martinja vas, Ostrožnik, Pavlja vas, Pugled z Lahovščem in s Stražo, Ribjek, Skovec, Slepšek in Tršina. Župnija Mokronoška šteje 2180 duš in obsega razun trga vasi: Bačje, Bruna vas, Gorenja vas, sv. Križ s podružnico sv. Križa, tu je okoli cerkve pokopališče, Križni Vrh, Log s Slivco in Podlogom, Martinja vas s podružnico sv. Nikolaja, Ostrožnik, Pugled z Lahovščem in s Stražo, Ribjek in Slepšek s podružnico sv. Martina. — Šolo ugodnih otrok je v začetku šolskega leta 1893/94 bilo 320; šolski okoliš Mokronoški pa obseza razun trga še kraje: Bačje, Bruna vas, (spadajoč pod Tržiško občino), Gorenja vas, Hrasto vica, (spada pod Šentrupertsko občino in župnijo), sv. Križ, Križni Vrh, Gorenji, Srednji in Dolenji Laknic, (te tri vasi so pod Trebeljsko župnijo), Log s Slivco in Podlogom, Martinja vas, Most (je pod Šentrupertsko občino in župnijo', Ostrožnik, Pugled z Lahovščem in s Stražo, Ribjek, Slepšek in sv. Vrh z Brezovicem (ki spada pod Trebeljsko župnijo).
Mokronog je dobil svoje ime najbrže od svoje mokrotne lege; na to nas nekoliko spominja grb Mokronoškega trga, namreč „bosa noga“, ki kaže spodnji podplat (samo spodnji del gležnja). Začetek trga sega nazaj v starodavne čase, kar spričujejo pred nekaj leti izkopani denarji rimskih cesarjev iz prvih stoletij po Kristusu. Za starodavno naselbino teh krajev pričajo tudi gomile, ki se nahajajo v bližnji vasi Ostrožnik; tu in tam se tudi pogosto izkopavajo okostja, novci (celo zlati), stare posode itd. Dne 11. kimovca 1. 1879. na pr. so izkopali južno tik trga v gozdu pod Pričo prsten lonec, v katerem je bilo krog 4000 bakrenih novcev s sledečimi napisi: Gallienus, Saloninus (jeden sam srebrn novec), Claudius II., Gothicus, Salonina (njegova žena), Tacitus, Florianus, Carus, Qintillus, Aurelianus, Severina (njegova žena), Probus, Carinus, Numerianus, Victorinus, Tetricus (oče in sin), Pothomus in dr. Natančen popis o teh denarjih prinesel je svoje dni „Slovenski Narod“. L. 1880. našli so pod Mokronoškim gradom zlat rimski novec cesarja Anastazija II.
V	starih časih se je okoli trga in gradu razprostiralo močno obzidje; to potrjuje še danes ime „za zidom“, kakor ljudstvo še vedno govori. Pri raznem razkopavanji prišli so večkrat na ta zid; sledovi njegovi pa se vidijo na večih mestih za vrti na vzhodni strani in „za zidom“ na severni strani. V trgu je še ohranjem velik starinski stolp, »grajski stolp“ imenovan, menda stara Mokronoška grajščina, ki se omenja že 1. 1280. v listinah, ki se hranijo v Krškem (Gurk) na Koroškem. Od tega stolpa segal je zid do najnovejših časov še dalje, ki je bil s stolpom zvezan z nekim obokom. Iz tega bi se dalo sklepati, da so tam bila „trška vrata“. Pred nekaj leti pa je pri zidanji nove hiše, stoječe nasproti stolpa ta zid z obokom odstranil tržan g. Penca. Kdaj ravno je Mokronog postal trg,
ni znano; vender pa je jeden najstarejših trgov na Kranjskem, kar je razvidno iz starih listin, v katerih se omenja, da je Mokronog že 1. 1280. imel svojo lastno sodnijo. Kasneje je zadobil trg razne pravice od Krških škofov, n. pr. : vinotočje, sodnjo oblast, pravico voliti lastnega sodnika o božiču itd. (Dimitz, Geschichte Krains, str. 436 in 437). — Zgodovinski je dalje dokazano, da je bila sv. Herna, Koroška kneginja (rojena 1. 983. umrla 1. 1045.), posestnica tega gradu in okrog ležečega trga, katera je darovala Krškemu nunskemu samostanu na Koroškem in od tega sta po ustanovljenji Krške škofije 1. 1072. tej prišla v last, kar je z malimi izjemami trajalo dol. 1616.; tega leta je namreč škof Janez Jakob dne 23. listopada grad in trg z vsemi pravicami prodal Jožefu pl. Ma-horčiču iz Ljubljane. (Dimitz, Geschichte Krains, str. 437.). Od tega gaje zopet kupil Ernest pl. S c h e e r en b u r g, ki je za Mokronog zavoljo tega znamenit, ker mu je 1. 1649. v oporoki z dne 10. grudna ustanovil samostojno župnijo. Poprej je bil v trgu samo vikarijat, spadajoč zdaj pod Šentrupertsko, zdaj pod Trebeljsko župnijo. Po Scheeren-burgu bili so lastniki Mokronoškega gradu : Janez Daniel baron K h a y-seli, po smrti njegova žena Marija Margareta, rojena pl. Schee-renburg, grof Reissig, baron F or m e n t i n i, baron Schaff man n (dva tega imena), Ana baronka Mandeli, rojena Storch Sturmbrand, Ludo v ik baron Mandeli, Gustav baron Berg in Alojz ijaBerg, rojena Mandeli in sedanji lastnik g. Ludo vik baron Berg. Nad grajskimi vrati je vdolbena letnica 1595; nemara so tega leta grad prenovili, ki pa se, kakor kaže podoba, od Valvazorjevih časov, ni dosti pre-menil. Znamenito je še, da v gradu hranijo majhen črevelj, pravijo, da je od sv. Heme. Narejen je iz belega usnja, lepo nazobčkano obrobljen, ki ima precej visoko peto, pod prsti pa ravno tako visoko podlogo. Za časa sv. Heme pa — kakor se je izrazil kustos (varuh) deželnega muzeja, g. Müllner — ljudje niso nosili takih obuval; torej je ta govorica
o	čreveljčku sv. Heme le narodna pripovedka.
Takoj pod gričem, na katerem se vzdiguje Mokronoški grad, stoji župna cerkev sv. Tilna (Egidija), katera je bila v sedanji velikosti in obliki dodelana in posvečena 1.1828. Poprej je stala na tem mestu veliko manjša cerkev, okoli katere se je razprostiralo staro pokopališče. Pozneje nekaj let še pred zidanjem nove cerkve — preložili so pokopališče iz trga na mesto, kjer je še danes. Na najstarejšem grobnem spomeniku sedanjega pokopališča stoji nastopni napis: „Hic Jacet Illustrissa Dna. Dna. Maria Ana Libera Bar. Di Formentini Nata Comitissa D. De Cliristalnig. (Obyt 22. Juni 1786.) (Tukaj počiva preblagorodna gospa Marija Ana baronovka Formentini, rojena pl. Christalnig.) (Umrla 22. junija 1786.). Iz tega lahko sklepamo, da so pokopališče preložili okrog tega leta. Začetek zidanja nove župne cerkve sega gotovo več let nazaj, kajti znano je, da je gosposka zabranila prvotno zidanje nadaljevati, ker so tržani jeli na svojo
roko brez dovoljenja zidati. Najstarejši ljudje še pomnijo ta zid, ki je več let stal pokrit z deskami. Tedanji lastnik gradu, baron Mandeli zahteval je, da bi se bila cerkev zidala malo nižje, menda tam, kjer so zdaj grajski hlevi, kar mu pa ni obveljalo. Kasneje, morebiti okoli 1. 1800., dobil je trg vender dovoljenje za daljno zidanje cerkve. — Zvonik pa je ostal v prvotni obliki; slog njegov kaže, da mora najmanj 500 - 600 let star biti, ker jednake vrste zvonikov na Kranjskem skoraj nikjer videti ni. Največji zvon ima letnico 1706, srednja dva 1767, in najmanjši — tako zvani šolski zvon — pa 1800.
Ne ve pa se, če so bili zvonovi kupljeni nalašč za župnijsko cerkev, ali če so bili semkaj prenešeni od katere druge cerkve. — V župnijski cerkvi sta še dva stranska altarja: Matere Božje in sv. Janeza Krstnika, pod katerem se hranijo ostanki mučenika sv. Vincencija (popolno, izvrstno ohranjeno okostje). Kdo in kdaj je prinesel te ostanke v Mokronog, nisem mogel izvedeti. Sploh pa zgodovinskih virov o Mokronoški župniji ni veliko, ker so dne 14. mal. travna 1681. 1. pri hudem požaru, ki je nastal o polunoči, zgorele vse uradne knjige in druga stara pisma. Na stari krstni knjigi se čita: „Anno 1681, die 14. aprilis horribili incendio media nocte exorto et toto Madipedio in cineres redacto etiam liber ba-ptizatorum periit“. (L. 1681. 14. aprila je o polnoči nastal strašen požar, upepelil je ves Mokronog in takrat je zgorela tudi krstna knjiga.) Iz tega se sme sklepati, da je župnišče takrat stalo v trgu, morebiti na mestu, kjer je zdaj hiša gospe T. Požove nasproti cerkve; v tej hiši namreč imeli so župniki do novejših časov svojo vinsko klet. Kapelanija je bila poprej tudi v trgu in sicer na mestu sedanje hiše kovača g. Fr. Sku-šeka, št. 4 v Paradižu. Pozneje so župnišče in kapelanijo zidali zunaj trga na griču, nekoliko nižje kakor cerkev Žalostne gore. Za zidanje novega župnišča in gorske cerkve so se darovalna pisma napravila še-le 1. 1714. in 1. 1728. od grajščine in trga. L. 1846. so vzdignili pritlično župnišče za jedno nadstropje, kapelanijo pa podrli. Od tega leta dalje stanujejo gospodje kapelani v župnišči.
Ker župnijski urad stare kronike nima, ni moč natančno določiti čas službovanja in imenik raznih vikarijev in župnikov. Toliko vemo, da je bil vikarijat ustanovljen 1. 1509., kdo pa je bil imenovan prvim vikarjem, ni znano. L. 1683., dve leti po požaru, imenuje se vikar J. Schrot na tabli, ki visi za altarjem na Žalostni gori, ki pripoveduje dva čudežna dogodka iz 1. 1683., kar se vjema z Valvazorjevim poročilom (B. VIII str. 826). Iz spisov ob ustanovitvi „bratovščine 7 žalost Matere Božje“ je tudi razvidno, da je 1. 1730. v Mokronogu bil vikar Jožef Wid-mayer. Od tega časa dalje do 1. 1770. se ne more nič natančnega določiti. Najstarejša uradna knjiga v župnišči ima imenovano letnico. Podpisan je na večih mestih kapelan Matej Petrič. L. 1777. se imenuje kurat (župnik) Frančišek V er n e ker. L. 1785. čitamo kapelana An-
tona Z u p p a r d i na uradnih knjigah; 1. 1788. kapelana Jožefa P u r g e r; 1. 1791. Andreja Sova; 1. 1793. kapelana Franc išk a Jenič; 1. 1805. kapelana Jožefa Kopriva in Jurija Pon ion; 1. 180ß. kapelana Andreja Fink. L. 1809. podpisan je pogosto župnik Ar ha n gel Romal d t. Leto pozneje sta podpisana kapelana Jožef Žagar in Andrej Koder m at z. L. 1812. se je podpisoval uradno ekspozit Anton Prsen; tega leta se še imenujejo župnijski upravitelj Anton Stare ter kapelana Anton Eržen in Mihael Rosni an. L. 1815. je podpisan uradno kapelan Mihael Podvoršek. L. 1817. se imenujeta kapelana Janez S lak ar in Jožef Hafnar. L. 1818 je večkrat podpisan kapelan J. T h orne; 1. 1821. kapelan Martin Gvajie; 1. 1822. kapelan Jakob Bele; 1. 1825. kapelan Anton Grašič; 1. 1827. pa Jožef Drobu n. L. 1831. bil je imenovan župnikom Jožef Kos, ki je tukaj umrl 1. 1861 Za njim je prišel istega leta za župnika Janez Kastelic, umrl tukaj 1. 1869. Istega leta pride za župnika Anton Jakič, umrl 1. 1871. Naslednik mu je bil Mihael Vindišar od 1. 1871. do 1879. Isto leto še pride na njegovo mesto Anton Zorc, ki je umrl 1. 1887. Sedanji gosp. župnik Janez Virant prišel je v Mokronog 1. 1888. — V novejši dobi so tukaj kapelanovali naslednji gospodje: Janez Klapšič, Peter Hi-cinger, (rojen 1. 1812. v Tržiču na Gorenjskem, umrl 1. 1867. kot župnik in dekan v Postojini na Notranjskem, ki je bil znamenit pisatelj in pesnik slovenski pa tudi izvrsten učenjak zgodovine in starinoslovja). Dalje Lovro Rudolf, Jožef Grad, Janez Kupus, Jakob Gruden, Frančišek Zupančič, Janez Dovič, Moric Gosler, Janez Flis, sedaj kanonik in dekan v Ljubljani, ki je izdal imenitno knjigo: „Stavb inski slogi“; Alojzij Kumer, Matej Vovk, Frančišek Stupica, Anton Žlogar, pisatelj knjige: „Trojna božja pot s svetimi stopnjicami“, iz katere sem marsikaj porabil, za ta spis; Janez Golob, Alojzij Bobek, dr. Janez Mav ring, Janez Lovšin, Janez Abram in sedanji kapelan Janez Rihtaršič.
Kdaj je bila v Mokronogu ustanovljena šola in kdo je bil prvi učitelj, ni znano. Poprejšnje čase so imeli navado pred šolskim poukom zvoniti ; v ta namen imeli so poseben zvon v zvoniku, ki pa je zdaj ubit. Na njem stoji letnica 1800. Iz tega se da sklepati, da so zvon kupili za šolo ter da je bila šola najbrže ustanovljena okoli tega leta. Na mestu sedanjega šolskega poslopja stala je poprej majhna pritlična hišica z dvema sobama: jedna za šolsko sobo, v katerej pa je bila komaj za 20 otrok prostora; in druga za učiteljevo stanovanje. Ve pa se, da je okrog 1. 1808. do 1. 1814. tukaj učiteljeval Matija Tomšič. Za njim so služili: Prevec, Šerko, Zadražnik, Palčič, Matija Jurman, Dri-jani in Jožef Še rek, ki je služil do konca šolskega leta 1837.; za njim je semkaj prišel še tisto leto za učitelja Jožef Potokar, ki je do 1. 1853. še poučeval v omenjenem majhnem šolskem poslopji. Tega
let,a pa so staro šolo podrli in na istem mestu sezidali sedanje šolsko poslopje, katero je veljalo okoli 7000 gld.; meseca listopada naslednjega leta pričeli so s poukom v novi šoli. L. 1875. razširila se je jednorazred-nica v trirazrednico. Učitelja Potokarja imenujejo nadučiteljem, ki je to službo opravljal prav vestno do svojega umirovljenja 1. 1879. (Več o tem zaslužnem učitelju najdeš v lanskem letnem izvestji). L. 1873. sta bila imenovana za drugo mesto učitelj gosp. Dragotin Kaligar, za tretje mesto pa učiteljica gospica Amalija Regnard. Naslednikom Potokarjevim imenujejo 20. vinotoka 1879. 1. nadučitelja iz Šent Ruperta, g. A. Gerčarja, ki je tukaj služboval do 1. kimovca 1892. 1., katerega dne se je preselil na jednako mesto v Radovljico na Gorenjsko. Na njegovo mesto pride dne 22. grudna 1892. 1. Litijski nadučitelj g. J. Ravnikar. V zadnjih letih službovali so tukaj razni gospodje učitelji in go-spice učiteljice, kakor: Ana Bauer od 1. 1877. do 1. 1887.; Ernestina Clarici od 1. 1879. do 1. 1883.; Marija Mihel od 1. 1883. do 1. 1885.: Dragotin Trost od 1. 1886. do 1. 1889.; Janez Levec od 1. 1887. do 1. 1889.; Edu var d V o hin c od 1. 1889.; od 1. 1889. L ud o vik a Košenini in od 1. 1890. pa Amalija D on ati; zadnji trije službujejo še vedno na tej šoli. L. 1890. razširila se je trirazrednica v čveteroraz-rednico. Vsi štirje razredi so spravljeni v zgoraj imenovanem šolskem poslopji, katero je bilo prvotno namenjeno za jednorazrednico, učiteljevo in cerkovnikovo stanovanje.
Omeniti še moramo, da so v Mokronogu bili večkrat razni potresi; silen potres je bil sosebno 1. 1877.
II.
Ljubi čitateljI Poletno jasno jutro napotiva se na bližnjo Žalostno goro, prijazen hrib na zahodnji strani Mokronoga, na katerem stoji mična cerkev, ki je posvečena žalostni Materi Božji; od tega so tudi imenuje Žalostna gora. Tukaj se nama odpira krasen in mikaven razgled po okolici, ki je zares jedna najlepših na Dolenjskem. Posebno daljnega razgleda tukaj ni, ker vse strani zapirajo bližnji hribi. Na severni strani se nama razgrinjajo plodonosna polja in zeleni travniki proti Šent Rupertu, v čegar sredi veličastno proti nebu moli najlepša gotiška cerkev na Kranjskem, posvečena sv. Rupertu. To krasno cerkev, katero so kasneje nevedneži zamazali in popačili, je bivši župnik v Šent Rupertu, g. Vincencij Vovk, prenovil v prvotni lepoti. Od sevorozahoda naju pozdravlja Vesela gora, katero kinča prelepa bazilika z dvema zvonikoma in štirimi kupljami, ki se je začela 1. 1723. zidati in je bila 1. 1735. slovesno posvečena sv. Frančišku Ksevariju. Prejšnje čase je tu bila znamenita božja pot, katero je oskrbovalo več duhovnikov. (Ali so bili menihi ali svetni duhovniki, to ni omenjeno. Hiša pod cerkvijo, v kateri so
stanovali, zidana jo v taki obliki, kakor samostan; tudi vsa notranjost poslopja kaže na to, da so tukaj najbrže bili menihi. Zadnja dva sta umrla še-le okrog 1. 1800.)
Dalje imava razgled proti Mirni, od koder se hribi zavijajo nazaj na južni strani, z vinogradi ali pa z gozdi obraščeni, ki pogled proti Trebelnemu in drugim okrajem zapirajo popolnoma. Okoli in okoli se lepo vrstijo zeleni grički in vinske gorico, med njimi vasi, beli gradiči in hrami; tu in tam pa prijazno migljajo nasproti bele cerkvice, katerih od tukaj lahko krog 20 naštejeva. Na to pa od severa sem ponosno gleda stari Kum, poglavar Dolenjskih hribov.
Vrh Žalostne gore kinča romarska cerkev Matere Božje. „Kaj je bilo povod“ — piše gosp. Žlogar v že imenovani knjigi — „da so tukaj zidali cerkev, ni znano, ker so stare listine pogorele pri poprej opisanem požaru. Tudi čas zidanja se ne ve natanko. Valvazor piše, da je bila cerkev naše ljube Gospe na Žalostni gori pred kakimi 18 leti zidana; tedaj krog 1. 1670. Gotovo pa je, da je bila sedanja cerkev 1. 1797. popolnoma dodelana, ker to kaže letnica, vsekana na malih vratih na ženski strani. Mogoče, da so ta vrata pozneje prebili, ker je uprav ob tistem času vedno več romarjev dohajalo. Da se je med tem časom znotraj cerkev vedno bolj zaljšala, vidi se iz tega, ker je bil veliki altar postavljen 1. 1G75. Daroval ga je Materi Božji baron Janez Daniel Kajzel s svojo ženo, takrat posestnik Mokronoškega gradu, kar spričuje napis na tablici za altarjem, ki se glasi: „In honorem Dei et B. M. V. Matris Dol. Kl. D. Joannes Daniel Kaisel Lib. B. D. G. et. S. D. in A. et N. cuin sua coniunge hoc altare erexit. 1675“. Ime njegove žene je zapisal Valvazor pri priliki, ko pripoveduje žalostni konec tega barona. „Temu Danielu Janezu Kheyssellu, (pozneje ga zopet piše Khaysell), je njegov svak g. Hans Jožef Scheerenburg, prej imenovanega Ernesta Mihaela, ustanovitelja Mokronoške župnije, brat, pred 14 leti, t. j. ravno krog I. 1675., ko sta za gradom kegljala, v jezi nož zabodel v vrat, da je čez pol ure umrl . . . Ta Scheerenburg pa ni bil samo zelo jezi podvržen, temuč tudi ne prav zdrave pameti. Trg in grad je dobila potem v last udova baronovka Marija Margareta“. - Kje je bil altar izdelan, ne kaže noben znak. Delo je precej lično iz črnkastega marmorja. Na prestolu se vidi podoba žalostne Matere Božje z mečem v prsih, na kolenih pa drži mrtvega Sina. Ta kip je posebno umetno izdelan; velika bolečina in srčna tuga se prav živo kaže na Marijinem obličji. Kolikor dalje jo gleda človek,' toliko bolj ga gine v srce. Pripoveduje se, da je ta kip iz belega marmorja; toda v neki dobi, ko se je vse barvalo in kvarilo, bila je tudi ta podoba prevlečena z raznimi barvami, ki so sicer vbrane, posebno so všeč priprostemu človeku; a vender škoda za prekrasni kip, kakeršnih je le malo v naši domovini. Obok nad altarjem je obdan s čednimi slikami iz žalostnih skrivnostij Matere Božje. V sredi vidijo se
tudi menihi s sivimi oblačili, o katerih ljudje pravijo: „To je sedem štif-tarjev“, kar tudi res kaže 7 ss. začetnikov reda servitov. — Cerkev ima še 4 stranske altarje, ki so posvečeni: sv. Jožefu, sv. Jerneju, sv. Pere-grinu in sv. Poloni.
Pred cerkvijo kaj ponosno moli kviško trden 42 m visok zvonik, ki je bil za župnika Mihaela Vindišarja prenovljen in s pravilno izpeljano kositarjevo streho ozaljšan. V njem so 4 zvonovi, izmed katerih naj večji tehta 23 centov in še nekaj čez. Prvi, tretji in četrti so bili vliti 1. 1848. v Ljubljani pri Antonu Samassa, drugi pa 1. 1757. tudi v Ljubljani pri tedanjem zvonarju. S te visočine se tako milo razlega lepo vbrano (d f a d) zvonenje čez hrib in plan, da se človeku milobe kar taja srce“.
Na južnovzhodni strani od cerkve nižje so svete stopnjice, ali kakor jih ljudstvo navadno imenuje „svete štenge“. Po velikodušnem daru župnika Kastelica so bile 1. 1872. popolnoma prenovljene, le škoda, da ne po posebno srečnem in primernem načrtu. Vseh 28 stopnjic s svetimi ostanki različnih svetnikov je lično izdelanih iz črnega marmorja, ves obok pa je okinčan s čednimi slikami, ki predstavljajo Jezusovo trpljenje od zadnje večerje do njegove smrti in častitljivega vstajenja. Ta slika je že na konci nad altarjem sv. Križa. — V kapelici nad sv. stopnjicami se večkrat mašuje; nekdaj, pravijo, opravljala se je sv. maša vsak petek in je altarček imel svoj privilegij (predpravico). Slovenski pisatelj in zgodovinar Peter Hicinger, ki je bil nekdaj tukaj kapelan, piše, da je te sv. stopnjice dal popraviti J. Lukman, rojen v Mokronogu, vsled obljube, ker je bil kot kapitan (ladijevodja) v baron Cojzovi službi v hudem viharji ob Španjskem bregovji čudežno rešen smrti v morskih valovih. Povod k postavljenju sv. stopnjic morebiti je res obljuba, za kar bi pričal kos mornarske vrvi, ki se še hrani v cerkvi na ženski strani pri podobi žalostne Matere Božje. Mimo grede naj omenim, da je ta čudežna slika Matere Božje s 7 meči v prsih zelo slična čudodelni podobi žalostne Matere Božje, ki se zdaj hrani na velikem altarji pri sv. Florijanu v Ljubljani; zdi se, kakor bi bile obe od istega slikarja.
Iz letnice nad vratini se razvidi, da so bile sv. stopnjice res kmalu potem postavljene; nad pročeljem se namreč čita: QVI CVpItls ln aLtos asCenDere CoeLos, Per Istas sanCtas ple sCanDIte sCaLas. Velike črke kažejo tedaj letnico 1767. Po slovenski bi se reklo: Ako želite dospeti v visoka nebesa, le pobožno hodite po svetih stopnjicah.
Po bregu od sv. stopnjic navzdol pa so postavljeni kipi ali štaci-joni, to so znamenja, ki predstavljajo 7 žalost Matere Božje. Pet je zidanih, dva pa sta do letos bila naslikana na presno v zid pri sv. stopnjicah. Te po Führichovih izvirnikih posnete slike je bil lično izdelal slovenski slikar Matija Koželj iz Kamnika 1. 1862. Ker pa so slike bile že slabe in so se tudi malo poznale, preskrbel je letos sedanji g. župnik J. Virant vsem znamenjem nove in prav čedno narejene podobe, ki jih
je izdelal slikar J. Bradaška iz Kranja. Pri mežnariji se sicer nahaja večji kip žalostne Matere Božje; zdolej pod župniščem, kjer se pota križajo, še druga podoba nebeške Kraljice. Tu pa na jedni strani angelj kaže z roko proti cerkvi, opominjajoč s tem krščanskega romarja, kje mu je iskati pomoči v dušnih in telesnih potrebah“.
Na Žalostno goro k Materi Božji zahajajo še dandanes kaj radi bližnji in daljni Dolenjci, pa tudi romarji iz Slovenskega Štajerskega, iz Hrvatskega, Belokranjskega, Kočevskega in iz Vlaškega zedinjenih grških katoličanov, ki „Bogorodico“ močno časte. Kakor pričajo mnoge obljubile podobe, so naši predniki od nekdaj že radi romali na to goro; nekaj tacih podob vidi se še danes v cerkvi. Na mnogih se čita letna številka in napis, „ex voto“ ; na druzih pa nič ne. Prav velika podoba Matere Božje visi od 1. 1690 s podpisom: „Sanctissimae Virgini virgi-num, saluti infirmorum et consolatrici afflictorum ob recuperatam sahitem. Ex voto 1690. Wolgangus Conradus Lib. Baro de Francouiz et Regina Catharina nata Baronissa de Neuhaus conjux“. - Iz 1. 1712. predstavlja podobo, kako se plaši konj, gospo vrže na kraj vode, kjer obvisi. Iz
1.	1730. pa kaže ozdravljenje neke nune. Iz 1. 1756. predstavlja podobo Matere Božje in vrvi od ladije. Na podobi iz 1. 1768 se vidi, kako ogenj žuga vpepeliti vso vas. Iz 1. 1771. v zahvalo podoba Matere Božje, kjer je bila uslišana neka prošnja. Na tej podobi se namreč vidi bolnik, ki zaupljivo obrača oko na žalostno Mater Božjo; na drugi zdihuje potrta mati poleg svojega bolnega otroka, na tretji zopet razsaja ogenj in ljudje stegujejo roke, kličoč Marijo na pomoč. Vidimo pa še več podob, predstavljajočih razne nevarnosti in nesreče, ki so bile na prošnjo Marijino odstranjene. Izmed vseh pa je najznamenitejša tabla, ki visi za altarjem, ki opisuje dva čudežna dogodka iz 1. 1683. Tu se čita, da je Andrej Koren, Mokronožan, takrat pa črevljar in vojak v Petrinji, (mestu v Vojaški Granici) z nekim drugim Petrinjcem prišel na Žalostno goro na Božjo pot. Ta Petrinjec pa je bil v neki vojaški praski od Turkov vjet, katerega so po turški vklenili in v ječo vrgli, od koder ni bilo upanja na rešitev. Tu se spomni, da je črevljar pravil o čudežih na Žalostni gori, zato se zaobljubi, ako se srečno reši, da bo romal iz hvaležnosti k Materi Božji na Žalostno goro. In glejte čuda! Železje in verige odpadejo, vrata se mu odpro, gre mimo speče straže, srečno prebrede čez reko, akoravno so ga že sledili, in s pomočjo žalostne Matere Božje pride v Petrinjo ter to pripoveduje onemu črevljarju, od katerega je zvedel, da je bil tudi med tem časom hudo zbolel za vročico; ko pa se je obljubil na Žalostno goro, obrnilo se mu je še tisto uro na bolje. Oba na to dobita od Petrinjske gosposke potrdilo teh dogodb in dovoljenje, da smeta iti na Žalostno goro na Božjo pot. Dva dni sta tu ostala ter bila pri sv. mašah, ki sta jih brala že imenovani vikar g. Janez Schrot in g. Janez Jenšak, morda tedanji kapelan; kakor se sploh govori, da je bilo v stari,
zdaj podrti kapelaniji po več duhovnikov, ki so pomagali na Božji poti. Imenovana romarja sta v dokaz vsega tega prinesla s seboj podobo.
Za vee.je češčenje Matere Božje so tukaj osnovali bratovščino 7 žalost Matere Božje že 1. 1730. Vstanovil jo je vikar Jožef Widmayer s privoljenjem o. Romualda Hueberja, ki je bil vicarius generalis per Ger-maniam, in s potrjenjem mil. g. Jurija Frančiška Ksaverija pl. Marotti, ki je l)il episeoptis Petinensis et praepositus Rudolphswerthensis. Na prošnjo župnika Kosa je bila ta škapulirska bratovščina 1. 1844 preos-novana in na novo z odpustki obdarovana.
Na Žalostni gori je shod vsako ridado nedeljo, t. j. prvo nedeljo po novi luni. Ob teh nedeljah se proti večeru prav milo razlega vbrano zvonenje z gore, devet oddelkov namreč se odzvoni za vse umrle ude imenovane družbe. Božja služba se takrat po stari navadi opravlja v tej cerkvi, sicer pa je duhovno opravilo zjutraj na gori in ob desetih v župni cerkvi sv. Tilna (Egidija) in navadno je na gori in v trgu vsak dan sv. maša.
Največji shod pa je na Žalostni gori v nedeljo pred praznikom sv. Jerneja; v soboto je v trgu jako obiskovan somenj, kakor tudi tiho soboto v postu in tiho nedeljo večji shod. O sv. Jerneji zbere se na tisoče romarjev iz bližnjih in daljnih krajev; največ jih pride iz Zaplaza pri Čatežu, kjer je par dni poprej tudi shod. V soboto zjutraj in ob desetih je sv. maša z blagoslovom. Popoludne ob treh pa je obhod ali procesija ob štacijonih žalostne Matere Božje, pri kateri se nosi tudi oblečena podolja škapulirske Matere Božje, ki stoji navadno v cerkvi na ženski strani. To je menda še ostanek nekdanjih bratovskih procesij ob postajah. Pri vsakem kipu ima duhovnik do zbranih romarjev primeren ogovor. 01) petih ste dve propovedi ob jednem, jedna v cerkvi, druga zunaj cerkve v lopi pred zvonikom. V nedeljo zjutraj so sv. maše in ob šestih ste zopet dve propovedi in sv. maši ob jednem, ker se tudi v vežici pod zvonikom postavi primeren altar.
Minolo leto sem pri tej priliki na večer pred to nedeljo videl prvikrat nekaj posebnega, kar mi je jako dopadlo. Ko se naredi mrak, jame se od cerkve doli pomikati dolg obhod. Vsak romar ima gorečo svečo v rokah, moški so odkriti, dekleta pa imajo iz svežih gorskih cvetic in zelenja narejene vence na glavi; tako se pomikajo mimo župnišča doli na travnik pod goro. Vsi znanci iz istega kraja zbero se vkup ter tako vsak oddelek zase, v mnogih ovinkih gibaje se, kakor namreč vodi in kaže načelnik, prepeva razne pobožne pasni. Na travniku napravijo vsi skupaj več raznih podob, kar se v nočnem mraku in tihoti zares mikavno vidi in sliši. V istem redu pridejo nazaj pred župnišče, kjer prepevaje „vrtec še dalje igrajo“, kakor imenujejo to nabožno igro. Ta navada se je baje zanesla k nam s Štajerskega, ker so reditelji ali voditelji te narodne nabožne igre večinoma Štajerci. Taki obhodi so zelo v navadi na
slavnoznani Božji poti Marijaceljski na Gorenjem Štajerskem, katerih se udeležujejo tudi duhovniki v koretljih in se pri njih pojo posebne pesni. Izvestno pa je to slovenska navada, ki nas tudi spominja na slovanski ples „kolo“. —
H koncu toga spisa omenim naj le še toliko, da zdaj, ko imamo Dolenjci z novo železnico z gornjimi kraji boljšo in pripravnejšo zvezo, častilci žalostne Matere Božje in prijatelji prirode pridejo tudi k nam na Dolenjsko pogledat in prepričali se bodejo o divui lepoti okolice Mokro-noške, za kar jim ne bode žal.*)
*) Z raznimi podatki so mi postregli: preblagorodni gosp. Luduvik baron Bert), prečastiti gospod župnik Janez Virant in tržan gospod Janez Makuc, za kar se jim iskreno zahvaljujem.	Pisatelj.
II.
Šolska poročila.
A. Učiteljsko osobje.
1. Jernej Ravnikar, stalni nadučitelj in šolski voditelj, poučeval je vse predmete v IV. razredu, 2 uri v deški ponavljalni šoli in 1 uro v kmetijskem tečaji; v I. poluletji 27 in v II. poluletji 24 tedenskih ur.
2. Janez Abram, svetni duhovnik, poučeval je verski pouk do 6. vel. travna v vseh razredih vsakdanje šole ter v zimskem tečaji tudi v ponavljalni šoli; v I. poluletji 9, v II. poluletji 7 tedenskih ur.
3. Janez Virant, župnik, poučeval je verski pouk od 6. mal. travna do 8. rožnika v vseh razredih; 7 tedenskih ur.
4. Janez Ilihtaršič, svetni duhovnik, poučeval je verski pouk od 8. rožnika do konca šolskega leta v vseh razredih; 7 tedenskih ur.
5. Eduvard Vohinc, stalni učitelj, poučeval je vse predmete v III. razredu ter 2 uri v deški ponavljalni šoli; v I. poluletji 27. v II. polu-letji 25 tedenskih ur.
6. Lmlovika Košenini, stalna učiteljica, poučevala je vse predmete v II. razredu, ženska ročna dela v	III. razredu	in 1 uro v dekliški	ponavljalni šoli; v I. poluletji 25 in v	II. poluletji	24 tedenskih ur.
7. Amalija Donati, stalna učiteljica, poučevala je vse predmete v
I.	razredu, ženska ročna dela v IV.	razredu in	1 uro v dekliški	ponavljalni šoli, v I. poluletji 20 in v II.	poluletji 19	tedenskih ur.
Šolski sluga: Janez Golob.
B.	Letopis.
Šolsko leto 1893/94. se je pričelo dne 16. kimovca 1893. 1. se slovesno sv. mašo v župni cerkvi.
Učitelj Eduvard Vohinc je z odlokom slav. c. kr. okraj. šol. sveta Krškega, z dne 27. svečana 1894. 1., št. 562 šel dne 8. sušca t. 1. na Trebelno nadomestovat obolelega nadučitelja Aleksandra Lunaček, kjer je ostal do 1. vel. travna t. 1. -- Tukajšnji kapelan g. J a n e z Abram, veroučitelj na tem zavodu, bil je med šolskim letom premeščen v Košano na Notranjsko, kamor se je preselil dne 6. vel travna t. 1.; nado-mestoval ga je do 8. rožnika g. župnik Janez Virant, katerega dne je prevzel verski pouk novi kapelan g. Janez Rihtaršič. Učiteljstvo je v deveti letošnji mesečni konferenciji sklenilo, da se v zapisniku odhajajočemu g. veroučitelju Janezu Abram zabileži zahvala in priznanje za njegovo prijazno, odkritosrčno in uslužno kolegijalnost.
Šolska mladina je imela nastopne bogoslužne vaje: Dne 4. vinotoka 1893. 1. je šola praznovala god Njegovega Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. in dne 19. listopada 1893. 1. god Nje Veličanstva presvetle cesarice Elizabete s slovesno sv. mašo v župni
cerkvi. Praznik sv. Alojzija se je dne 21. rožnika obhajal dopo-ludne ob 8. uri s slovesno sv. mašo v župni cerkvi; popoludne pa so šolarji imeli izlet k sv. Križu, kjer so na vrtu Mokronoškega župana g. Fr. Zupančiča deklamovali, prepevali razne šolske pesni in igrali več otroških iger; tudi so se otroci pogostili. Tega izleta se je vdeležilo več gospode in druzega občinstva iz Mokronoga in bližnjih vasi. — Na praznik sv. Rešnjega Telesa udeležila se je šolska mladina z učiteljstvom slovesnega sprevoda. — V teku leta je šolska mladina štirikrat prejela zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa..
Domače konferencije je učiteljstvo imelo vsak mesec, pri katerih se je obravnavalo o šolskem redu, o vedenji otrok v šoli in zunaj šole,
o	učnih uspehih, o šolskem obiskovanji, o metodiškem postopanji v po-jedinih predmetih in o važnejših dopisih in ukazih šolskih gosposk.
Dne 7. rožnika 1894. 1. je šolo počastil s svojim pohodom c. kr. deželni predsednik, preblagorodni gospod Viktor baron II e i n , v spremstvu c. kr. okr. glavarja Krškega, preblag, g. M. barona Schoen-bergerja, blag. g. c. kr. vladnega tajnika, A. pl. Laschana in kraj. šol. nadzornika, tukajšnjega c. kr. notarja, blag. g. Viktorja Rosine. Poslušal je z največjim zanimanjem 3 ure pouk v vseh štirih razredih ter izrekel učiteljstvu svojo zadovoljnost za dobre uspehe. — C. kr. okrajni šolski nadzornik, g. Frančišek Gabršek je šolo nadzoroval dne 25. rožnika.
Šolska naznanila so'prejeli otroci dne 16. grudna, 1893., 24. svečana, 16. vel. travna in 28. mal. srpana t. 1.
Šolsko leto se je sklenilo dne 28. mal. srpana. Po slovesni sv. maši, pri kateri so otroci peli, vrnila se je mladina z učiteljstvom v šolo, kjer so se razdelila šolska naznanila in letna poročila.
C.	Učiteljska in šolarska knjižnica.
Učiteljska knjižnica je štela koncem lota 242 zvezkov (lani 142); pomnožila se je po velikodušnem daru č. g. župnika Janeza Virant. — Šolarska knjižnica je štela koncem leta 135 zvezkov (lani 80); pomnožila se je deloma po nakupu, največ pa po darovih že imenovanega g. župnika in bivšega g. veroučitelja Janeza Abram, za kar voditeljstvo šole izreka obema šolskima prijateljema prisrčno zahvalo.
Med letom se je izposodilo 60 otrokom 290 knjig.
Č. Šolski vrt.
Polovica šolskega vrta se je zgodaj na pomlad rigolala (prekopala skoraj 1 m globoko). Vsa stara drevesca v drevesnici so se izkopala ter oddala posestnikom proti majhni odškodnini, ki so se za to oglasili; večina drevesc pa se je oddala brezplačno. Na polovici rigolanega dela so se zasadili dvoletni razni divjaki (krog 300); na ostali polovici tega dela pa so se zasadile amerikanske trte (500 ključev in 13 že vkoreničenih amerikank) za poskušnjo. Druga polovica vrta se je do prihodnje zasaditve obdelala z okopavinami; na jesen se bode pa rigolala (globoko prekopala).
D.	Zdravstveno stanje.
Zdravstveno stanje šolske mladine je bilo to leto veliko boljše, kakor vlansko leto. Nalezljivih bolezni letos ni bilo. Samo v dveh slučajih bile so nekatere vasi zavoljo vročinske bolezni in davice za nekaj časa izključene od šolskega obiskovanja. Med šolskim letom so — navzlic temu primeroma dobremu zdravstvenemu stanju — vender umrli otroci:
Lindič Ana, učenka I. razreda iz Dolenjega Laknica. Miklič Frančišek, učenec II. razreda iz Gor. Laknica. Žitnik Emilija, učenka II. razreda iz Martinje vasi. Kovačič Jožef, učenec ponavljalne šole iz Loga.
Bili so dobri in ubogljivi otroci in poleg starišev žaluje za njimi tudi šola. Božja previdnost jih je poklicala k sebi v nedolžni otroški dobi. Naj počivajo v miru.
E.	Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev.
Razpis c. kr. okr. šol. sveta z dne 12. prosinca 1894, št. 96 opozarja učiteljstvo na skladbe cesarjev Ferdinanda III., Leopolda 1. in Jožefa I.
Razpis c. kr. okr. šol. sveta z dne 9. svečana 1894, štev. 335 naznanja nagrado „Avstrijskega društva proti pijančevanji“ za najboljši spis.
Razpis c. kr. šol. sveta z dne 14. svečana 1894, št. 364 prijavlja odredbo c. kr. poučnega ministerstva z dne 12. prosinca 1894, št. 1302 določitev kratic za novi denar.
Razpis c. kr. okr. šol. sveta z dne 25. svečana 1894, št. 458 naznanja, da je c. kr. dež. šol. svet z dne 11. svečana 1894, št. 3252 šoli dovolil 25 gld. podpore za šolski vrt.
Razpis c. kr. okr. šol. sveta z dne 27. .svečana 1894, št. 476 javlja, da c. kr. dež. šol. svet z dne 21. svečana 1894, št. 68, priporoča knjigi „Občno vzgojeslovje“ in „Občno ukoslovje“.
Razpis c. kr. okr. glavarstva z dne 19. marca 1894, št. 1494 priporoča zatiranje navadnega hrošča.
Razpis c. kr. okr. glavarstva z dne 20. mal. travna 1894, št. 7099 pošilja razglasilo c. kr. dež. vlade za Kranjsko z dne 17 prosinca 1894, št 991 o dolžnostih, naznanjati pričetek otrovnih (nalezljivih) bolezni.
Razpis c. kr. okr. šol. sveta z dne 9. rožnika 1894. št. 1289 naznanja okrožnico c. kr. dež. šol. sveta z dne 6. rožnika 1894, št. 1430, ki zaukazuje strogo paziti na sumljive očesne bolezni.
Razpis c. kr. okr. šol. sveta z dne 13. rožnika 1894, št. 1319 prijavlja okrožnico c. kr. dež. šol. sveta z dne 8. rožnika 1894, št. 1412, ki določa, da so iz okr. učiteljske knjižnice poštnine proste izključljivo le knjige in časopisi pedagogiško-didaktiške vsebine.
Razpis, c. kr. okr. glavarstva z dne 3. mal. srpana 1894, št. 12255, s katerim se učiteljstvo opozarja na ponarejen novi denar.
S!
F.	Šolarska kuhinja.
P. n. člani „šolar s k e kuhinje“, katera obstoji že peto leto, pripomogli so tudi to leto s svojimi mesečnimi prispevki, da je dobivalo pod nadzorstvom učiteljice gospice Košenini v hiši tukajšnjega mesarja gosp. J. Jeriček v hudi zimi (od 12. prosinca do 9. sušca 1894) opoludne povprečno 2(5 vnanjih otrok gorko jed.
I	ü k a i;
o	dohodkih in izdatkih „šolarske kuhinje“ od 12. prosinca do 9. sušca 1894.
a) Dohodki:
Cast. gosp. Abram Janez.....................................G gld.	-	kr.
Preblagorodni gosp. Ludovik baron Berg......................3	„	„
Gospica Donati Amalija...................................... 1	„	„
Gospod Errath Jožef......................................... 1„	—	„
Gospa Hotschevar Jožefa s Krškega...............................6	„	—	,
„ Kummer Marija............................................. 1	„	80	„
„ Pfefferer Otolija......................................2„	—	„
„ Pleskovič Amalija..........................................—	»90
„ Pogačar Jožefa............................................ 1	„	50	„
„ Ravnikar Marija........................................... 1	„
Gospod Rohrmann Jožef...........................................1	„
Gospa Rosina Amalija...........................................(3	„
„ Roschanz Enrika............................................3	„
Gospoda Sbil in Petrovčič.......................................2	„
Gospa Šircelj Rozalija......................................... 1
V
r>
n
v	V
„ Tekavčič Neža  .............................................—	„	60	„
V
Thomschitz Terezija...................................10
Cast. gosp. Virant Janez.......................................4	„	—	„
Gospod Vohinc Eduvard..........................................—	„	50	„
Gospa Wudia Marija............................................ 1	„	50	„
Neimenovana....................................................—	„	60	„
Skupaj	.	54	gld.	90	kr.
b) Izdatki:
Meseca	prosinca	1894	za	330	otrok	330	porcij	po 6 kr.	=	19	gld.	80	kr.
„	svečana	1894	„	252	„	252	„	„ 6 „	=	15	„	12	,
sušca	1894	„	130	„	130	„	„ 6 „	=	7	„	80	„
Skupaj	.	42	gld.	72	kr.
Razni	izdatki	.	—	„	50	„
Skupni	izdatki	.	43	gld.	22	kr.
Dohodkov je	bilo..........................................54	gld.	90	kr.
Izdatkov pa...................................................43	„	22	„
Ostanek	.	11	gld.	72	kr.
se je prepustil	šolskemu voditeljstvu v daljno porabo.	Polovica tega
ostanka se je porabila pri izletu dne 21. rožnika t. 1.; druga polovica porabi se za kuhinjo v prihodnjem šolskem letu.
c) Hrano so dajali:
Gospa Bizjak Ana	 „ Kržičnik Frančiška . . .	1 . . 1	otroku.
		
„ Majcen Marija ....	2	otrokoma.
„ Majcen Terezija ....	. . 1	otroku.
Gospod Penca Frančišek . . .	. . 1	
Gospa Pleteršek Ana ....	. . 1	
„ Povše Frančiška ....	. . 2	otrokoma.
Gospodična Simončič Cecilija	. . 2	r>
Gospa Tratar Ana		. . 2	V
-Teriček Karolina ....	. . 3	otrokom.
„ Pižmacht Marija ....	. . 1	otroku.
Povodom šolske veselice pri sv. Križu na dan sv. Alojzija, so darovali za pogostovanje otrok: preblag, g. L. baron Berg 1 gld. 50 kr., gospa A. Belle 50 kr., g. Dolenšek stari 50 kr., g. -J. Errath 50 kr., gospa K. Jeriček 60 kr., gospa T. Majcen 1 gld , gospa O. Pfefferer 1 gld., gospa J. Pogačar 50 kr., gospa F. Povše 50 kr., gospod J. Rohrmann
1	gld., gospa A. Rosina 1 gld. 50 kr., gospoda Sbil in Petrovčič 50 kr., gospodična C. Simončič 50 kr., gospa T. Šircelj 50 kr., gospa A. Tratar
1	gld., čast. g. J. Virant 1 gld., g. J. Vrabec 50 kr., gospa M. Wudia 50 kr. in gospa M. Cirar 1 canjo. črešenj.
Vsem tem milim dobrotnikom in podpirateljem šole in šolske mladine izreka šolsko voditeljstvo prisrčno zahvalo: Bog povrni! Bog nam jih ohrani od prvega do zadnjega še nadalje naklonjene ubogi šolski mladini!
G.	Statistični pregled
koncem šolskega leta 1893/94.
					Razred									Ponavljavna		
	I.		II.			III.				IV.				šolaod 15. okt.		
						odd			e 1	e k				marca 1894		
					i.		II.		I.		II.		ctf			
	I dečki	deklice	I dečki	| deklice	I dečki I	deklice j	3 •u "3	| deklice J	m •ZJ a> -a	deklice |	M •o v -o	deklice |	3 J-t. m	dečki	deklice	skupaj
1. Števi lo:																
Število otrok dne 10. septembra 1893	53	39	35	38	19	24	13	11	0	9	9	7	203	30	30	00
Med letom jih je vstopilo ....		1	—	1	—	1	—	—	—	—	—	_	3	4	3	7
Med letom jih je izstopilo ....	1	3	3	3	2	1	2	—	—	1	2	3	24	—	2	2
Med letom jih je umrlo		—	1	1	1									3	1	—	1
Število otrok dne 28. julija 1894. 1.	52	30	3,1	35	17	24	11	11	0	8	7	4	242	39	31	70
2. Starost:																
6—7 let		2	4														0						
7 — 12 „		50	32	28	35	14	17	10	0	2	3	—		197			—		
12-13 ,		—	—	3	—	3	5	_	5	3	2	2	2	25	14	11	25
13-14 ,		—	—	—	—	_	2	1	—		1	5	1	10	17	16	33
nad 14 „ 										1	2	—	1	4	8	4	12
Skupaj	52	30	31	35	17	24	11	11	0	8	7	4	242	39	31	70
3. Vera. Riinska-katoliška			30	31	35	17	24	11	11	6	8	7	4	212	39	31	70
4. S t a n uj e jih:																
V Mokronogu		8	7	14	8	5	9	7	6	6	7	5	4	80	3	4	7
Zunaj Mokronoga			99	17	27	12	11	4	5	—	1	2	—	150	30	27	03
Skupaj	52	30	31	35	17	24	11	11	0	8	7	4	242	39	31	70
5. Šolo jih je obiskovalo:																
Prav pridno		27	27	11	12	10	15	8	8	6	8	0	4	112	34	28	02
Pridno		10	3	9	9	4	4	2	2	—	—			—	43	5	3	8
Manj pridno		10	4	4	10	2	1	1	1	—	—	1	—	34	—	—		
Zanikamo		5	2	0	4	1	4	—	—	—	—	—	—	23	—	—	—
Skupaj	52	30	31	35	17	24	11	11	0	8	7	4	242	39	31	70
6. Za višji razred ali oddelek, deloma za izpust je:																
Sposobnih		35	25	14	10	8	11	0	5	3	5	5	4	137	10	14	30
i Nesposobnih		14	9	17	19	9	13	5	0	3	3	2		100	23	17	4(1
! Neizprašanih je ostalo		3	2											5	—	—	—
Skupaj	52	36	31	35	17	24	11	11	6	8	7	i	242	39	31	70
Učne knjige.
"c\2 •
O* <a> bo
_S 5
Cß ^ JS
-■3.1
J* ^3
i) 5_: >o £ -o
CG 525 M
	-< &>£
•<|8 G .G • cu a» bp	.« |m s^.s • a. a» bo
S 14 ©	l«J8
®* 'S* s ^ rt	»■3.1
'a M	^-ra
•O > T3 rt'Sfe CG'^ 4d	© (j) _J >ü ^ _rt ^ b< Tn E5
*«£-.£, | ® c .5 •
D* 0) b®
P, m S
CO '
rt
jdn5«
« g-d
>rga; « 0) ^
cg Ä 3*
©
►
p
»o
-
«
©
—; -a
rD CB N
... . 00 cö h .-
bO
a r ,• :g»
3 Ü c
’S . ^
u
g “
&• .s
«f .2
O U §'“ * •su:?
U . M
„HS
•o co
C
S-* • -
*o bO
S«:5> .
2 S
Ho
rt 'G*
.2 5
c
> ä .§3
«3 tfi 05 ]§ -2
'S ce E g,« a> o c 15
ce N > . •
-d
. o
U >C/2 T3
O _ ^
'S *3* ~
p -uj . -
»o . bo rt rj :G»
U	<—•
£*< CW
c .s ^ ^ --B-“
?< es -
o
SO
ec
. -* J*
.C U.
•-
*Sž .
£u:&
-3 G
<D »O
O o
«:£' .2 c c >
*2 £
Cß .
rt-r u
«s-*4
5 ce 'S
0) bo00 a o
rrt
6 N bO
E ^
Q .
O
CJ
u
w*« sH s .-*> —	i
r^» q3
-C Ö O «gö P *r X! -QÄl.^
OJ 5
© o >-3 cg
_s&
‘5 —
> bo © S£* Uh &
"o
o rt G bo ©
«£»15
i? N © .
rti *"* H
.• -Cß
rt ®>
O . <*M
'S -3 —-
G	bo
2	c
. -k
rt
© CJ a- o X-
h
JM .	»■
J< f-fl
■SSs
tir
oj o e $3
K ä '-' ° c H X . 60 £
5 . e« .►'C «o
*"|i|S5|
•c • 00 ► iS «*->*
m}«^5 §*oK
-■» s«!"
j»?k!
5-S s. S S a£
H "«H
S &
cd e8
0> u
»O
m
©
k
©
S - b£» ~ -> '—> -1^ #tl
8-J«
<D fcT XI 0) S-
c E S-
3 P >N3 c
«S bo
rt G Ui o rt ,o
§ fs
O ,2s rt
«J®
.s s^iš
o 2
S 3 a1f 33 c
o bo 03
S-S 3
Gh rt •
CE o.
rt.SP v
1-5
“S e-2 , — o :
»tn " -2 rt »f ‘u t£>° CJ o
Ä15 o N bo . •
Q d
rt
rt
b§
.U ti» '
bo
g-lil' ‘g
O-* ..
. bo
.. . u ;s,
-•Hrt C >2 ^ ^ ^4
©^ g g&
" ‘
© -’X?,
©
rt
bo
O
J o ji
.s
O _bc
6-c
0J -C
^ M
%o
U »(/)
g N"2 *S •
c« ^ ^bp rt ‘c3
S s ~
> e-“
P S ®
sfj uti
•Cfi
P
O
©
> i s ss
2o4c
O) bo •—
.S "o ©* ■>
%lHä
M r- ® ^
*1—5 ^ ro
^ a -a w
rt rt ^ ■•
2'S^rt
^ ^ c« c
g<S.“
—: š c:
^ .*2 rt !> =.»--J:
O
-id
rt
u B & ^ N
'oj i T3 T3 O
rt ^ , bo u -_aj oj ,
m Cfi ,
> s
c« Ju Ü
© GG
'S ^
•co O . ‘O
G
"g
O
J*S
rt
. © S 'O
O
O
. OJ
SJ®
O
rt
I. Imenik učencev in učenk po abecednem redu.*)
I.	razred.
Abina Alojzij iz Gor. Laknica. Adamle Alojzij iz Gorenje vasi. Bale Janez s sv. Vrha.
Bevčič Vinko iz Hrastovice. Borštnar Anton iz Brune vasi. Borštnar Janez iz Mosta.
Brzin Frančišek iz Mosta.
Brzin Ignacij iz Mosta.
Dovšek Ignacij iz Dolj. Laknica. Flus Janez iz Gorenje vasi. Grebenc Anton iz Ostrožnika. Gričar Anton iz Loga.
Grin Janez s sv. Viha.
Janežič Janez iz Mosta.
Janežič Kocijan iz Hrastovice. Hlebec Frančišek iz Ostrožnika. Hruščevar Janez od sv. Križa. Kasnar Tomaž iz Brezovice. Kolenc Florijan iz Mokronoga. Kovačič Alojzij iz Slepšeka.
Kralj Ferdinand iz Martinje vasi. Krnc Jožef' iz Dolj. Laknica.
Kunc Alojzij iz Gor. Laknica. Leon Janez iz Brune vasi.
Lovše Janez sv. Vrha.
Lovše Jože iz Mokronoga.
Borštnar Ana iz Martinje vasi. Borštnar Alojzija iz Brune vasi. Gekuta Terezija iz Hrastovice. Dolenšek Karolina iz Dolj. Laknica. Fabijani Antonija iz Mokronoga. Gorjup Jožefa iz Mokronoga. Gregorčič Marija iz Ostrožnika. Hlebec Frančiška iz Ostrožnika. Hočevar Ana iz Ostrožnika.
Hočevar Frančiška iz Ostrožnika Janežič Ivana iz Hrastovice.
Janežič Terezija iz Mosta.
Jerman Ivana iz Brune vasi. Johant Ana iz Pugleda.
Kirn Marija s sv. Vrha.
Kocijan Marija iz Dolj. Laknica. Kovačič Alojzija iz Loga. Kruinberger Marija iz Martinje vasi.
Dečk i:
Lindič Janez iz Gor. Laknica. Majcen Ernest iz Mokronoga. Majcen Frančišek iz Gor. Laknica Majcen Vladimir iz Mokronoga. Miklič Vinko s sv. Vrba.
Orešnik Frančišek iz Ribjeka. Peterle Jožef iz Brune vasi. Plantarič Valentin iz Mokronoga. Povšič Alojzij iz Dolj. Laknica. Piimc Karol iz Slepšeka.
Pucelj Janec iz Martinje vasi. Sapor Janec iz Dolj. Laknica. Smrekar Janez iz Mokronoga. Strojinec Jožef iz Hrastovice. Struinelj Alojzij iz Mokronoga. Strupeb Anton iz Slepšeka. Strupeh Frančišek iz Slepšeka. Šunilaj Martin s sv. Vrha.
Tratar Frančišek iz Slepšeka. Tratar Frančišek iz Martinje vasi. Vidmar Anton iz Ostrožnika. Vinšek Frančišek iz Loga.
Vitek Jožef iz Mokronoga.
Vovk Peter iz Hrastovice.
Zorc Alojzij iz Loga.
Žitnik Alojzij iz Gor. Laknica.
De k lice:
Miklič Ana iz Slepšeka.
Pene Marija iz Ostrožnika.
Pišek Marija iz Slepšeka.
Prše Marija iz Slepšeka.
Habič Marija iz Martinje vasi. Seiko Marija iz Mokronoga.
Skušek Ivana iz Sred. Laknica. Skušek Marija iz Mokronoga. Sporn Ana iz Mokronoga.
Stämcar Ana iz Puščave.
Tratar Jožefa iz Slepšeka.
Uršič Marija iz Mokronoga.
Volf Jožefa iz Sred. Laknica. Zamida Cecilija iz Hrastovice. Zamida Marija iz Hrastovice. Žabkar Terezija iz Mokronoga. Žitnik Frančiška iz Martinje vasi. Železnik Frančiška iz Brezovice.
Dovšek Janez iz Dol. Laknica. Florijančič Alojzij s sv. Vrba. Golob Jožef iz Mokronoga. Grozde Jožef s sv. Vrha.
II.	razred.
Dečki:
Knez Vincenc iz Hrastovice. Kolenc Frančišek iz Mokronoga. Končina Filip iz Mokronoga. Kovačič Janez iz Slepšeka.
*) Debeli tisek pomeni odliko
Krnc Janez iz L)olj. Laknica.
Krnc Jožef iz Dolj. Laknica.
Lenič Frančišek iz Dolj. Laknica. Lovše Frančišek iz Mokronoga.
Mole Anton iz Mokronoga Novak Anton iz Gorenje vasi.
Pajnič Jožef iz Hrastovice.
Paulin Janez iz Mokronoga.
Popit Ignacij iz Mokronoga.
Petrič Frančišek iz Brune vasi. Pogačar Frančišek iz Mokronoga. Seiko Ignacij iz Mokronoga.
Sladič Jožef iz Mokronoga.
Šepec Anton iz Martinje vasi.
Šeiina Janez iz Mokronoga.
Šporn Janez iz Martinje vasi.
Tratar Alojzij iz Slepšeka.
Vodnik Ernest iz Mokronoga.
Zamida Frančišek iz Hrastovice. Zamida Jožef iz Hrastovice.
Zrimšek Rudolf iz Mokronoga. Zupančič Anton iz Gorenje vasi. Žlajpah Frančišek iz Mokronoga.
Deklice:
Babič Urša od sv. Križa.
Bale Terezija s sv. Vrha.
Brce Leopoldina iz Slepšeka. Bevec Jožefa iz Gorenje vasi. Bevec Marija iz Slepšeka.
Borštnar Marija iz Brune vasi. Boršt nar Terezija iz Martinje vasi. Dragan Marija iz Martinje vasi. Gačnik Marija iz Mokronoga. Golčar Terezija s sv. Vrha.
Gorenc Jožefa iz Mokronoga. Hočevar Alojzija iz Slepšeka. Hočevar Marija od sv. Križa. Hočevar Marija iz Mokronoga. Knez Antonija iz Hrastovice.
Krnc Marija i/. Dolj. Laknica. Kovačič Antonija iz Slepšeka Kovačič Helena iz Slepšeka.
Kuhar Marija iz Mokronoga. Kukenhergar Neža iz Mokronoga. Lindič Marija iz Gor. Laknica.
Miklič Alojzija s sv. Vrha.
Orešnik Frančiška iz Kibjeka. Pleskovič Frančiška iz Mokronoga. Poljanec Magdalena iz Hrastovice. Povšič Marija iz Dolj. Laknica. Bedenšek Marija iz Brune vasi.
Rotar Jožefa iz Martinje vasi.
Seiko Marija iz Mokronoga.
Simončič Alojzija iz Ostrožnika.
Šepec Frančiška od sv. Križa.
V'elst Jožefa iz Sred. Laknica.
Vrabec Ivana iz Martinje vasi. Zaman Ivana iz Gor. Laknica.
Zatlar Marija iz Mokronoga.
III.	razred — I. oddelek.
Dečki:
Borštnar Janez iz Brune vasi. Borštnar Jožef iz Brune vasi.
Brzin Jožef iz Mosta.
Cekuta Alojzij iz Zagorice.
Deu Janez iz Mokronoga.
Hočevar Frančišek iz Ostrožnika.
Kos Frančišek iz Gor. Laknica. Krumpergar Ferdinand iz Martinje Lindič Janez iz Mokronoga.
Pleskovič Frančišek iz Mokronoga. Simončič Frančišek iz Ostrožnika. Stamcar Jožef iz Puščave.
Šetina Alojzij iz Mokronoga. Štrumelj Anton iz Mokronoga. Umek Frančišek iz Gorenje vasi. Zorc Janez iz Brune vasi. vasi. Žitnik Jožef iz Hrastovice.
Deklice:
Dolenšek Marija iz Dolj. Laknica. Dular Frančiška iz Hrastovice. Gorjup Amalija iz Mokronoga. Hočevar Frančiška iz Hrastovice. Hočevar Jožefa iz Ostrožnika. Hrovat Emilija iz Mokronoga. Janežič Antonija iz Martinje vasi. Janežič Antonija iz Mosta.
Jerman Jožefa iz Brune vasi. Kovačič Jožefa iz Loga.
Kovačič Terezija iz Mokronoga. Panovič pl. Matilda iz Mokronoga.
Pleteršek Ida iz Mokronoga.
Povšič Ana iz Gor. Laknica.
Šetina Karolina iz Mokronoga. Tratar Marija iz Ribjeka. Urnbergar Marija iz Mokronoga. Umek Jožefa iz Mosta.
Umek Marija iz Mokronoga.
Vrbajs Ivana iz Pugleda.
Zdešar Jožefa iz Ostrožnika.
Ziherl Frančiška iz Ribjeka. Zrimšek Leopoldina iz Mokronoga. Žitnik Marija iz Hrastovice.
II. oddelek.
Dečki:
Borštnar Janez iz Martinje vasi. Hrovat Rihard iz Mokronoga. Johani Janez iz Pugleda.
Kos Alojzij iz Martinje vasi. Mevec Alfonz iz Mokronoga. Mikec Frančišek iz Mokronoga.
Deu Marija iz Mokronoga. Florijančič Alojzija iz Brune vasi. Golob Marija iz Mokronoga. Gvajec Marija iz Mokronoga. Končina Albina iz Mokronog», Kramžar Marija iz Mokronoga.
Pavlin Frančišek iz Mokronoga. Seiko Alojzij iz Mokronoga. Skubic Ferdinand iz Mokronoga. Šircelj Jožef iz Mokronoga. Tratar Janez iz Skrovnika.
Deklice:
Leon Jožefa iz Brune vasi.
Pucelj Jožefa iz Martinje vasi. Strumelj Antonija iz Mokronoga. Vrbajs Ana iz Pugleda.
Ziherl Alojzija iz Ribjeka.
IV.	razred — I. oddelek.
Dečki:
Kolenc Frančišek fz Mokronoga.
Lindič Janez iz Mokronoga.
Makuc Janez iz Mokronoga.
Kajzer Marija iz Mokronoga. Lovše Terezija iz Mokronoga.
Pavlin Marija iz Mokronoga. Plantarič Marija iz Mokronog». Pleteršek Emilija iz Mokronoga.
Bizjak Valentin iz Mokronoga. Brajer Anton iz Pugleda.
Martinek Vincencij iz Višnje gore. Plantarič Alojzij iz Gabrijel.
Pavlin Karol iz Mokronoga. Trefalt Mihael iz Mokronoga. Žitnik Valentin iz Mokronoga.
Deklice:
Seiko Frančiška iz Mokronoga. Vodnik Jožefa iz Breze.
Vrabec Terezija iz Martinje vasi. Zalar Marija iz Mokronoga.
II.	oddelek.
Dečki:
Pleskovič Rudolf iz Mokronoga.
Zrimšek Ferdinand iz Novega mesta. Žitnik Jožef iz Mokronoga.
Deklice:
Bulc Ana iz Mokronoga.
Lovše Jožefa iz Mokronoga. Pasezky Marija iz Mokronoga. Tušek Marija iz Škrljevega. Žabkar Justina iz Mokronoga.
III. Začetek šolskega leta 1894/95.
Šolsko leto 1894/95 se prične dne 16. kimovca 1894. 1. s slovesno sv. mašo ob 8. uri dopoludne. Učenci in učenke, ki vstopijo na novo v šolo, pridejo naj v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov po sv. maši v šolo. Le-ti naj prinesö s seboj krstni listek in spričevalo o stavljenih kozah
V	Mokronogu, dne 28. malega srpana 1894.
Voditelj.
s. ,
.
i 7 '
' - , •' ■' ;
• -* *"- .
•v